Opredmetena osnovna sredstva

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

Vsebina

Modeli vrednotenja

Kakšna je razlika, če OS knjižiš na 040(vrednotenje po modelu nabavne vrednosti ) ali OS knjiženo na 042 (vrednoteno po modelu prevrednotenja) oz.kaj je boljše?

Kakšna je vsebinska razlika med evidentiranjem na konto 040 ali 042: VELIKA (poglejte tudi v SRS 39 in splošni SRS 1): Na konto 040 evidentiramo nabavno vrednost osnovnega sredstva za katerega smo izbrali model nabavne vrednosti in ga ne moremo prevrednotiti navzgor (osnovno sredstvo se mora le oslabiti, kolikor je njegova knjigovodska vrednost večja od poštene vrednosti).

Na ontu 042 evidentiramo opremo, za katero smo se odločiti uporabiti model prevrednotenja (je zasebnik izbral za svojo računovodsko usmeritev): Prevrednotenje pomeni, da morate na bilančni presečni dan (na dan sestavljanje računovodskih izkazov) ugotavljati novo pošteno vrednost, ki jo običajno ugotavljajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti na način, ki temelji na mednarodnih standardih ocenjevanja. V tem primeru se zaradi prevrednotenja povečata knjigovodska vrednost sredstev (razlika med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti) in podjetnikov kapital (konto 952 za opremo).

Nepremičnina je kupljena za oddajanje v turistični najem, seveda je še potrebna popravila, računajo da jo bodo usposobili za oddajanje v roku 8 mesecev. Kako bi jo bilo najboljše poknjižiti in na kakšne konte, ter za majhno razlago med modelom po nabavni vrednosti ali po modelu prevrednotenja?

Vaša nepremičnina, če jo boste dajali v poslovni najem (premalo ste povedali o vrsti dejavnosti, ki se bo opravljala s to nepremičnino), bo najbrž imela naravo naložbene nepremičnine (skupina 01). Za naložbene nepremičnine velja model vrednotenja: ali po nabavni vrednosti ali po pošteni vrednosti (prevrednotenja). Za opredmetena osnovna sredstva velja model nabavne vrednosti ali model prevrednotenja.

Model nabavne vrednosti (v obeh primerih) pomeni pripoznavanje sredstva po njihovi nabavni vrednosti. Nabavna vrednost sestavljajo: nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za uporabo, zlasti stroški dovoza in namestitve. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Od nakupne vrednosti se odštevajo trgovinski in drugi popusti. Nabavne vrednosti kasneje ne moremo prevrednotiti navzgor (okrepitev sredstva oziroma povečanje na višjo pošteno vrednost), moramo pa knjigovodsko vrednost sredstva oslabiti, če je ta višja od njene poštene vrednosti. Oslabitev sredstva predstavlja odhodek (720-če gre za opredmeteno osnovno sredstvo oziroma 751-če gre za naložbeno nepremičnino). Osnova za amortizacijo je nabavna vrednost sredstva.

Model prevrednotenja pri osnovnih sredstvih (osnova za amortizacijo je nova vrednost) oziroma model poštene vrednosti pri naložbeni nepremičnini, pa sledi ugotavljanju poštene vrednosti na podlagi ponovne cenitve sredstva s strani pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti. Ugotavljanje nove poštene vrednosti pomeni vrednost, ki bi jo dosegla nepremičnina na bilančni dan - torej koliko je nepremičnina vredna na dan sestavljanja bilance. Učinek takšnega prevrednotenja (prilagoditve knjigovodske vrednosti nepremičnine na novo vrednost) vpliva: - na presežek iz prevrednotenja, če gre za prevrednotenje osnovnega sredstva (951); - na poslovni izid, če gre za prevrednotenje naložbene nepremičnine (konto 780).

Presežek iz prevrednotenja opredmetenega osnovnega sredstva (konto 951) "zmanjšujemo" ali a) za znesek amortizacije, ki pripada razliki med povečano vrednostjo in prejšnjo nabavno vrednostjo, to razliko prenesemo na konto 934-na preneseni poslovni izid. Evidentiranje preko prenesenega poslovnega izida vključimo tudi v davčno bilanco; ali b) prenesemo v celoti na preneseni poslovni izid šele ob odtujitvi sredstva.

Kot sami vidite, se pri modelu vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti vključujejo v prihodke tudi nerealiziriani dobički (dobički brez denarnega toka), kar posledično vpliva tudi na dohodninsko osnovo in višjo dohodnino. Pri izbranem modelu poštene vrednosti naložbenih nepremičnin tudi ne amortiziramo nepremičnine, saj njeno vrednost ugotavljamo s cenitvijo (zmanjšanje in povečanje poštene vrednosti).

Za nepremičnine, ki se gradijo (tudi obnavljajo....) za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremične, pa v trenutku nabave še ne ustrezajo pogojem za opredelitev kot naložbena nepremičnina, se uporablja splošni SRS 1 (027-nepremičnina v gradnji oziroma izdelavi). Ko se gradnja konča, podjetje/zasebnik razvrsti nepremičnino ter sprejme sklep o izbranem modelu vrednotenja.

Neopredmetena osnovna sredstva

Premoženjske šravice - stvarni vložek

Že ustanovljeni d.o.o.- enoosebni bo sedanji ustanovitveni kapital izplačal ustanovitelju družbe (ali je ob izplačilu osnovnega kapitala potrebna obdavčitev in pa odaja REK-a davčni?), nato pa bo osnovni kapital povečal z stvarnim vložkom (izvorna koda). Seveda je narejen cenitveni izid in pa revizijsko poročilo. Kako to potem poknjižim:

  • 914 - druga vplačila na podlagi statuta
  • 003- premoženjske pravice

Kako potem lahko od premoženjske pravice obračunam amortizacijo (glede na dobo koristnosti? - seveda predpostavljam da mora biti to nekje napisano).

Amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev se obračuna, če ima to končno dobo koristnosti, kriterji so lahko:

  • zakonsko določena veljavnosti, ali
  • dejansko dobo uporabnosti.

Za razliko od opredmetenih osnovnih sredstev, ki se pričnejo amortizirati naslednji mesec, ko so usposobljeni za uporabo, se neopredmetena osnovna sredstva pričnejo amortizirati v mesecu, ko so na razpolago za uporabo Ali neopredmeteno osnovno sredstvo ima končno dobo koristnosti ali ne, ugotovite na osnovi pogodbe (doličlitev dobe amortiziranja..). Če nima dokončne dobe koristnosti, ta sredstva le slabijo.

Tudi tu je potrebno najmanj konec leta ugotavljato dobo koristnosti in metodo amortiziranja.

Nepremičnine

Modela vrednostenja - po nabavni vrednosti

"po nabavni vrednost"

Imamo nepremičnino v izgradnji, ki jo bomo dali v uporabo novembra. Na kontu 0270 imamo nižjo nabavno vrednost kot je sicer vreden proizvodnji prostor, zato me zanima, če lahko ocenimo s cenilcem realno vrednost nepremičnine,( preden jo damo v uporabo) kljub temu da uporabljano za vrednotenje opredmetenih sredstev model nabavne vrednosti.

Če ste za skupino opredmetenih osnovnih sredstev - zgradbe sprejeli računovodsko usmeritev, po kateri jih boste vrednotili po modelu nabavne vrednosti, potem samo za to nepremičnino ne morete uporabiti modela prevrednotenja. (SRS 1.24)

"Model vrednostenja"

Ali mi lahko kdo svetuje, na kakšen način se prevrednoti poslovna zgradba. Podjetje je zgradilo poslovni objekt (nekaj zunanji izvajalci, nekatera dela so opravili sami s svojimi delavci)in ga vodimo na kontu 0210-Nabavna vrednost zgradb. Sodni cenilec je ocenil vrednost zgradbe in ta vrednost je bistveno višja, kot je nabavna vrednost, ki jo imamo v poslovnih knjigah. Zdaj me zanima, če ima kdo izkušnje, kako se prevrednoti (okrepi) ta postavka, da bomo imeli v poslovni bilanci pošteno(ocenjeno)vrednost.

Prebrala sem SRS 1, kjer govori o prevrednotovanju opredmetenih osnovnih sredstev, pa vseeno nisem sigurna, kako to izvesti... Podjetje sprejme novo računovodsko usmeritev (katero mora uporabljati za celotno skupino opredmetenih osnovnih sredstev.-tu je verjetno mišljeno za celotno skupino zgradb)in se presežek iz prevrednotenja pripozna v poslovnem izidu in za ta presežek se poveča knjigovodska vrednost OS. Nato se to OS(poslovna zgradba) prestavi na konto 023-Zgradbe, vrednotene po modelu prevrednotenja?

Če vodite gradbene objekte po modelu nabavne vrdnsoti, krepitev ni dopustna. Premislite o možnosti, da sprejmete računovodsko usmeritev za gradbene objekre model prevrednotenja, za kar uporabljamo konto 023 (pri modelu nabavne vrednosti 021) - to je računovodka usmerite, ki ste jo že omenili. Preberite si še Uvod k SRS. Seveda, boste morali računovodsko usmeritev Namesto konta 021, boste pač uporabljali kotno 023. Seveda, tudi tu najprej knjižite po njegovi nabavni vrednsoti. Tak način boste morali uporabljati za celotno skupino. Kako razumeti pojem "celotno skupino", sam razumem kot neko "celoto" obhekotov - tudi vi verjetno mislite enako kot jaz, da je to neka "celota" objektov.

Odločitev, ali boste spremenili model vrednotenja je vaša. Načeloma je ravno za gradbene objekte to smiselno. Če boste še naprej uporabljali model nabavne vrednsoti (konto 021), ocenjena vrednost cenilca na bilanco nima vpliva, je le ocena vrednsoti objekta. Pri modelu nabavne vrednsoti bi moboče prišlo le do slabitve, če bi nadomestljiva vrednsot bila nižja od knjigovodske. Prevrednotenje zgradb pomeni presežek izprevrednotenja, konto 952. Ker predstavlja strošek za posovne namene tudi amortizacija presežka, prihaja do razlik med davčno priznano amortizacijo in amortizacijo za poslovne namene, boste morali, ker verjatno predstavlja amortizacija objekta za vas kar pomemen znesek, boste morali oblikovati tudi odložene davke.

Vendar vas moram opozoriti na davčno priznano amortizacijo. Ta je priznana v obračunanem znesku do višine davčno priznane stopnje po ZDDPO-2 ob uporabi enakomernega časovnega amortiziranja od nabavne vrednsoti.

