Splošno - za vse osebe

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

Vsebina

Roki za plačevanje

Se opravičujem, če je bilo že kje napisano, pa sedaj ne najdem:

  • do kdaj je treba plačati poračun davka od dobička?
  • do kdaj pa razlike po akontacijah za januar in februar?

Lani je bil rok do 10. oz. do 20. aprila. Je letos kaj drugače?

Davek od dohodkov pravnih oseb:

  • v 30 dneh od oddaje davčnega obračuna se poravna razlika po obračunu;
  • ob prvi akontaciji po oddaji obračuna se poračuna razlika za januar in februar, tekoča akontacija je v višini nove (10. april za marec v višini nove akontacije in hkrati poračun za januar in februar).

Mesečni ali trimesečni obrok?

Po obračuno zddpo za 2007 smo plačali davek 200 eur in na podlagi tega letos plačujemo akontacije vsake 3 mesece po 50 €. Če za leto 2008 ugotovimo pri obračunu da moramo npr. plačati 2.000 €, do kdaj moramo to obveznost poravnati? Kako, kdaj in koliko plačujemo akontacije tega davka v letu 2009?

2. odstavek 371. člena Zakona o davčnem postopku: Akontacija davka se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Akontacija se plača v mesečnih obrokih, če znesek akontacije presega 400 €, oziroma trimesčnih obrokih, če znesek akontacije ne presega 400€.

4. odstavek: Akontacija davka je enaka znesku davka, ki se izračuna od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje.

Izračun: 2000 : 12 = približno 167€ mesečno = pomeni, da boste mesečni zavezanec (davčna obveznost po obračunu za leto 2008 je hkrati tudi znesek akontacije za leto 2009 = 2.000€).

Za leto 2008 boste poravnali obveznost v 30 dneh po predložitvi davčnega obračuna, vendar najkasneje do 30.04.2009 (če boste obračun oddali npr. 31.03.2009). Ker boste mesečni zavezanec za akontacijo boste nov znesek akontacije za januar, februar in marec 2009 poravnali 10.04.2009 v višini 167€ X3..

400 € je mišljeno za letno akontacijo; če je letna manj kot 400 = 3-mes zavezanec.

Imate popolnoma prav. Torej, letna akontacija je 2000€ in ta presega 400€, zato se plačuje v mesečnih obrokih.

Vračilo preplačila

Ali še velja, da na Durs napišemo vlogo za vračilo preveč plačane akontacije?

Na obrazcu spodaj lahko označiš ali se ti višek šteje v naslednja plačila ali pa zahtevaš vračilo.

Nerezident lastnik podjetja v Sloveniji - davek na dobiček

Nerezident je lastnik podjetja v Sloveniji, ima zaposlene rezidente Slovenije, sam pa ni zaposlen v podjetju. Ko plača davek na dobiček, si lahko ostanek izplača. Vprašanje je, ali plača pri tem izplačilu davek Sloveniji ali v državi, katere rezident je?

Davčni odtegljaj/davek od dividend (izplačilo udeležbe v dobičku) se obračuna in plača ob nakazilu v tujino (20% davka). Glede na sporazum med državama je davčni odtegljaj lahko tudi nižji (5%), če predložite davčnemu organu obrazec KIDO (KIDO 1). Ne glede na višino obračunanega davčnega odtegljaja ob izplačilu, pa ima tudi prejemnik pravico do povračila razlike med 20% in 5% s predložitvijo obrazca KIDO 9.

Povezava na Uradni list: Pravilnik.

Znižanje akontacije

Za leto 2009 smo zaključili leto z visokim pozitivnim rezultatom in posledično z visokimi akontacijami. Letos pa bo dobiček drastično padel pa tudi finančnih sredstev za plačilo akontacij ne bo. Na kakšen način lahko dobimo soglasje Dursa za vplačilo zmanjšanih akontacij. Kaj moramo narediti.

Date vlogo, v kateri obrazložite, zakaj in kakšen bo upad dobička, predložite predračunske izkaze in predračunski davčni obračun in potem dobite odločbo o znižanju.

Ali se je potrebno sklicevati na kakšen člen iz zakona o davčnem postopku?

371. čen Zakona o davčnem postopku, pa preberite si ga, kdaj vložite vlogo itd.

Davčna stopnja

Za leto 2007

Pripomoček za izdelavo izkaza poslovnega izida, na koncu izračuna znesek davka iz celotnega dobička kot 23% celotnega dobička, (ob nastavitvah za 25 %,d.o.o....) Zanima me, ali gre za kako napako v programu?

Je prav - za leto 20007 je stopnja 23%.

In v prihodnje...

Rada bi vedela po kateri stopnji se obračuna davek od dohodkov pravnih oseb za leto 2007?

  • V neki reviji je navedeno, da po stopnji 23 %,
  • v Zddpo-1; 25 %,
  • v Zddpo-2; pa 20 %.

Glejte še prehodne določbe v ZDDPO-2, člen 97: Ne glede na 60. člen tega zakona, se davek plačuje po stopnji 23% od davčne osnove za leto 2007, 22% od davčne osnove za leto 2008 in 21% od davčne osnove za leto 2009.

Od leta 2010 naprej pa se uporablja stopnja iz 60. člena zakona: 20%.

Davčno priznane amortizacijske stopnje od 01. 01. 2007

Davčno priznane amortizacijske stopnje

Kakšna amortizacijska stopnja se uporabljate?

Najvišja letna amortizacijska stopnja po določbah 33. člena ZDDPO-2 znaša za:

  1. gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami, 3%;
  2. dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin, 6%;
  3. opremo, vozila in mehanizacijo 20%;
  4. dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3%;
  5. računalniško, strojno in programsko, opremo 50%;
  6. večletne nasade 10%;
  7. osnovno čredo 20%;
  8. druga vlaganja 10%.

Je pa to res najvišja priznana davčna stopnja, lahko amortiziraš po višji, kar prinese višje stroške, ki niso davčno priznani ter odložene davke...

Amortizacija programske opreme

Prosim, če mi lahko nekdo pove kolikšna je am.stonja za programsko opremo. Menim, da je od 1.1.2006 ta stopnja 10%, vendar ne najdem vira, od koder sem črpala ta podatek?

Amortizacijske stopnje so vedno navedene v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb - sedaj veljavni ZDDPO-2, 33. člen.

  • 5. računalniško, strojno in programsko, opremo 50%.

Če je programska oprema kupljena samostojno je amort.stopnja 10%,Če pa je kupljena z računalnikom, se pravi, da je že inštalirana na nov pc je lahko amort.stopnja 50%.

Prejšnji teden so nam na seminarju tolmačili: "Davčno dovoljena amortizacija za programsko opremo 50% je le v primeru, kadar je nabavljena skupaj z računalnikom". Postavili so nas v dvom, ali je pravilno naše obračunavanje amortizacije za programsko opremo. ki je kupljena posebej, ne skupaj z računalnikom.

Naj vas malo popravim:

  • v letu 2006 je bila davčno priznana stopnja amortizacije res 10%, ker se je programska oprema uvrščala med druga vlaganja in se uporablja še naprej za tista neopredm. sredstva, ki še imajo neodpisano vrednost (torej se je pričela obračunavati amortizacija pred 01.01.2007;
  • v letu 2007 (nabava v letu 2007) pa je tudi programska oprema uvrščena v isto skupino kot je strojna oprema, z davčno priznano amortizacijsko stopnjo 50%;
  • ta stopnja se uporablja ne glede na to ali je programska oprema kupljena z računalnikom ali posebej.

V letu 2006 je bila davčno priznana stopnja amortizacije res 10%, ker se je programska oprema uvrščala med druga vlaganja. Lahko, da je bila taka splošna praksa, ampak po mojem se ni nič spremenilo : novi zakon je le podrobneje opredelil računalniško opremo (strojna in programska), stari pa je govoril le o računalniški opremi (ki je bila tudi pred 1-1-07 tako strojna kot tudi programska) - nikjer ni bilo rečeno, da gre za le opredmetena OS. Tako (50%) sem tudi amortiziral programsko opremo. Kateri program pa "živi" 10 let?