Da boste morali prevrednotenja opravljati vsaj enkratl letno, najbolje konec leta (oziroma čim bljiže datumu bilanciranja) ste verjetno preblrai že v SRS 1, zanemarljiv pri odločitvi ni tudi strošek uradnega cenila. Cenilno poročilo je namreč podlaga za knjiženje - in seveda tudi volja ukvarjati se z odloženimi davki.

Pridobivanje

Nakup poslovnega prostora

Kupimo poslovni prostor. Potrebno je kar nekaj obnove. Vsi stroški za obnovo povečujejo vrednost nakupljenega poslovnega prostora - celotno vrednost nato amortiziramo, za koliko let? Je doolj 10?

Obravnava je odvisna, v kakšnem stanju je sedaj objekt. Če je že sedaj usposobljen za uporabo, brez dodatnih vlaganj, to obravnavamo lahko kot kasnejša vlaganja, ki imajo lahko učinek:

  • povečanja nabavne vrednosti - doba amortiziranja se ne spremeni (spremeni se stopna amortiziranja, paviloma navzgor),
  • podaljšanje življenske dobe - pri tem najprej zmanjšamo do sedaj nabrani popravek vrednsot (amortizacijo) ter nato povečamo nabavno vrednost - stopnja amortiziranja ostane enaka.

Pri obeh je potrebno kar nekaj preračunov, ki jih (žal) mnogi programi za vodenje računovodstva ne podpirajo.

Vaša vlaganja, kot sem nekako razbral, dejansko povečujejo nabavno vrednost objekta in hkrati predvidevam, da brez vlaganja ni bilo še usposobljeno za uporabo. Ko je objekt usposobljem za uporabo, ocenimo dobo njegovo dobo koristnosti glede:

  • pričakovanega fizičnega izrabljanja,
  • pručakovanega tehničnega staranja,
  • pručakovanega gospodarskega staranja in
  • pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.

Na osnovi kriterija, ki da najkrajšo dobo uporabnosti, določimo dobo koristnosti ter iz te izračunamo amortizacijsko stopnjo za obračun amortizacije za poslovne namene. Ta ni nujno enaka stopnji, ki jo opredeljuje davčna zakonodaja kot najvišjo dovoljeno stopnjo ki znaša za gradbene objekte 3 %.

Če bi razpolagali s podatkom posameznih delov stavbe (vrednost oken in vrat, strehe) bi lahko to obravnavali kot dele stavbe in amortizirali ločeno. Tudi tu določite dobo koristnosti, dovoljena stopnja amortiziranja je tu 6 %.

Mislim, da je tak način obravnave vašega pvečanja najbolj enostaven. Ker obnavljate objekt, katrega ste ravno kupili, še nima nabranega popravka vrednsoti (amortizacije) je drugačna obravnava, kot na primer podaljšanje dobe koristnosti, katero ugotovite, ko ste objekt usposobili, nesmiselna. Če bi bil objket slučajno usposobljen za uporabo, bi bilo to obdobje le mesec ali dva ... .

Dodatni stroški objekta

Tehnični pregled objekta

1.Zanima me, kam naj knjižim tehnični pregled objekta, ki je že prenešen iz investicije v teku 027 na zgradbo 021; Ali knjižim na povečanje zgradbe ali pa na stroške?

Glede na vaše vprašanje (miz) ne morete pričakovati odgovora, "kam boste kaj knjižili" saj manjka kar nekaj dejstev, insicer: - tehnični pregled že aktiviranega objekta-nepremičnine, ki ste ga prenesli iz gradnje na konto 021-zgradbe?: v dodatku k osnovnemu vprašanju navajate, da je poslovni prostor last druge fizične osebe (žene). A je to fizična oseba ali je fizična oseba, ki opravlja dejavnost? Kaj je v poslovnih knjigah s.p.-ja (moža) evidentirano kot zgradba?

Najprej naj pojasnim, da je vprašanje iz prve točke čisto neodvisno od vprašanja iz druge točke. Prvo vprašanje se nanaša na poslovni objekt, ki je izkjučno v lasti s.p. Račun ta tehnični pregled izvedenca za varnost in zdravje pri delu in račun za meritve prezračevanja, račun za dopolnitev projektne dokumentacije smo knjižili na konto 021- povečanje vrednosti objekta, vendar se tu pojavi pri meni dvom; ali bi morda morali knjižiti vse te račune na stroške, glede na to, da obstoječi poslovni objekt že obratuje kot prodajalna.

Sem tudi jaz prvotno sklepala, da gre za dve popolnoma neodvisni vprašanji...vendar se nekoli ne ve. Stroški, ki nastajajo v zvezi opredmetenimi osnovnimi sredstvi povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi .......(iz SRS 1.15). Nabavno vrednost opredmetenega osnovenga sredstva pa sestavljajo tudi stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo... (iz SRS 1.10). Vsi omenjeni stroški, so nastali v povezavi z usposobitvijo osnov. sredstva, saj praviloma pred tehničnim pregledom ne morete pričeti z obratovanjem. Če bi jih prejeli pred aktiviranjem objekta, bi bili tudi vključeni v njegovo nabavno vrednost.

<hd>

Vlaganje v tuja OS

Ne velja več po spremembi SRS v letu 2010!

2. V tuj objekt vlagamo sledeče: tlakovci, ploščice, vrtanje s kompresorjem, barve, laki, sifoni,cevi, stekla,gramoz, pesek,lepilo,okna,zidarska dela,vrata itd..Ali se lahko vse to knjiži na konto 001 ali pa bi morali kaj od tega knjižiti na stroške?

- Dodatna vlaganja: gre za ali a) usredstvene stroške v tuja opredmetena osnovna sredstva-nepremičnino fiziččne osebe na podlagi SKLENEJENE POGODBE ali b) za samostojno pripoznanje opredmetenih osnovnih sredstev na podlagi SKLENJENE POGODBE O NAJEMU. Iz vaše dodatne razlaga izhaja, da pogodbe o najemu še sploh ni. Če pogodbe o najemu ni, so vprašljiva vsa dodatna vlaganja. Kako pa je s.p. pridobil dovoljenje za obratovanje? - Dodatna vlaganja vplivajo tudi na ugotavljanje dohodkov fizične osebe po zakonu o dohodnini, katere last je omenjena nepremičnina, saj je nepremičnina pridobila na vrednosti (če seveda tudi žena ni fizična oseba, ki opravlja dejavnost in ima poslovni prostor v svojih poslovnih knjigah kot osnovno sredstvo - potem bi tudi v tem primeru lahko navajali: upravičenost stroškov amortizacije itd.).

Vprašanje pa se nanaša na zgradbo, v katero vlaga s.p. z namenom, da bo po dokončanih delih v njej vršil gostinsko dejavnost. Zgradba je v lasti žene, ki se ne ukvarja z nobeno dejavnostjo. Kljub mojim opozorilom, da je potebna pogodba, še te do danes ni. Račune z že zgoraj navedenimi vsebinani pa "veselo"nosijo v knjiženje.

Vlaganja v tuja osnovna sredstva morajo imeti podlago v sklenjeni pogodbi, saj sicer (ne glede na sorodstveno razmerje) ne moremo na njih opravljati nobenih dejanj. V pogodbi mora biti dovoljena sprememba poslovnega prostora in način obračuna/poračuna z morebitno najemnino. Z davčnega vidika, pa predstavljajo vsi izdatki-vlaganja (četudi ne bodo poračunana z bodočo najemnino), dohodek fizične osebe, izplačan v naravi, ki je obdavčen z dohodnino. Z računovodskega vidika pa presodite, katere dele teh vlaganj lahko samostojno pripoznate kot opredmeteno osnovno sredstvo, katere pa ne. Tiste, ki jih lahko pripoznate boste evidentirali ločeno in jih prikazali bodisi na kontu 021 ali 040, preostali del pa kot usredstvene stroške naložb v tuja osnovna sredstva (konto001), ki jih boste amortizirali. Torej nič od tistega, kar ste navedli, ne spada med stroške poslovanja, saj so vsi stroški izključno povezani z prenovo/obnovo/izgradnjo "poslovnega prostora v najemu".


Stroški pred samo nabavo zemljišča

Naše podjetje je letos kupilo zemljišče, na katerem bo zgradilo poslovni objekt. Zemljišče je že kupljeno, z deli pa bomo pričeli šele naslednje leto. Problem je v tem, ker stroški že nastajajo. To so stroški notarjev, geodetov, pa tudi projektantov za poslovni objekt. Kaj svetujete, oz. kako delate. Knjižiti stroške notarjev, geodetov... mes OS ali direktno v stroške?

Vsi trenutni izdatki so povezani z bodočo investicijo. Kot osnovno sredstvo ne morete smatrati samo vrednost gradbenih del, temveč vse kar je povezano, da se gradbena dela sploh lahko pričnejo: priprava terena - zemljišča za gradnjo; vsi projekti/elaborati, ki so potrebni za pridobitev gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje itd. Brez projektne dokumentacije ni gradbenega objekta, kar pomeni, da je ta izdatek vključen v nabavno vrednost zgradbe. Do dokončanja nepremičnine vam to predstavlja investicijo/zgradbo v izgradnji (konto 027).

Tudi izdatki/stroški, ki jih navajate kot stroške zemljišča, so povezani z gradnjo objekta. Le tisti izdatki, ki so nastali izključno zaradi nakupa zemljišča, so sestavni del nabavne vrednosti zemljišča (izdatki za geodete, če ste zemljišče ponovno izmerili. ....)

Davek od prometa nepremičnin

Podjetje je plačalo davek od prometa nepremičnin. Kam poknjižim ta znesek, če se ne motim ta davek povečuje vrednost nepremičnine, je torej prav, da ga poknjižim na 021?

Davek povečuje nabavno vrednost, torej se knjiži na 021.

Prenos v uporabo

Nepremičnino v pridobivanju smo dali v uporabo. Prosim če mi lahko kdo pove točno knjiženje.

Predtem pa ste sprejeli tudi računovodsko usmeritev glede vrednotenja nepremičnine/zgradbe:

  • ali po nabavni vrednosti ali
  • po pošteni vrednosti

Knjiženje (po nabavni vrednosti):

  • Debet 020 zemljišče/
  • Debet 021 zgradbo in deli zgradbe/
  • /Kredit 027 nepremičnine v gradnji oziroma v izdelavi.

Rušenje starega objekta in izgradnja novega

Poslovna stavba nabavljena 1994 in še ni v celoti odpisana ima še vrednost, v mesecu avgustu 2010 smo jo porušili, kako je pri tem z DDV oz.nepremičninskem davku in kako to knjižimo v glavno knjigo (izločitev iz osnovnih sredstev).

Niste navedli, zakaj rušite objekt. Boste namesto obstoječega zgradili novega?