Pri uporabi davčno priznane stopnje za programsko opremo 10%, se res zgodi, da program ekonomsko/tehnološko prej zastara, kot pa ga vi amortizirate. Pa je pač potrebno uporabiti stopnjo amortizacije za poslovne potrebe.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki še je veljal za poslovno leto 2006, je določal stopnjo amortizacije za računalnike in računalniško opremo 50%. Programsko opremo pa ne morete vključiti kot računalniško opremo (ne bom razlagala kaj je računalniška oprema, saj to sami dobro obvladate). Iz teorije (delni prepis): programska oprema je skupek računalniških programov, ki skupaj s strojno opremo računalnika tvorijo celoto in jo delimo na: sistemsko programsko opremo in uporabniško programsko opremo (standardna in posebna programska oprema). Obema pa je skupno, da uporabnik pridobi pravico do uporabe programa v skladu z dovoljenjem lastnika - lastnika licenčnega programa (avtorja...).

Tudi davčni organ je v preteklih letih upošteval programsko opremo (standardno strojno in sistemsko programsko opremo), ki je bila nabavljena hkrati/skupaj z računalnikom; kot računalnik; medtem ko se je smatrala ločena nabava le-te kot pridobitev premoženjske pravice (licenca) - druga vlaganja z davčno stopnjo 10%-ov, ne pa kot računalniška oprema.

Od 01.01.2007 je sicer ta pojem bolj natančno opredeljen; računalniško, strojno in programsko, opremo. Strojno oprema: računalnik, tiskalnik, modem, tipkovnico, monitor, optični čitalec, skener..); programska oprema: sistemska oprema (operacijski sistem...) in uporabniška (poslovni programi, Word, Exel......). Pa vendar se tudi zdaj ponovno pojavijo dileme in stališča: kot nam je zgoraj napisala "budilka". In zakaj? Verjetno zato, ker vso programsko opremo evidentiramo kot premoženjske pravice, ne pa kot opremo? Gre torej ponovno za neupoštevanje vsebine pred obliko?

Programsko opremo pa ne morete vključiti kot računalniško opremo? Še enkrat :dikcija obeh zakonov je enaka : računalniška oprema. Novi samo dodatno pojasnjuje (strojna in programska) - ničesar ne spreminja!!!. Od nekdaj je računalniška oprema zajemala strojno in programsko. Ali na dolgo povedano : (že pred 1.1.07) imamo strojno računalniško opremo in programsko računalniško opremo.

Osnovno sredstvo, "ki ga ni" (tuje sredstvo)!

V podjetju evidentiranega nimamo stroja v knjigi osnovnega sredstva, ker ga nismo kupili, niti ga nimamo v najemu, nastajajo pa stroški v vezi tega OS-razni deli pa plin za njegovo obratovanje: so pa iz tega naslova in raznih delov nastali prihodki, ki jih izkazujemo v poslovnih kjnigah.Ali lahko upoštevam te stroške tudi v davčni bilanci-so davčno priznani glede na to da OS ni v naši knjigi niti v najemu?

Tako kot so v vašem primeru davčno vprašljivi stroški, ki so povezani z uporabo osnovnega sredstva, tako bodo tudi davčno vprašljivi odhodki (amortizacija) pri tistem podjetju, čigar last je osnovno sredstvo. Poskusite s pogodbo o najemu - o uporabi, v kateri opredelite katere vrste stroškov morate v času uporabe kriti sami. Najemodajalec pa bo iz naslova najemnine imel prihodke in s tem tudi davčno priznane odhodke amortizacije. Brezplačna uporaba (pri lastniku) ne bo prišla v poštev, ker potem tudi strošek amortizacije ne bo davčno priznan ("uporaba sredstva za doseganje prihodkov")!

Če prav razumem, je potrebno sklenit najemno pogodbo in najemnino tudi plačat? Drugače imamo oanovno aredstvo v uporabi brez najemnine - tako so se dogovorili, ampak jaz pa dvomim v upravičenost stroškov (plin, razni deli ) ki jih mi plačujemo-davčno gledano.