Ja, objekt bomo porušili in zgradili novo poslovno stavbo.

To po popolnoma spremeni zadevo. Upoštevajte SRS 1.51 (citiram): "1.51. Če se obstoječa zgradba, ki je del opredmetenih osnovnih sredstev, zaradi graditve nove zgradbe, ki bo del opredmetenih osnovnih sredstev, odstrani, je knjigovodska vrednost obstoječe zgradbe strošek priprave gradbišča, ki se lahko všteje v nabavno vrednost nove zgradbe".

Vrednost zgradb in zemljišča nista ločeni

Objekt je bil kupljen prek javne dražbe in na računu in tudi na pogodbi je bila zajeta samo kvadratura objekta. Ni pa bilo nobenega podatka o kvadraturi zemljišča. Zato smo celoten račun knjižili na 021 in določili amort.stopnjo 2,5%. Zanima me, če bi morali pridobiti podatke o zemljišču in ta del knjižiti posebej na 020 in nobene amortizacije? Cool. Vrednost zemljišča mora biti evidentirana ločeno od vrednosti zgradbe, kar pomeni, da vam prodajalec mora zagotoviti podatke o velikosti zemljišča. Na podlagi velikosti zemljišča pa izvedete podatek za vrednost zemljišča, ki ga evidentirate na kontu 020 (glejte tudi SRS 13.2) (SRS 13)

Kolikor pa gre za poslovni prostor, ki je del zgradbe (etažna lastnina) pa pri presoji upoštevajte SRS 1.52 (SRS 1). (določitev preostale vrednosti poslovnega prostora-nepremičnine). Če se določi preostala vrednost nepremičnine, je osnova za amortizacijo: nabavna vrednost -(minus) preostala vrednost.

Avans za zemljišče - ni listine

V našem društvu smo nakazali prvi obrok za odkup zemljišča. Ker imamo še kar nekaj za odplačati in seveda nimam ne računa ne dokončne pogodbe o odkupu zemljišča me zanima kam naj zaknjižim znesek, ki smo ga nakazali našemu prodajalcu?

Plačilo brez listine je avans.

Ločen račun za zgradbo in zemljišče

Odprodajamo del stavbe in del zemljišča. Ali je bolje, če napišem ločena računa ali naj kar združim na enem (DDV bomo plačali od obojega, ker smo podpisali izjavo za DURS)? Ne vem ali je to pomembno ali pa je mogoče čisto vseeno?

Za prodajo dela zgradbe in dela zemljišča je lahko izstavljen le en specificiran račun z obračunanim DDV-jem (če ste se tako odločili). V vsakem primeru pa mora imeti kupec podatek o vrednosti stavbe (zgradbe) in vrednosti zemljišča, saj je osnova za amortizacijo le vrednost zgradbe, ne pa tudi zemljišča.

Stavbna pravica - prenos objekta

Na podlagi stavbne pravice smo zgradili objekt in ga oddajali v najem. Vpisali smo ga med lastna sredstva, obračunavali amortizacijo,... Sedaj se je stavbna pravica iztekla (31.1.2007). Ker je v pogodbi določeno, da je lastnik zemljišča dolžan plačati 1/2 povečane tržne vrednosti, je pridobil objekt pod knjigovodsko vrednostijo.

Kako se knjiži prenos in kaj gre med prihodke in odhodke?

Ali se nadomesitilo, ki ga mora plačati lastnik zemljišča za pridobljen objekt vpiše med prihodke od prodaje al kam drugam (katera kolona obrazca AJPES)

Ustanovitev stavbne pravice je prenos lastninske pravice na zgrajeni nepremičnini - zemljišču, katere lastništvo je časovno omejeno (niste navedli časa, v katerem preneha stavbna pravica). Zgrajena stavba je opredmeteno osnovno sredstvo imetnika stavbne pravice, kar pomeni, da se obravnava v skladu s SRS 2. (amortizacija, vzdrževanje, doba koristnosti...). Praviloma bi morala stopnja amortizacije (za poslovne namene) izražati dobo koristnosti zgradbe - to pa je obdobje trajanja stavbne pravice iz pogodbe. Po prenehanju stavbne pravice nastopi prenos lastninske pravice na zgradbi na lastnika zemljišča proti plačilu nadomestila, ki predstavlja določen delež tržne vrednosti zgradbe. Gre za "odplačno odtujitev" zgradbe, kar pomeni, da je učinek denarne/nedenarne transakcije prevrednotovalni odhodek ali prevrednotovalni prihodek:

  • knjigovodska vrednost > odškodnine = prevrednotovalni odhodek (izguba pri odtujitvi)
  • knjigovodska vrednost < odškodnine = prevrednotovalni prihodek (dobiček pri prodaji).

Pri prenehanju stavbne pravice (in prenosu lastninske pravice na zgradbi-objektu) je potrebno upoštevati še Zakon o dohodnini, kolikor gre za odnos pravna oseba-fizična oseba (lastnik zemljišča).

Ali se razlika med knjigovodsko vrednostjo in nadomestilom, ki ga plača lasntik zemljišča vpisuje med prevrednotovalne poslovne odhodke ali kam drugam (katera kolona obrazca AJPES)

Prodaja

Davek od prometa nepremičnin

Če si lastnik nepremičnine in jo prodaš Leasingu ter jo od njega odkupiš je to le finančna transakcija in se vrednost na 0 ne sme spremeniti, nakup in prodajo spelješ le skozi 7 in 9 (7 se zapre v celoti, na 9 pa ti ostane obveznost).

Kaj pa je z davkom na promet nepremičnin? Kako ga poknjižim, če ne sme iz te transakcije priti ne do dobička in ne do izgube - vseeno povečam vrednost nepremičnine na 0 za ta znesek?

Pri prodaji in povratnem najemu v obliki finančnega najema ste upoštevali SRS 1.60 oziroma MRS 17.58 do 17.60. Če na podlagi prodaje in ponovnega finančnega najema pride do presežka prihodka od prodaje nad knjigovodsko vrednostjo, se ta presežek ne prikaže kot prihodek temveč ga je treba odložiti in postopoma vključiti ves čas trajanja najema. Presežek nad knjigovodsko vrednostjo pa ugotovimo: prodajna cena minus knjigovodska vrednost = dobiček ali izguba iz prodaje. Pri tem moramo od nastale razlike (naprimer dobička) odšteti tudi stroške, ki smo jih imeli s prodajo. Ob prodaji nastane, za prodajalca kot "strošek", davek na promet nepremičnin (po stopnji 2%), ki jih je dolžan prodajalec plačati od prodajne vrednosti in tako ta davek ni povezan z "novo nabavo nepremičnine" iz naslova finančnega najema. Zato vam znižuje morebitno razmejeno pozitivno razliko ali pa vam predstavlja takojšnji odhodek (720).

Prodaja zgradbe izdelane v lastni režiji

Stranka želi prodati dve zgradbi (eno že dograjeno, drugo še v gradnji). Knjigovodsko stanje obeh nepremičnin ni realno, ker je stranka kupovala samo material, delo pa ni vračunano (večino dela je opravil sam). Prodajna cena bi bila tako mnogo višja od knjigovodske. Prosim za nasvet, kaj je najbolj pametno storiti, da se bo plačalo čim manj davka na dobiček. Je morda najpametneje na novo ovrednotiti nepremičnini? Ali se davek na dobiček plača samo od razlike med knjižno in prodajno vrednostjo? Ali je kje še kakšna zanka, na katero mora biti stranka pozorna?

Veliko premalo ste povedali o svojem primeru, da bi lahko tvorno razpravljali. Se pa postavlja veliko vprašanj:

  • ali ste d.o.o. ali s,.p,.
  • kaj je vaša dejavnost in v okviru katere dejavnosti gradite zgradbi (???gradbena dejavnost)
  • zakaj "investicije v gradnji" ne upoštevate kot gradnjo/izdelavo v podjetju in od tod način ugotavljanja nabavne vrednosti (glej SRS 1.12);
  • a sta/bosta zgradbi opredmeteno osnovno sredstvo, naložbena nepremičnina ali gradnja za trg/prodajo. itd. itd.

Ne glede na povedano, prodaja zgradbe vpliva na poslovni izid/davčni izid samo v višini dobička, ki je ustvarjen pri prodaji (prodajna vrednost minus neodpisana-knjigovodska vrednost).

Gre za d.o.o., z dejavnostjo turizma. Obe zgradbi sta osnovni sredstvi, ker nista bili mišljeni kot naložbeni nepremičnini in tudi ne kot nepremičnini, namenjeni za trg. Ena je že dana v uporabo, druga pa, kot že rečeno, je še v gradnji. Da bi ju prodala, je stranka začela razmišljati šele pred 14 dnevi.

Ne bom postavila vprašanja, kako lahko podjetje, ki se ukvarja s turizmom, tudi v "lastni režiji" gradi objekt. Gradnja osnovnega sredstva v podjetju pomeni, da nabavno vrednost osnovnega sredstva tvorijo stroški, ki se nanašajo na njihovo gradnjo (neposredni-direktni) in posredni stroški njegove zgraditve, ki mu jih lahko pripišete. Direktni stroški pa so najmanj: ves material, potreben za gradnjo, neposredno delo in zunanje storitve (podobno kot ugotavljamo lastno ceno proizvoda). Med posredne stroške lahko vključite tudi stroške izposojanja (obresti) za njegovo zgraditev ali usposobitev za uporabo, vendar le tiste, ki so dospele do usposobitve. Na ta način oblikujete nabavno vrednost zgradbe, ki pa seveda ne more biti višja kot bi bila nabavna vrednost od tretje osebe (torej v vrednosti ne more biti dobička).

Ko boste zgradbi prodali, bo prihodek od prodaje predstavljala razlika med knjigovodsko vrednostjo in prodajno ceno (dobiček pri prodaji opredmetenega osnovnega sredstva kot prevrednotovalni poslovni prihodek).

Tudi sama ne vem, kako zadeva uspe "v lastni režiji", ampak dobili so uporabno dovoljenje za prvo stavbo in to je verjetno dovolj, da jo smejo uporabljati. Sicer je res, da se lastnik sam zelo dobro spozna na gradnjo itd., ampak problemi pri knjiženju vrednosti nepremičnine ostanejo, saj računov za gradbene storitve ni in tega dela vrednosti ne morem poknjižiti (ali morda vendarle obstaja način?). Zato sem razmišljala tudi nekaj o tem, da bi dali nepremičnini oceniti cenilcu, ampak ne vem, če smo s tem kaj pridobili. Bom pa v vrednost nepremičnine z veseljem vtaknila še obresti, ostale stroške, ki so nastali v zvezi z gradnjo, pa sem že tako ali tako izčrpala.