Z vidika priznavanja stroškov v vaši d.o.o. bi lahko bila tudi pogodba o uporabi osnovnega sredstva brez nadomestila! Vendar je vprašanje davčnega priznavanja amortizacije pri družbi, ki vam daje v uporabo osnovno sredstvo brez nadomestila, saj se uporaba smatra kot najem. Saj veste tisto: odhodki se priznajo, če so nujni za doseganje prihodkov......

Spremembe računovodskih usmeritev

Sprememba amortizacije

Leta 1991 smo začeli obratovati s skromno MHE in določena je bila amortizacijska stopnja 2%. Gradbenega dela je v našem primeru priznano 25%, strojnega pa kar 75%. Zaradi sprememb v delovanju (režim, vodostaji, način odkupa električne energije) smo ugotovili, da nam 2% amortizacija ne zadošča več in bi radi povišali na cca 4%, kar je še vedno manj od najvišje predpisane sredine (5%). * Ali lahko v naslednjem izkazu samodejno spremenimo in upoštevamo višjo amortizacijsko stopnjo 4%, ki bo tudi davčno priznana kot odhodek?

* Kako se spremeni možnost spremembe amortizacije v primeru prenosa dejavnosti (ukinitev obstoječega S.P. in ustanovitev novega, sinovega)?

Iz stališča/mnenja davčne uprave, ki se nanaša na spremembo stopnje amortizacije (spremembo dobe koristnosti opredmetenega osnovega sredstva), boste dobili tudi odgovor na vaše vprašanje (kopija odgovora):

Pojasnilo DURS, št. 4200-25/2007, 28. 2. 2007, v zvezi z izvajanjem 26. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – [1] (Uradni list RS, št. 33/06 – UPB2)] oziroma 33. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06), ki priznavanje amortizacije za davčne namene vežeta na uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja in predpisane najvišje letne amortizacijske stopnje, je bilo zastavljeno vprašanje:

Ali se ob spremembi pričakovane dobe koristnosti amortizacija, obračunana po spremenjeni amortizacijski stopnji, prizna kot odhodek in se takšna sprememba tudi za davčne namene ne šteje kot sprememba metode enakomernega časovnega amortiziranja?

Besedilo pojasnila 4200-25/2007

V 33. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (kar se tiče ugotavljanja odhodkov in s tem povezanega stroška amortizacije se tudi za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, uporablja delno ta zakon) pa je najvišja stopnja od 01.01.2007 dalje: za gradbene objekte 3%, za dele gradbenih objektov pa 6%. Če ste že ob aktiviranju osnovnega sredstva izkazovali nepremičnino ločeno: gradbeni objekt in deli gradbenega objekta potem lahko uporabite ločene stopnje, sicer pa ne (poglejte več o tem v 15. točko Uvoda k SRS 2006 in Pojasnilo 5 k Uvodu v SRS 2006 - deli opredmetenih osnovnih sredstev).

Kopija Pojasnila 5 k Uvodu v SRS 2006: POJASNILO 5 K UVODU V SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE (2006) - DELI OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV Uvod SRS 2006

  1. Skladno s 15. točko uvoda v slovenske računovodske standarde (2006) podjetje dele opredmetenih osnovnih sredstev večjih vrednosti, ki imajo različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva (odslej deli opredmetenih osnovnih sredstev), obračunava ločeno za nove nabave po 1. januarju 2006. To pomeni, da podjetje na dan prehoda na SRS (2006) ne izkaže ločeno delov pri tistih opredmetenih osnovnih sredstvih, ki so bila pridobljena pred prehodom na slovenske računovodske standarde (2006), razen če je ločeno spremljanje delov opredmetenih osnovnih sredstev v računovodskih izkazih zagotavljalo že do vključno 31. decembra 2005.
  2. Za nove nabave po 1. januarju 2006 v smislu 15. točke uvoda v slovenske računovodske standarde (2006) se štejejo tudi nove nabave delov tistih opredmetenih osnovnih sredstev, ki so bila pridobljena do vključno 31. decembra 2005. Zato se tudi nabava delov teh opredmetenih osnovnih sredstev po 1. januarju 2006 računovodsko obravnava kot nadomestitev dela opredmetenega osnovnega sredstva. To pomeni, da podjetje ločeno izkaže novo nabavo dela opredmetenega osnovnega sredstva ter odpravi pripoznanje ocenjene preostale knjigovodske vrednosti nadomeščenega dela opredmetenega osnovnega sredstva, ne glede na to, ali je bil nadomeščeni del amortiziran posebej.
  3. Kot deli opredmetenih osnovnih sredstev se skladno s SRS 1.16 (SRS 1 ter skladno z 2. točko tega pojasnila štejejo tudi stroški rednih pregledov in popravil opredmetenih osnovnih sredstev.