Način vrednotenja (glejte Modeli vrednotenja po pripoznanju nepremičnine je odvisen od računovodske usmeritve. Če bi konkretno nepremičnino pred "aktiviranjem" ocenil pooblaščen cenilec in bi to bila vaša nabavna vrednost v poslovnih knjigah, bi bil za zgradbo uporabljen model prevrednotenja. In ker že imate drugo zgradbo med opredmetenimi osnovnimi sredstvi, bi morali tudi zanjo uporabljati isti model vrednotenja.

Sprememba računovodske usmeritve pa v ničemer ne vpliva na vaš pozitiven učinek ob odtujitvi sredstva. Razlika med knjigovodsko vrednostjo in ocenjeno-prevrednoteno vrednostjo predstavlja presežek iz prevrednotenja. Ob odtujitvi sicer prenesete presežek iz prevrednotenja v preneseni poslovni izid (SRS 1.32), kar ne vpliva na tekoči poslovni izid. V davčni bilanci pa morate za ta prenos povečati davčno osnovo.

Gradbena storitev obsega: porabljen material, DELO, druge stroške, ki jih vkalkulira izvajalec in njegov dobiček. Lastna izdelava torej vsebuje tudi vrednost opravljenega dela, ne more pa vključevati morebitnega dobička. In ker navajate, da izvajate obnovo z "lastnimi ljudmi", bi morali vključiti v nabavno vrednost stavbe tudi ta del.

Glede na to, da knjigovodske listine za delo nimam, lahko stroške dela poknjižim z interno temeljnico, knjižim pa na konto 027 (če se ne motim - na konto osnovnih sredstev v izgradnji)? Kaj pa protikonto?

V bistvu sestavite "interno knjigovodsko listino" - kot, da bi izdelali obračun opravljenega dela tretji stranki:

  • število opravljenih ur tistih delavcev (po nazivih oziroma sestavljenosti dela), ki so izvajali dela;
  • vrednost ure po sestavljenosti dela (kvalificiran delavec, nekvalificiran delavec...)
  • vrednost lastne storitve.

Protipostavka usredstvenim lastnim storitvam je konto 79 = Usredstveni lastni proizvodi in storitve (pazite, da vrednost ure/cena ure ne bo presegala tržne cene ure posameznega delavca, glede na sestavljenost dela).

Prodaja zemljišča

Kam knjižim prihodke od prodaje dela nepremičnine (zemljišče)- kateri konto?

  • Če gre za nepremičnine/zemljišče v okviru osnovnih sredstev = 769 prevrednotovalni poslovni prihodki;
  • Če gre za zemljišče v okviru naložbenih nepremičnin = 781 - finančni prihodki iz odtujitve naložbenih nepremičnin

Stavbna pravica - prenos objekta

Na podlagi stavbne pravice smo zgradili objekt in ga oddajali v najem. Vpisali smo ga med lastna sredstva, obračunavali amortizacijo,... Sedaj se je stavbna pravica iztekla (31.1.2007). Ker je v pogodbi določeno, da je lastnik zemljišča dolžan plačati 1/2 povečane tržne vrednosti, je pridobil objekt pod knjigovodsko vrednostijo. Kako se knjiži prenos in kaj gre med prihodke in odhodke?

Ustanovitev stavbne pravice je prenos lastninske pravice na zgrajeni nepremičnini - zemljišču, katere lastništvo je časovno omejeno (niste navedli časa, v katerem preneha stavbna pravica). Zgrajena stavba je opredmeteno osnovno sredstvo imetnika stavbne pravice, kar pomeni, da se obravnava v skladu s SRS 2. (amortizacija, vzdrževanje, doba koristnosti...). Praviloma bi morala stopnja amortizacije (za poslovne namene) izražati dobo koristnosti zgradbe - to pa je obdobje trajanja stavbne pravice iz pogodbe.

Po prenehanju stavbne pravice nastopi prenos lastninske pravice na zgradbi na lastnika zemljišča proti plačilu nadomestila, ki predstavlja določen delež tržne vrednosti zgradbe. Gre za "odplačno odtujitev" zgradbe, kar pomeni, da je učinek denarne/nedenarne transakcije prevrednotovalni odhodek ali prevrednotovalni prihodek:

  • knjigovodska vrednost > odškodnine = prevrednotovalni odhodek (izguba pri odtujitvi)
  • knjigovodska vrednost < odškodnine = prevrednotovalni prihodek (dobiček pri prodaji).

Pri prenehanju stavbne pravice (in prenosu lastninske pravice na zgradbi-objektu) je potrebno upoštevati še Zakon o dohodnini, kolikor gre za odnos pravna oseba-fizična oseba (lastnik zemljišča).

Vlaganje v tuja osnovna sredstva

Usredstveni stroški naložb v tuja OOS - 2010

Zanima me, katero stopnjo amortizacije, ki je še priznana po zakonu DDPO, se uporabi za amortizacijo usredstvenih stroškov naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva. In sicer, vlaganja v nepremičnino, ki ni v tvoji lasti imaš pa jo v dolgoročnem najemu (recimo 10 let ali pa 15 let).

Ali se uporablja stopnja:

  • 10% - druga vlaganja ali
  • 3% - gradbeni objekti?

SRS 2.48 b) Usredstveni stroški naložb v tuja osnovna sredstva so neopredmetena sredstva, pripoznana kot usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva na podlagi sklenjenih pogodb, in ne izpolnjujejo pogojev za samostojno pripoznavanje opredmetenih osnovnih sredstev oziroma delov teh sredstev, (SRS 2).

Vlaganja v tuja osnovna sredstva so vlaganja v nepremičnine (kar bi ustrezalo opredmetenemu osnovnemu sredstvu zgradbe) ali pa v dele gradbenih objektov (okna, vrata, streha, instalacije). To pomeni, da bi bila v prvem primeru davčno priznana stopnja 3% in v drugem primeru pa 6%. In samo tista vlaganja, ki ne izpolnjujejo pogojev za samostojno pripoznanje, smatramo kot neopredmetena sredstva s stopnjo amortizacije 10% (davčno priznano).

Iz poslovnega vidika je potrebno vlaganja amortizirati najmanj v obdobju najema. Če sredstvo ni amortizirano v tem obdobju, je potrebno ob prenehanju pripoznanja (po poteku dobe najema) sedanjo vrednost v celoti upoštevati kot oslabitev sredstva. Zato za poslovne namene upoštevamo stopnjo amortizacije, ki izhaja iz življenske dobe sredstva (življenjska doba=doba najema).

Sprememba SRS za leto 2010

Samost.podjetnik oddaja d.o.o. v najem prostor (gostinstvo). Mesečno se najemnina plačuje. D.o.o. bo sedaj dogradil teraso po načrtu, kakor so se dogovorili skupaj z s.p. Po nekaj letih bo d.o.o. vse prostore od s.p. odkupil. Kako je sedaj z knjižbami prejetih računov za graditev te terase? Zasledila sem tudi nekaj o obračunavanju amortizacije. Kako postopati potem, ko bo d.o.o. odkupil prostore od s.p.

Letos je spremenjen 1.14: (SRS 1) »1.14. Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti se v poslovnih knjigah vlagatelja izkazujejo kot samostojno razpoznavna opredmetena osnovna sredstva ali kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.«, dobo uporabnsoti določite glede trajanja pogodbe, oziroma dejanske dobe uporabnsoti (mislim, da tu ni sprmemem, če je, naj mekdo popravi).

Glede davčnega priznanja amortizacije pa mislim skladno s Pojasnilom DURS, št. 4200-9/2010, 15. 2. 2010 ni spremem, ta stopnja je 10 %.

Vlaganja v tuja OS

Opisana so v tej povezavi.

Obnova

Zanima me pod kaj knjižim npr. nova okna, če obnavljamo halo, ki je v lasti drugego, v bistvu jo imamo v najemu. Ali je to pod konte 403,412, ali je kakšen drugi konto. Zanima me tudi ali se te reči amortizirajo (so visoki zneski) ali grejo direktno v stroške?

Vkolikro gre za taka vlaganja, ki bodisi podaljšujejo uporabno vrednost objekta ali podaljšujejo njegovo življenjsko dobo, jih je potrebno evidentirati med vlaganja v tuja osnovna sredstva, ki se potem skozi amortizacijo prenašajo med stroške. Če pa gre za investicijsko ali redno vzdrževanje, pa se takoj ob nastanku knjiži med stroške. Pazite, da imate ta vlaganja dogovorjena v najemni pogodbi.

knjižiti jih morate na konte 001 kot stroške naložb v tuja osnovna sredstva in jih amortizirati glede na opredelitev, bodisi 3% do max 6%.

Seveda pa nujno potrebujete soglasje najemodajalca. v kolikor je to fizična oseba, morate tako investicijo obrutiti in obravnavati kot "najemnino", plačati davčni odtegljaj, neto najemnino pa kompenzirati z najemodajalcem....obrutena vrednost investicije (brez DDV, če ste identificirani za DDV) pa gre najemodajalcu v dohodnino (priznajo mu 40% normiranih stroškov)......če je najemodajalec pravna oseba, morajo stroški vaše investicije njemu predstavljati prevrednotovanje njegove nepremičnine ....toliko, pa veliko uspeha pri dogovarjanju....


Kako naj knjižim stroške (tlaki, izolacija, okna, vrata... in še vse, kar spada zraven-talne obloge+pohištvo), ki so nastali, ker prenavljamo prostor, kjer bomo imeli skladiščne in poslovne prostore? Najemnina se bo za investirani znesek znižala?

Investirani znesek je potrebno razdeliti na dva vsebinska dela:

  • na del, ki se nanaša na vlaganja v najeto nepremičnino (poslovni prostor in skladišče);
  • del, ki se nanaša na vlaganja v opremo, ki bo v teh prostorih.
  1. Investirani znesek v najete poslovne prostore predstavlja usredstvene stroške naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva, kadar gre za "dolgoročnost" poračunavanja - prenosa v stroške preko obračuna amortizacije oziroma prenosa sorazmernega dela med stroške najemnine (usredstv. konto 001; dolgoročne aktivne časovne razmejitve, konto 007). Če pa gre za vlaganja, ki se poračunajo z najemnino v roku 1 leta, potem so to kratkoročno razmejeni strošek (kratkoročne aktivne časovne razmejitve, konto 190). V stroške najemnine se prenašajo sorazmerno glede na plačilo najemnine, v katero je vključeno zmanjšanje zaradi vlaganj. Če je najemodajalec fizična oseba se obračuna in plača davčni odteglaj tudi od teh vlaganj.
  2. Oprema, ki bo v najetih prostorih je oprema podjetja, ki se evidentira v skupini 04. (pohištvo)

Poslovni prostor imamo v najemu. Zgradili smo predelne stene in vgradili alarmni sistem. Zanima me ali je prav, da je to knjiženo na kontu 001-usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena OS?