Vsa našteta pravila sicer v grobem poznamo, pred seboj imamo tudi obrazec PRIGLASITEV DAVČNE OBRAVNAVE OB PRENEHANJU OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI IN NADALJEVANJU PO DRUGI OSEBI (UL-138/2006), kjer piše:

Citiram: "prevzeta sredstva bom amortiziral tako, kot bi bila amortizirana pri zavezancu, ki je prenehal z opravljanjem dejavnosti, če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo;"

Tega pa si zaradi različnih stopenj, med katerimi pa 2% ni, nismo znali prav razlagati. Torej je edini način, da se spustimo v spremembo pričakovane stopnje koristnosti.

Ali lahko tako spremembo v primeru, da jo potrdi davčni organ, uveljavljamo že za leto 2007? Kaj vse sploh potrebujemo za tako spremembo?

a to, da ugotovite spremenjeno dobo koristnosti sredstva v skladu s SRS 13.11 oziroma SRS 39.29, potrebujete sklep zasebnika, ki ga vpišete v knjigo sklepov (SRS 39.Cool. Pisni sklepi so sicer "obvezni" le za sprejemanje računovodskih usmeritev, vendar ni nič narobe, če spremembo računovodske ocene nekam zapišete.

Za katero obdobje boste spremenili stopnjo amortizacije: del 39.29 SRS 39: Občasno je treba to dobo preverjati ter glede na ugotovitve preračunati amortizacijske stopnje za sedanja in bodoča obdobja, če so nova pričakovanja bistveno drugačna od prejšnjih ocen. Učinek take spremembe se opiše v pojasnilih k računovodskim izkazom v obračunskem obdobju, v katerem pride do nje. Moje mnenje: lahko spremenite stopnjo amortizacije že od 01.01.2007 dalje (davčno priznano največ 3%), kolikor boste prenesli dejavnost na sina, bo ta nadaljeval z obračunano stopnjo 3%-ov. (to je tisto, kar ste izvzeli s citatom/3. alinea izjave zavezanca, ki nadaljuje dejavnost)

Spremembe stopenj amortizacije (spremembo računovodske ocene) vam ne potrjuje davčni organ, to je v vaši pristojnosti. Davčni organ vam izda odločbo o davčni obravnavi nadaljevanja opravljanja dejavnosti po drugi osebi, kar v bistvu pomeni, da za vas, ki prenehate z dejavnostjo ni posebnih davčnih učinkov (povečanje davčne osnove za morebitne prenose osnovnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo ob prenehanju opravljanja dejavnosti, povečanja davčne osnove za koriščene olajšave za investiranje, če od koriščenja olajšave in vključitve v davčno bilanco še ni preteklo 3 leta itd...., skratka vse tisto kar zapišete v III. podatki o davčnih olajšavah v obrazcu, ki ga imate pred seboj).