Vlaganja v tuja osnovna sredstva predstavljajo investicijo na tuji lastnini. Kolikor lahko prikažemo ta vlaganja kot samostojno opredmeteno osnovno sredstvo ali del opredmetenega osnovnega sredstva, potem konkretno vlaganje pripoznamo bodisi med zgradbe ali opremo (predelne stene, sanitarna keramika, okna ...). Pri tej opredelitvi pa upoštevamo tudi SRS 2006 1.7.

Preberite še povezavona področje DDV-ja.

Različna dela na objektu last nosilca s.p. - objekt ni zaveden med OS

Samostojni podjetnik ima doma pisarno za opravljanje dejavnosti (nima v registru OS, ker je to imel že prej vse zgrajeno, preden se je začel ukvarjati z podjetništvom). Ukvarja se z inženirskim projektiranjem. Sedaj si je ta del, ki ga uporablja za opravljanje dejavnosti prenavljal. Vse račune ima na s.p. in obrnjena davčna obveznosti po 76.a členu. In sicer: 1. stopnice iz granita 3.000,00 eur, 2. knauf stropi 3.200,00 eur, 3. notranja vrata z podboji 3.000,00 eur, 4. pleskanje 2.500,00 eur, 5. parketi 2.000,00 eur.

Zanima me, kako naj to knjižim. Nujno bi potrebovala pomoč, zaradi oddaje DDV-ja.

En način je, da omenjena osnovna sredstva prenesete v dejavnsot...

Drugi način, da zapišete sklep podjetnika, da objekt in opremo uporabljate za dejanvost, kar pomeni, da bi bilo lahko vzdrževanje davčno priznano.

Način bi lahko tudi bil, da je to vlaganje v tuja OS. Stavba je last fizične osebe. Če so bili prenovljeni le prostori, kjer s.p. opravlja dejavnost, gre za vlaganje v tuja OS. Pleskanje pa je tekoče vzdrževanje prostorov. Predlog: vsako od postavk odprite kot posebno OS. To je pomembno ob opusitvi dejavnosti, ko bodo nekatere od njih imele dejansko vrednost, čeprav bo knjigovodska že 0. Ob prenosu OS na lastnika pa je pomembna dejanska vrednost.

Oprema

Nabava opreme

Nekaj me zanima. Kupili smo računalnik, tiskalnik, monitor-vsako posebej dam na osnovna sredstva. Zdaj pa dilema: zraven so nam zaračunali servisno uro za nastavitev mreže in prihod k stranki. Kam pa to knjižim? A dodam vrednost računalniku ali na stroške?

Ne, ne strinjam se. V nabavno vrednost osnovnega sredstva lahkotvorijo tudi stroški, ki jih povzroči njegova izdelava, torej tudi strošek, ki ga omenjate (SRS 1.12).

Popusti

Kako knjižite OS kadar imate na računu skonto/rabat? Kolikor vem se rabat odbije in se aktivira OS brez vrednosti rabata. Pri skontu pa se upošteva celoten znesek (skupaj s skontom), saj gre za finančni popust?

Poglejmo, kaj med drugim pravi SRS 1.10:

c) Začetno računovodsko merjenje opredmetenih osnovnih sredstev

1.10. ............. Od nakupne cene se odštejejo vsi trgovinski in drugi popusti.

Po mojem nabavno vrednost predstavlja vrednost na računu, zmanjšana za vrednost popusta.

Obresti - osnovna sredstva

Če prav razumem, lahko obresti poknjižim k nabavni vrednosti OS in jih amortiziram?

SRS omogočajo vključevanje obresti v nabavno vrednost le za obresti, ki nastanejo do usposobitve sredstva za uporabo. V vašem primeru - torej v primeru leasinga pa ne gre za te obresti, ampak za "bodoče obresti", obresti, ki bodo nastale od dneva usposobitve naprej in zato ne morejo sestavljati nabavno vrednost sredstva.

Izdelava osnovnega sredstva v "lastni režiji"

'V podjetju smo v lastni režiji izdelali stroj. Zanima me, ali to ograjo lahko poknjižim med OS (na kto 040) in obračunavam amortizacijo. Zanima me še, kako poknjižim to izdelavo (porabo materiala iz zaloge, delo)?

Vse stroške, ki so nastali izdelavo stroja knjižite normalno. Porabo materiala na stroške, stroške dela in ostale stroške knjižite že nepovezano s tem. Nato pa stroške, ki jih pripišete izdelavi stroja prenesete na odhodke (mislim da konto 701) in nato evidentiral usrestvenje prek konta 790 na 047.

Stroški izdelave so poleg materiala še stroški dela, energije, sorazmerni upravni stropki... A vrednost usredstvene opreme ne sme presegati ceni, ki jo dosega na trgu.

Amortizacijo nato normalno obračunate. Stroški ne bodo podvojeni, ker ste hkrati s stroški pridobitve evidentirali tudi prihodek ob sami pridobitvi opreme. Strošku uporabe bodo nastali šele sedaj.

Pridobitev in prodaja brezplačno pridobljenega OS

Pri mobilnem operaterju je bilo pred dvema letoma sklenjeno naročniško razmerje za prenos podatkov za 24 mesecev, s katerim pa smo dobili tudi prenosni računalnik (brez dodatnega plačila). Računi so bili vedno knjiženi neposredno v stroške (naročnina), prenosnik pa ni bil nikjer zaveden kot osnovno sredstvo. Sedaj bi ga radi prodali, zato prosim za nasvet, kako knjigovodsko izpeljati prodajo nečesa, česar pravzaprav nimam prikazanega? Ali naj prenosnik sedaj vpišem med OS z datumom nabave v letu 2008 in vrednostjo 0?

Prenosnik gotovo ni imel vrednosti 0, pač pa je bil pridobljen brezplačno. To pomeni, da ste imeli druge prihodke in osnovno sredstvo. Ker tega niste vodili na ta način, sedaj pri prodaji knjižite le druge prihodke (in DDV seveda). In dopišite zraven, za kaj je šlo

Razna (nespecifična) oprema

Reklamni svetlobni napis

Podjetje namerava kupiti reklamni svetlobni napis z logotipom, ki ga bodo postavili na vrh stavbe. Znesek napisa bo večje vrednosti (cca 5.000 EUR). Zanima me, kam se to knjiži?? Na stroške reklame ali na osnovno sredstvo?? Če na osnovno sredstvo po kakšni stopnji amortizirati? V interesu podjetja bi bilo, da se zavede pod strošek reklame.++

Sam bi se težko odločil za strošek reklame, bolj se nagibam k osnovnemu sredstvu. Razvrstil bi ga kot opremo, dobo amortizacije pa ocenil v predvideni dobi trajanja napisa. DAvčno priznanje bi bilo v višini 20 %.

Vsekakor bi težko upravičil celotni strošek v enem davčnem obdobju. Strošek reklame bi po mojem bil, če bi napis postavili na nekem prireditvenem prostoru. Vendar ima to navadno omejen rok trajanja, dogovorjen s pogodbo.

Osnovno sredstvo hčerinskega podjetja (v Nemčiji)

Osnovno sredstvo je bilo kupljeno v Nemčiji in se je tudi aktiviralo v Nemčiji. Račun vsebuje nemški DDV. Zanima me, če se osnovno sredstvo zavede v evidence v vrednosti brez DDVja (tako, kot pri nabavi OS v Sloveniji) ali z DDVjem?

...ostal v Nemčiji in aktiviran v Nemčiji????? Je sredstvo ostalo v poslovni enoti???? Plačan DDV, ker si ga ne morete/smete odbiti?

Da, sredstvo je ostalo pri hčerinskem podjetju v Nemčiji, lastnik in plačnik osnovnega sredstva je matično podjetje iz Slovenije.

Lastnik osnovnega sredstva je slovenski zavezanec, vendar ga le-ta ne bo uporabljal pri opravljanju svoje dejavnosti: ne glede na osnovo za amortizacijo, bo vaš strošek amortizacije davčno nepriznan, saj ne ustvarjate prihodkov iz tega naslova. Kolikor pa bi bilo to sredstvo v najemu hčerinski firmi in bi za to zaračunali najemnino, pa je tudi strošek priznan. Toda niste vprašali tega.

Če niste upravičeni do odbitka DDV-ja, je nabavna vrednost sredstva: nakupna vrednost + DDV. Če pa temu ni tako, ker bi si z "uvozom" sredstva v RS smeli odbiti DDV oziroma bi se samoobdavčili, pa je vključitev DDV v osnovo za amortizacijo, z davčnega vidika, vprašljiva!

Označevanje osnovnih sredstev

Kolikor vem, morajo biti vsa osnovna sredstva v podjetju popisana in imeti morajo nalepke z ustreznimi podatki. Zanima me, katere podatke je potrebno na nalepko navesti?

Če je mala družba je dovolj inventarna številka, ki mora biti ista kot je v registru osnovnih sredstev.

Knjiženje opreme - neposlovna raba

Podjetje je bilo registritrano v novemru 2007. 9.1.2008 so naredili nakup tovornega vozila in motorja. Ali mi lahko kdo pomaga pri tem motornem kolesu? Motor služi direktorju za vožnjo? Plačan je bil iz TRR-ja firme. Tudi račun je na firmo. Kupljen je bil preko komisijske prodaje. Kam naj zdaj to knjižim?

Prejeti račun je verodostojna knjigovodska listina, ki glasi na d.o.o. in jo kot takšno tudi morate evidentirati v poslovne knjige. Glede na vsebino poslovnega dogodka, za katerega "smatrate", da ni posledica opravljanja dejavnosti, temveč zasebnega življenja lastnika, evidentirate poslovni dogodek na terjatev do lastnika, namesto na osnovna sredstva (165/220) - brez odbitka vhodnega DDV-ja. Vendar pa, ne glede na vsebino poslovnega dogodka, je v družbi odgovorna oseba, ki odreja evidentiranje/knjiženje knjigovodskih listin in od nje je odvisno ali bo konkreten dogodek smatrala kot povezan z dejavnostjo ali pa s privatnim življenjem lastnika.

Če bo opredelila poslovni dogodek kot dogodek povezan z opravljanjem dejavnosti in to tudi utemeljila, listino knjižimo v poslovne knjige na podlagi te utemeljitve (osnovno sredstvo(obveznost do dobavitelja). Kolikor pa se bo utemeljitev nanašala na privatno življenje (vendar vrednosti računa ne bo "vrnil"), bodo vsi stroški, povezani s tem sredstvom, davčno nepriznani ali pa se uporaba sredstva smatra kot drugo nadomestilo - drugi dohodki iz 105. člena ZDoh ali pa prikrito izplačilo dobička 74. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

Knjiženje "EUL"

Imam račun od tujega dobavitelja iz USA za OS in račun špediterja za uvoz tega osnovnega sredstva. Kako moram poknjižiti račun tujega dobavitelja in kako od našega špediterja - pri tem računu je tudi EUL?

Predlagam vam naslednje:

  • faktura tujega dobavitelja: 047/221 - uporabite srednji tečaj na dan carinjenja (datum je razviden iz EUL-a)
  • faktura špediterja: kolikor je za vas opravil celoten posel carinjenja in vam je na fakturi zaračunal tudi carinske stroške/davek na dodano vrednost:
  • DDV zaračunan na fakturi špediterja- 1)če ste zavezanec za DDV : 160/ 2) če niste zavezanec za DDV: 047/
  • carina zaračunana na fakturi špediterja: 047/
  • ostali stroški špediterja: 047 + 160 od storitev špediterja/
  • obveznosti do dobavitelja - špediterja: /220.

Z evidentiranjem na 047 - osnovno sredstvo v pridobivanju ste zbrali vse stroške, ki so povezani z nabavo osnovnega sredstva in sestavljajo njegovo nabavno vrednost.

SRS 1.10 (SRS 1: Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo, zalsti stroški dovoza in namestitve ter ocena stroškov razgradnje, odstanitve in obnovitve.

- osnovno sredstvo je razpoložljivo za uporabo: 040/047 (pričetek obračuna amortizacije). SRS 1.22. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo.

kako naj to vse skupaj prikažem k knjigi DDV - Prejetih računov? V katere kolone naj gre kakšen znesek?

DDV od uvoza imate prikazan:

  • DDV na fakturi od špediterja: 160/ če ste zavezanec za DDV ali 047/ če niste zavezanec za DDV.

Prodaja opreme

Prodaja z dobičkom

Prosim, če mi kdo pomaga in mi pokaže knjiženje prodaje osnovnega sredstva in ugotavljanje morebitnega dobička ali izgube?

1. primer (obračunate amortizacijo do vključno meseca prodaje 43/05) - z dobičkom:

  • nabavna vrednost 1.000 enot
  • popravek vrednosti 800 enot
  • sedanja vrednost 200 enot
  • prodajna vrednost brez DDV-ja 300 enot
  • dobiček pri prodaji 100 enot

knjiženje: izdaja fakture kupcu

  • Debet 120/ 300 enot
  • /Kredit 05 ; 200 enot
  • /Kredit 769 ; 100 enot ( prodajna vrednost 300 enot - sedanja vrednost 200 enot = 100 enot prevrednotovalni poslovni prihodki

- izknjiženje (likvidacija)osnovnega sredstva 05/04 = 1.000 enot

2. primer (obračunate amortizacijo do vključno meseca prodaje 43/05) - Z izgubo

  • nabavna vrednost 1.000 enot
  • popravek vrednosti 800 enot
  • sedanja vrednost 200 enot
  • prodajna vrednost (brez DDV-ja) 100 enot
  • izguba pri prodaji 100 enot

knjiženje: izdaja fakture kupcu

  • Debet 120/ 100 enot
  • /Kredit 05; 200 enot
  • Debet 720/ 100 enot (sedanja vrednost 200 enot - prodajna vrednost 100 enot = 100enot prevrednotovalni poslovni odhodek)

- izknjiženje osnovnega sredstva 05/04 1.000enot

Prodaja z izgubo

Prodali smo službeni avtomobil, ki ima še neodpisano vrednost v višini 3.700,00 EUR. Avto smo prodali za 3.500, EUR, se pravi da smo ga prodali z izgubo. Ali mi lahko pomagate pri knjženju? Kako se naredi izločitev?

Najprej je potrebno obračunati amortizacijo še za leto 2007, do dneva ko je bilo OS prodano!

  • Terjatev do kupca (3.500) 120/
  • DDV (583,33)/260
  • Popravek vrednosti opreme (3.700)/050
  • Prevrednotovalni poslovnih odhodki (783,33) 720/
  • Na koncu še izločitev prodanega OS iz evidence: (nabavna vrednost, ki je po knjiženju popravka=popravku vrednosti opreme) 050/040

Prodaja osnovnega sredstva, ki še ni pričelo z amortizavijo?

Ker se AM ni obračunavala, s prodajo samo "izknjižite " osnovno sredstvo, torej njeno nabavno vrednost - namesto konta 05 uporabite kar konto 04. Znesek je pravilno izračunan: prodajna vrednost minus nabavna (sedanja vrednost) = prevrednotovalni poslovni prihodek /769).

Obdavčitev prodanega opredmetenega osnovnega sredstva

Prodali smo opredmetena osnovna sredstva po prodajni ceni, ki je bila višja od predhodno ocenjene knjigovodske vrednosti, zanima me ali je ta pozitivna razlika med prodajno ceno in knjigovodstko vrednostjo osnovnega sredstva obdavčljiv prihodek?

Če je prodajna vrednost osnovnega sredstva večja od sedanje (neodpisane/knjigovodske) vrednosti osnovnegasredstva je to prevrednotovalni poslovni prihodek, ki je sestavni del obdavčljivih prihodkov družbe.

Prodaja osnovnega sredstva v osnovnem kapitalu

D.o.o. je v preteklosti kupil nepremičnino kot osnovno sredstvo. kasneje je svoj osnovni kapital povečal za vrednost te nepremičnine. vzel je kredit in zastavil nepremičnino na hipoteko. kredit še ni odplačan. sedaj bi rad nepremičnino prodal, odplačal kredit. ali mora za vrednost nepremičnine tudi zamanjšati osnovni kapital? je kaka omejitev pri prodaji glede na to, da je nepremičnina v osnovnem kapitalu? in še, kdaj se lahko zmanjšuje osnovni kapital, medletno ali samo ob končnih bilancah?

Kolikor je d.o.o. kupil nepremičnino iz svojih sredstev, potem ta nepremičnina ne more biti predmet povečanja osnovnega kapitala. Samo v primeru, da jo je nabavila fizična oseba je nepremičnina lahko stvarni vložek,s katerim se je povečal osnovni kapital.

Povečanje osnovnega kapitala z nepremičnino nima vpliva na morebitno prodajo. Lahko jo prodate, pri tem pa se ne zmanjša osnovni kapital. Glede zmanjšanja le-tega poglejte 520. člen Zakona o gospodarskih družbah.

Prodaja in amortiziranje

Poglejte tu.

Odpis uničene opreme

Zanima me kako pravilno knjižiti odpis poškodovanega os, ki ima še neodpisano vrednost. Je pravilno tako?

  • 720/050 - neodpisana vrednost
  • 050/040 - celotna vrednost

Kako je z ddv-jem? Ga je potrebno poračunati?

Menim, da v kolikor imate dokazila, da se sredstva ne splača popravljati popravek odbitka DDV ni potrebno narediti.

Knjiženje prodaje nepremičnine in povratni finančni najem

Osnovna sredstva vodimo po nabavni vrednosti.Zgradbo smo prodali (po pošteni vrednosti), ki je dvakrat višja od nabavne vrednosti.Ali lahko knjižimo dobiček na prevrednotovalne poslovne prihodke?Potem pa smo to osnovno sredstvo vzeli v finančni najem. Standard 1.13 in 1.14 pravi, da se OS pri prevzemih ali zamenjavah vrednoti po pošteni vrednosti,zato ali je potem naša nabavna vrednost dvakrat višja kot pred prodajo ali pa bi jo morali knjižiti na oslabitve?

Obstaja Pojasnilo Slovneskega inštituta za revizijo Na kratko: ne moreš knjižit na prihodke razliko, ampak da je to samo način financiranja - torej ti ne povzroča prihodkov, vrednost tega osnovnega sredstva pa ostane enaka kot je bila pred prodajo.

SRS 1.13 in 1.14 nimata nobene povezave z vašim poslovnim dogodkom: prvi govori o nabavni vrednosti sredstva pridobljenega za zamenjavo za kako drugo sredstvo; drugi pa o prevzetih osnov. sred. v primeru prevzema drugega podjetja. Sam SRS 1 ne govori o pogodbi o prodaji in ponovnem finančnem najemu (sale and lease-back) istega osnovnega sredstva. V takšni transakciji je potrebno upoštevati SRS 18 - prihodki, kjer se razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in prodajno vrednostjo sredstva ne pripozna kot prihodek (MRS 17.59 govori, da se presežek prihodkov od prodaje nad knjigovodsko vrednostjo ne sme pripoznati kot prihodek takoj, temveč ga je potrebno vključevati v prihodke postopoma). Postopno vključevanje v prihodke pa ne pomeni, da se prenaša v naslednjih letih "nekaj" na prihodke, temveč na manjše stroške amortizacije, saj je osnova za amortizacijo še vedno prvotna nabavna vrednost in ne nabavna vrednost pridobljena s finančnim najemom (v vašem primeru 2X višja od prvotne nabavne vrednosti). Zato si poglejte tudi Pojasnilo 1 k SRS 18 - pripoznavanje prihodkov (SRS 1).

Zemljišče

Okrepitev

Konec leta 2006, smo se odločili da bi prevrednotili zemljišča in zgradbe (NE naložbene) na tržno vrednost. Naredili smo tudi uradno cenitev sodnega cenilca. kako naj sedaj to poknjižim?

Torej ste se odločili za metodo vrednotenja po pošteni vrednosti, kar na kratko pomeni (če boste to tudi uradno sprejeli kot svoj računovodsko usmeritev in knjižili v poslovnih knjigah), da je potrebno za razliko med knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo izkazati kot presežek iz prevrednotenja, skupina 95. (Glej SRS 1.28 do 1.32.)

Kolikor pa ste 01.01.2006 odločili za vrednotnje po modelu nabavne vrednosti, potem je podatek iz cenilnega zapisnika informativne narave, razen, če je poštena vrednost nižja od knjigovodske vrednosti. V tem primeru, se ne glede na izbran model vrednotenja, osnovno sredstvo oslabi.

Nasadi

Kam v skupini 0 lahko knjižim večletni nasad (sadike)?

043 - Biološka sredstva (dolgoletni nasadi, osnovna čreda)

Umetnine

Kako poteka knjiženje umetniških slik? Amortizacije ni?

Umetniške slike razvrstimo med opredmetena osnovna sredstva, kolikor bodo krasile prostore. Nabava: 04/220. Umetniške slike se ne amortizirajo!