In še zakaj niste našli 2% stopnje amortizacije: pri stopnjah amortizacije ločimo: tiste, ki smo jih določili za poslovne namene glede na dejansko dobo koristnosti (pri vas najbrž 2%) od tistih, ki vam jih država prizna za davčne namene (do 31.12.2006 je bila enotna stopnja za gradbene objekte 5%). Normalno je, da je pri ugotavljanju poslovnega izida pomembna stopnja v poslovne namene, saj se stroški amortizacije enakomerno prenašajo na izdelke v dobi koristnosti sredstva. Kolikor pa upoštevate kot svojo poslovno stopnjo kar davčno stopnjo, pa ni nujno, da je le-ta odraz dobe koristnosti sredstva. To pa hkrati pomeni, da bi morali obračunati amortizacijo po stopnji, ki je dejansko odraz dobe koristnosti (četudi je ta večja od davčno priznane stopnje). Za davčne namene nam sicer v določenem obdobju ne bo priznana v celoti kot davčni odhodek, bo pa povečala davčne odhodke v obdobju, ko sredstvo več ne bo imelo vrednosti (glejte 2. odstavek 33. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2).

Olajšave

Olajšave v letu 2010

Kako je letos z investicijsko olajšavo za s.p. in d.o.o. Ima kdo kak link, da se malo spomnim za nazaj.

Namesto linka prebrskajte malo forum. Za leto 2010 se ni popolnima nič spremenilo!

Olajšave v letu 2008

Veljavne olajšave v letu 2008 po spremembi zakona

Kdo jih lahko uveljavlja?

Ti pogoji niso več potrebni, veljajo novi pogoji!

Za leto 2008 je možno uveljaviti pri obračunu davka iz dobička ( tudi dejavnost) 20% olajšavo od investiranega zneska, največ 20.000 EUR, v prvem letu 10.000 EUR...., če sta zaposlena neprekinjeno dva delavca.

  1. Kako je to, če je zaposlen delavec in nosilec obrti (s.p.)?
  2. V d.o.o. pa je zaposlen delavec in direktor - lastnik družbe - upokojenec - dela po pogodbi o poslovodeju?

Ali se v opisanih primerih lahko upošteva olajšava ali ne, ker je v obeh primerih samo en delavec zaposlen po pogodbi o zaposlitvi ?

Pogoj za uveljavljanje investicijske olajšave je, da ima zavezanec nepretrgoma v vsem davčnem obdobju vlaganja zaposlena najmanj dva delavca za polni delovni čas. Lastnik oz. direktor družbe se ne šteje kot zaposleni delavec. Olajšave za investiranje pri dohodku iz dejavnosti oz. pri s.p.: zavezanec lahko uveljavlja investicijsko olajšavo, če v letu vlaganja zaposluje enega delavca za polni delovni čas za celo leto oz. če v letu vlaganja, zaposli najmanj enega delavca vsaj tri mesece pred koncem leta 2008 in je delavec pri njem zaposlen še celo naslednje leto. Sam.podjetnik se ne šteje kot zaposleni delavec = nosilec dejavnosti in plačuje le prispevke za socilano varnost.

Kaj pa recimo d.o.o., ki ima tri lastnike in so vsi zaposleni na d.o.o. Kako se šteje, koliko je tukaj zaposlenih? Trije? Nobeden?

Verjetno je le eden od njih direktor, dva pa zaposlena v podjetju. Jaz sem razlago davčne svetovalke razumela, da se kot zaposleni, ne šteje le lastnik oz. DIREKTOR družbe. Iz tega menim oz. zaključujem, ( v vašem primeru ) da je to družba, ki zaposluje dva delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

Katera vozila se upoštevajo?

Ti pogoji niso več potrebni, veljajo novi pogoji!

Kupili bi tovorno vozilo Opel Vivaro, pa me zanima če si lahko upoštevamo 20% olajšavo za investiranje?

Olajšava za opremo - pod opremo pa ne spadajo motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridn ali elektrečni pogon in razen tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.. Kolikor vaše tovorno vozilo ustreza tem kriterijem (priznam, da se na avto nič kaj ne spoznam) potem lahko koristite 20% vlaganj kot olajšavo za investiranje (in še z upoštevanjem ostalih pogojev: maksimalno 20.000 in možnost zmanjšanja davčne osnove v posameznem letu v višini 10.000), sicer pa ne.

Samp še to, da je za leto 2008 dovolj ustreznost EURO 5; potrdilo izda prodajalec-no, mi smo ga zaprosili in tudi dobili.