Podjetnik je kupil sliko za svojo pisarno in sicer z računom /IZ Hrvaške/- ali je slika /vrednost 2.000 eur/ osnovno sredstvo in ali se amortizira?

Slika je osnovno sredstvo, vendar se ne amortizira. Poleg dekorativne vloge pomeni za podjetje tudi neko naložbo.

Kaj to pomeni, ali lahko v davčnem obračunu za nakup slike uveljavljam kakšno olajšavo ali kako drugače s samo sliko pridobim dodaten strošek?

Po mojem razumevanju ne, kajti sliko bi jaz uvrstil med pisarniško opremo.

Dvomim, da je smiselno kupovati sliko na sp. Nobenih stroškov ali olajšave - ob zaključku sp pa gre vrednost v prihodke - prenos v godpodinjstvo - mar ne?

Osnovno sredstvo ali strošek vzdrževanja?

S.p. ima v osnovnih sredstvih knjižen poslovni prostor in naslov, kjer se poslovni prostor nahaja. V letošnjem letu se je pokvarila peč in prišlo je do menjave peči in gorilca. Seveda bi s.p., ki že tako plačuje oh in sploh veliko državi, ta znseke prikazal kot strošek vzdrževanja in evidentiral direktno v stroške in preko amortizacije v živeljenjski dobi. <Kakšne so vaše izkušnje ali mejava peči in gorilca davčno zdrži kot strošek vzdrževanja ali davčna vztraja na tem, da to pomeni povečanje nabavne vrednosti osnovnega sredstva (ki ga v registru osnovnih sredstev nimam posebej zavedenega - mimogrede ali bi bilo to potrebno popraviti in kako?)? Ali kdo pozna stališče DURS-a v zvezi s tem?

Drugi problem je v nabavi sončnih kolektorjev. Na novo nabavljeni, vendar me zanima ali je možno na kakršenkoli način zavesti v stroške? Nemogoče ali pač?

Odvisno, kako imate peč evidentirano. Sklepam, da je nimate med osnovnimi sredstvi s.p.-ja. Kako je pri vas?

Res je, da je ni posebej med osnovnimi sredstvi. Ta poslovna stavba, ki služi izključno za poslovno rabo in notri ne stanuje nihče je bila kupljena pred cca.10 leti in je bila knjižena v nabavni vrednosti pod poslovno stavbo (sklepa, ker ni nikjer posebej knjižene). Kljub vsemu ve se, da se poslovna stavba ogreva - zanima me, alije možno menjavo peči knjižiti direktno na stroške vzdrževanja - znesek je cca. 5.600 EUR ali je to s stališča davčne nesprejemljivo?

Peč za centralno ogrevanje je sestavni del prvotne vrednosti poslovne stavbe, ker se ob pripoznanju sredstva nepremičnina ni razedelila na dele osnovnega sredstva, ki imajo drugačno življenjsko dobo kot zgradba. SRS (1.16) sicer pravi, da so popravila in obnavljanje opredmetenih osnovnih sredstev namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi.........Navadno se pripoznajo kot stroški oziroma poslovni odhodki. Zamenjava peči ni popravilo sredstva (gre za novo sredstvo, v tem primeru za opremo ali del zgradbe); lahko pa bi bila obnova sredstva, s katero ohranimo prihodnje gospodarske koristi - opravljanje dejavnosti v tej stavbi; oddajanje v najem itd.

Seveda pa niste točno opredelili pojma poslovne stavbe: enkrat pravite poslovni prostor, drugič poslovna stavba. Kolikor govorite poslovna stavba kot enovita zgradba, obnova peči ni "problem". Kolikor govorite o poslovnem prostoru, kot sestavnem delu poslovne zgradbe; pa je že vprašanje preostalega lastništva stavbe in sorazmernosti stroška obnove peči.

Odloćitev o tem morate sprejeti sami in kot davčni zavezanec boste to tudi zagovarjali pred davčnim organom. Zato morate imeti v pravilniku, sklepih opredeljeno, kaj je za vas strošek rednega vzdrževanja, "investicijskega vzdrževanja" oziroma kaj so velika popravila, ki se pripoznajo kot strošek in katera velika popravila boste upoštevali bodisi kot povečanje nabavne vrednsoti ali pa kot zmanjšanje popravka vrednosti, pri čemer je s podaljšanjem dobe koristnosti (zmanjšanje popravka vrednosti) mišljeno podaljšanje prvotno opredeljene dobe, v kateri se osnovno sredstvo amortizira. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb za pripoznanje odhodkov priznava tiste odhodke, ki so ugotovljeni v skladu s SRS: 3. odstavek 12. člena: če ta zakon ne določa drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izakzu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi.

Amortizaacija osnovnih sredstev

Obresti - od pridobitve OS na lizing

Zanima me, če se pri knjiženju osnovnega sredstva pridobljenenega z leasingom knjiži z obrestmi in se nato korigira vrednost vsake tolko z EURIBORJEM, kar nato pomeni, da je skoraj vsak mesec drugačen strošek amortizacije glede na višino obrestne mere. Ali je to sploh možno?

Med osnovna sredstva se vključi v svoji nabavni vrednosti (poglejte tudi SRS 1.19 in SRS 1.57), obresti so stroški obdobja, v katerem nastajajo. Pomeni, da so obresti, ki so zajete v odplačilu (anuiteti) strošek tekočega obdobja (SRS 1).

Pričetek amortizirnja

V lanskem letu smo nabavi del.stroj. Ker ni bil takoj v uporabi je bil knjižen na konto 04700- os.sr.v pridob. Zanima me, kako naj sedaj to knjižim,ker je letos od avgusta v uporabi?

SRS 1.22. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo(SRS 1) In kdaj je bilo razpoložljivo?

Ker smo nabavili v letošnjem letu še računalniško opremo za stroj in ostali pribor, ki je potreben za delovanje stroja je bila uporaba stroja v avgustu. V lanskem letu ga nismo dali med osnovna sredtva.

Potem ga daš v avgustu (zapisnik o usposobitvi za delovanje) na 040 in začneš am. 1. 9. Knjižite noramlno - zmanjšate 047 in povečate 040. Tako kot vsako nabavo OS, le da sedaj knjižba ni sočasna. Za računalniško opremo povečate vrednost OS, in ravno tako knjižite prek konta 047.

Pričetek amortizacije gradbenih objektov

Zanima me kdaj lahko preneseš iz 027 nepremičnine v gradnji na 021 gradbeni objekt. Na podlagi česa oziroma katerega dokumenta? Verjetno se od takrat naprej tudi začne amortizirati.

Ko je osnovno sredstvo razpoložljivo za uporabo. In razpoložljivo je lahko na več načinov:

  • ko je opravljen tehnični pregled;
  • ko je izdano uporabno dovoljenje
  • .....

Nekateri pa ga pričnejo uporabljati že brez uporabnega dovoljenja. In ker ga uporabljajo, z njegovo uporabo ustvarjajo prihodke in posledično nastajajo tudi stroški amortizacije in tudi prenos iz konta 027 na 021 z dnem pričetka dejanske uporabe objekta.

Prenehanje amoriziranja

Zanima me ali je to res, da je treba obračunati amortizaciji tudi, če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz uporabe dokler ni v celoti amortizirano?

DA - osn.sred. amortiziramo do končnega njegovega odpisa, tudi če ga ne uporabljamo.

Če OS ne boste več rabili, ga opredelite za prodajo in s tem nehate obračunavati amortizirati. SRS1.54. Če se bo knjigovodska vrednost sredstva zagotovila predvsem s prodajo, in ne z nadaljevanjem uporabe, se to sredstvo opredeli kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrsti v skupino za odtujitev za prodajo. Sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrščeno v skupino za odtujitev za prodajo (SRS 1).

Razpoložljivost odnovega sredstva

Razpoložljivost po SRS 1 je sedaj v nekaterih primerih težko razumlnjiva. Je to enkao kot usposobljenost? A je razpoložljiv, če nima še računalnika, kateri je za delovanje potreben?

Razpoložljivost osnovnega sredstva je takrat, ko ga s tehničnega vidika lahko pričnete uporabljati. Uporabljate pa ga lahko takrat, ko imate bodisi uporabno dovoljenje za objekt, ko imate vgrajeno zaključeno celoto delovnega stroja - postroja (ko stroj ne more samostojno delovati bodisi zaradi tega, ker je potreben še računalniški program,,,,,,,). itd. Seveda, pa je potrebno dokumentirati za vsak primer posebej: datum nabave osnovnega sredstva-nalog o prevzemu; uporabno dovoljenje za konkretno sredstvo in vse to priložiti nalogu za aktiviranje osnovnega sredstva oziroma nalogu za predajo osnovnega v uporabo.

Amortizacijske stopnje

Zanima me kako naj označim amortizacijske stopnje po novem (od 01.01.2007 veljajo spet nove amortizacijske stopnje)?

  1. gradbeni objekti,vključno z naložbenimi nepremičninami 3 %
  2. deli grad.objektov,vključno z deli naložbenih nepremičnin 6 %
  3. oprema, vozila in mehanizacija 20 %
  4. deli opreme in oprema za raziskovalne dej. 33,3 %
  5. računalniška,strojna in programska oprema 50 %
  6. večletni nasadi 10 %
  7. osnovna čreda 20 %
  8. druga vlaganja 10 %

AMORTIZACIJA 2007 - iz Zakona o davku od dohodka pravnih oseb (UL. nov.2006 ZDPP0-2)

Nove stopnje se uporabljajo za na novo nabavljena OS - stara pa ostanejo kot so bila - ali pa si narobe razlagam?

Ne razlagate si narobe, kar je bilo nabavljeno pred uvedbo ZDPP0-2, se uporablja stare stopnje, ki so tudi davčno priznane.

Splošno

Avans za osnovna sredstva

Glejte na povezavo knjiženje avansnega računa

Nepovratna sredstva za osnovna sredstva

Dobili smo nepovratna sredstva s strani EU za nakup osnovnega sredstva in za plačilo poslovnega načrta. OS se bo amortiziral 5 let. Kako se knjiži?

Nepovratna sredstva za nabavo osnovnih sredstev evidentirate na kontu 966, stanje na tem kontu se bo zmanjševalo za obračunano amortizacijo od teh sredstev oziroma s prenosom med prihodke v višini obračunane amortizacije (glej SRS 10.8 in SRS 13.3.) (966/768)

Povračilo za izdelavo poslovnega načrta pa predstavlja prihodek tekočega obdobja oziroma obdobja, v katerem so ti stroški nastali (stroški evidentirani v skupini 41, nepovratna sredstva za ta namen /768).

OS je v celoti stalo 100.000€. 50% sredstev smo dobili kot subvencijo. Kateri znesek vpišem v register OS 100% ali 50%.

V register osnovnih sredstev se vpisujejo osnovna sredstva v njihovih nabavnih vrednostih (poglejte SRS 1 - opredmetena osnovna sredstva). Prejem subvencije je stvar finančnega kritja in kot tak ne vpliva na nabavno vrednost OS. In ker je nabava osnovnega sredstva le 50%-ov krita iz subvencije, boste seveda tudi subvencijo zmanjševali sorazmerno z obračunano amortizacijo - to je 50%-ov obračunane amortizacije konkretnega osnovnega sredstva vam predstavlja prihodek (966/768). Primer:

  • 100% obračunana amortizacija: 43/05 = 20.000€
  • zmanjšanje dolg. časovn.razmejitev za 50%-ov amortizacije: 966/768 = 10.000€

Zemljišče in gradbeni objekt - pripadajoči stroški, razmejitev

Notar mi je zaračunal stroŠke ureditve pogodbe za nakup zemljiŠča na katerem bo nov objekt. je to stroŠek ali investicija v teku? ali lahko vso opremo od oken,vrat, centralne... posebej amortizirampo stopnji 20 % ali mora biti to vključeno v zgradbo in se amortizira le 5 %?


Za lažjo presojo o tem, kaj je stavba/0bjekt in kaj oprema, poglejmo v Zakon o graditvi objektov, ki pravi: objekt je s tlemi povezavana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi instalacijami in tehnološkimi napravami. Iz tega lahko razberemo, da so deli o katerih sprašujete (okna, vrata, napeljava za ogrevanje vključno s pečjo . . ..), sestavni del zgradbe, saj brez njih stavba nima uporabne vrednosti, zato jih ne moremo pojmovati/razvrstiti med opremo.

Tudi pri opredelitvi, kaj je vzdrževanje objekta, ko presojamo pojem rednih pregledov z vidika upoštevanja SRS 1.16, nam je v pomoč Zakon o graditvi objektov. SRS 1.16 pravi: predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev. Iz zakona o graditvi objektov:Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegovo uporabo, obsega pa: redna vzdrževalna dela in investicijsko vzdrževalna dela: - redna vzdrževalna dela pomenijo izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu, kot so: prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno, s katerimi se ne spreminja zmogljivosti inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta; - investicijsko vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, instalacijskih in obrtniških del in izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, instalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge izboljšave.

Na razdelitev opredmetenih osnovnih sredstev na sestavne dele nas "napotuje" SRS 1.11, insicer: Če je nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev velika (nabavna vrednost stavbe je velika vrednost), se razporedi na njegove dele. Če imajo ti deli: streha, instalacije (elektro, strojne, vodovodne ..), ogrevanje (peč za centralno ogrevanje, radiatorji), dvigala, stavbno pohištvo (okna, vrata) različne dobe koristnosti, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti, se obravnava vsak del posebej. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi SRS 1.7.: OOS se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna če a) je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi povezane z njimi in b) je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Ko bo gradnja končana, se iz končne gradbene situacije ugotovi nabavna vrednost delov, ki se amortizirajo, glede na svojo dobo koristnosti. Vaša investicija bo najbrž končana v letu 2007, ko bo glede davčno priznanih stopenj, veljal nov Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Le-ta v 33. členu določa naslednje stopnje amortizacije: gradbeni objekti, vključno z naložbenimi nepremičninami -3%; deli gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin - 6%.

Koliko boste določili krajšo dobo koristnosti in s tem višjo stopnjo amortizacije, bo razlika, ki presega davčno priznane stopnje, davčno nepriznan odhodek v tekočem obračunskem obdobju. Ker pa je priznan odhodek obračunana amortizacija v velikosti, ki izhaja iz davčno priznane stopnje, bo amortizacija določenega sestavnega dela za davčne namene, še po obdobju, ko sredstvo ne bo več imelo sedanje vrednosti v poslovni bilanci, zato oblikujemo terjatev za odloženi davek (začasna obdavčljiva razlika). Terjatev bomo zmanjševali v obdobjih, ko bomo v davčni obračun vključevali amortizacijo, ki presega davčno priznane stopnje v preteklosti.

Primer:

  • sestavni del; stopnja amortizacije za poslovne namene: 10%
  • stopnja amortizacije za davčne namene: 6%
  • nabavna vrednost dela: 100.000 d.e.
  • letna amortizacija za poslovne namene: 10.000 d.e.;
  • davčno priznana letna amortizacija: 6.000 d.e.
  • terjatev za odloženi davek: od 1. do 10. leta (leta 2007 je stopnja davka 23%)= 4.000 d.e. X 23% = 920 d.e.: 090/813, skupaj v 10 letih 9.200 d.e.);
  • terjatev za odloženi davek od 11. do 16,667 leta: amortizacija za poslovne namene: 0 d.e.; amortizacija za davčne namene: 6.000; odloženi davek 813/090= 1.380 d.e. (1.380 letno X 6.667 let = 9.200 d.e.).

Moje mnenje je torej, da se omenjeni deli razvrstijo kot sestavni deli gradbenega objekta (stavbe) in ne kot oprema.

Cenitev osnovnih sredstev

Zanima me, če lahko s.p. (tudi d.o.o.) ko je osnovno sredstvo zamortizirano, da ocenit vrednost cenilcu in ponovno obračunava amortizacijo?

Niste sicer navedli, vendar predpostavljam, da za vrednotenje osnovnih sredstev uporabljate model nabavne vrednosti, ne pa model prevrednotenja. To pomeni, da je vsaka sprememba pri uporabi metode, tudi sprememba računovodske usmeritve (glejte 9. točko k Uvodu v SRS). Za merjenje po pripoznanju osnovnega sredstva mora podjetje izbrati računovodsko usmeritev ter jo mora uporabljati za celotno skupino opredmetenih sredstev (SRS 1.29). To bi pri vas pomenilo, da bi morali oceniti (prevrednotiti) vso opremo, saj bi prešli iz modela nabavne vrednosti na model prevrednotenja. Kaj pa pravzaprav pomeni naknadno prevrednotenje: prevrednotenje nabavne vrednosti ali amortizacijskega popravka vrednosti na način iz SRS 1.28g (objava na straneh Slovenskega inštituta za revizijo. Učinek tega prevrednotenja povečuje presežek iz prevrednotenja (skupina 95).

In kakšen bi bil vpliv na poslovni izid/davčno bilanco: v tekočem poslovnem izidu bi izkazovali večje stroške amortizacije in od tod manjši podjetnikov dohodek (povečeval pa bi se pretekli podjetnikov dohodek s prenosom iz presežka iz prevrednotenja-glejte SRS 1.32.); v davčni bilanci pa ni nobenega učinka, saj morate za ustrezni del prenešenega presežka iz prevrednotenja v podjetnikov dohodek (konto 934) povečati davčno osnovo.

Primer:

  • nabavna vrednost: 100.000 d.e.
  • popravek vrednosti: 100.000 d.e.
  • ocenjena sedanja vrednost = 50.000 d.e./ podaljšana doba koristnosti za 5 let

Po prevrednotenju:

  • nabavna vrednost = 100.000 d.e.
  • popravek vrednosti = 50.000 d.e.
  • neodpisana vrednost = 50.000 d.e.
  • presežek iz prevrednotenja = 50.000 d.e.
  • amortizacijska stopnja: 50.000 : 5let = 10.000 d.e. amortizacija letno = 100.000 (nabavba vrednost): 10.000 (letna amortizacija) = 10% letno
  • 43/05 = 10.000 d.e. letno
  • 95/934 = 10.000 d.e. letno

Popravilo

Tema je opisana tu (kot rezervni del - stropek materkala)

Kaj potem, ko je OS že odpisano?

Tako s stališča zasebnika kot gospodarskih družb me zanima, kako se razpolaga z odpisanimi predmeti (ki nimajo več vrednosti)?

Osnovno sredstvo, ki nima več sedanje vrednosti (torej je v celoti amortizirano) in se še vedno uporablja pri opravljanju dejavnosti, ostane v evidenci osnovnih sredstev dokler jih ne izločite. Izločite jih lahko: z uničenjem (komisija za uničenje, zapisnik o uničenju, ali pa dokazilo, da ste sredstvo odpeljali na odpad), s prodajo po določeni ceni, lahko pa jih tudi darujete (dokument iz katerega je razvidno, da ste sredstvo poklonili). Pri izločitvi pa morate upoštevati:

Podaljšanje dobe koristnosti

Zgradbe

Obnovili smo sanitarije in ocenili,da se podaljša doba koristnosti poslovnega prostora.Po standardih to zmanjša že obračunane stroške amortizacije v obravnavanem poslovnem letu.Zgled knjiženj po IKS 9-10/2002 pa navaja knjižbe: 027/220 in 027k in -031k.S to knjižbo dejansko ne posegam v stroške AM. Ima mogoče kdo enak primer in mi pove kako ste knjižili?

Že obračunani stroški amortizacije - akumulirana amortizacija je popravek vrednosti osnovnih sredstev (tako poslovnega leta kot tudi preteklih let). Zato predstavlja podaljšanje življenske dobe sredstva zmanjšanje popravka vrednosti osnovnih sredstev. (storno v kredit 031).

Finančni najem (lizing)

Prenos obresti od leasinga

Ker prvič delam bilanco, se mi je ustavilo že pri obrestih od leasinga.Na 984 imam obresti.V kontnem načrtu piše, da je treba obresti konec leta prenesti na 746, ampak jaz imam na 984 še lanske obresti.Kako naj to rešim?

Razknjižit morate tudi lanske obresti,na kontu vam lahko ostanejo samo obresti, ki zapadejo v plačilo v letu 2007 in naprej. Lanske obresti (če mislite 2005) vam v letu 2006 niso davčno priznani odhodek. Iz raz. 9 prenesete v razred 7 samo tisti del obresti, ki je zapadel v plačilo v 2006 - to vam je strošek v tem letu. Če pa še imate kakšne bolj stare obresti, pa jih knjžite kot davčno nepriznane odhodke v letu 2006, oziroma popravite preneseni dobiček/izgubo tistega leta, na katero se obresti nanašajo.

"Stroški" Lizinga

Zemljišče je kupljeno na leasing. Ali stroški priprave pogodbe povečujejo nabavno vrednost zemljišča?

Nabavna vrednost zemljišča je vrednost, ki izhaja iz pogodbe o finančnem najemu (seveda brez obresti - glejte SRS 1.19)). Stroški priprave pogodbe o finančnem najemu so stroški financiranja.

Osnovna sredstva v društvih

Kliknite na to povezavo.

Amortizacija

Je na tej povezavi.

Lizing

Glejte povezavo.