Olajšave za raziskave in razvoj

Mi kdo lahko razloži kaj spada v vlaganje v raziskave in razvoj in še dodatna regijska olajšava za raziskave in razvoj?

Preberite 61. člen Zakona o dohodnini.

Povezava na Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav Povezava na Uredbo o davčni regijski olajšavi

Pravilnika se sklicujeta sicer na Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, vendar se uporabljata tudi v povezavi z 61. členom Zakona o dohodnini, ko gre za opredelitev, kaj spada v vlaganja za raziskave in razvoj oziroma kako je opredeljena regijska olajšava.

Poglejte tudi prilogi 8a in 8b k Pravilniku o obrazcu za davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2007 (Ur.l. RS 68/2007)

Preberite še Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Ur.l. 138/06) in 55. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ali 61. člen Zakona o dohodnini, ki velja za s.p.-je) in če "se najdete " med upravičenci - glede na vsebino (kaj se smatra za raziskavo in kaj za razvoj), ki je razvidna iz obrazcev, potem jo koristite. Predlagam vam tehten premislek!

Olajšave za dane garancije

Zanima me kako je z danimi garancijami po pogodbi za prodane izdelke. Če je v pogodbi naveden fiksni znesek garancije, se upošteva samo 50 % tega zneska med olajšavami. Kako pa je, če znesek garancije ni določen? Ali je kakšno pravilo, kako višino garancije ovrednotimo, ali je to odvisno od naše presoje, koliko stroškov bi taka garancija zahtevala? Če je garancija dana za dobo 10 let to pomeni, da damo med prihodke znesek neporabljene garancije šele po tem času?

Pri ugotavljanju davčne osnove se kot odhodek prizna 50% oblikovanih rezervacij za dana jamstva ob prodaji proizvodov. Te se oblikujejo glede na pretekle izkušnje: koliko odhodkov je nastalo v času danega jamstva v preteklosti za primerljive proizvode. Znesek rezervacij se na koncu obračunskega obdobja preračuna na stanje, ki velja na obračunski dan. Pri tem upoštevate pretekla jamstva in dana jamstva v tekočem poslovnem letu in jih primerjate s stanjem rezervacij na koncu leta.

Ko se rezervacije porabljajo (morebitne nastale stroške odprave napak ne evidentirate med stroški obdobja, ko so nastali temveč zmanjšujete rezervacije) pa v davčni bilanci upoštevate njihovo 50%-no vrednost kot davčni odhodek. Če se rezervacije ne porabijo v določenem obdobju in ni več potrebe za njihovo izkazovanje, jih prenesete med prihodke in v davčni bilanci upoštevate zmanjšanje davčnih prihodkov za 50%-ov. Več si poglejte v 20. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

Davčne olajšave pri prodaji osnovnega sredstva

V februarju 2005 smo nabavili stroj v vrednosti 20.000 EUR+DDV. Za leto 2005 smo izkoristili olajšavo v višini 8.000 EUR (20%+20% -d.o.o.). Letos bi stroj prodali.

  1. Koliko moramo povečati davčno osnovo zaradi zmanjšanja davčne olajšave, če stroj letos prodamo?
  2. DDV smo odbili pri nabavi stroja. Pri prodaji ga obračunamo glede na nabavno ceno. A je to vse, ali moramo biti previdni še na kakšno zanko?
  1. Ker od upoštevanja davčne olajšave za investiranje do prodaje/odtujitve še ni preteklo 3 leta, boste v davčnem obračunu za leto 2007 povečali davčno osnovo za koriščeno 40% olajšavo za investiranje (40% od 20.000 EUR = 8.000 EUR za toliko ste zmanjšali davčno osnovo v letu 2005)
  2. Pri prodaji osnovnega sredstva obračunate DDV od prodajne vrednosti stroja (20% od prodajne cene).

Odtujitev vozila pred iztekom 5 let po nabavi

Stranka je letos razbila tovorno vozilo, nabaljeno dec.2004 in dobila od zavarovalnice odškodnino. V primeru, če bi to vozilo odpeljala na uničenje in za to dobila potrdilo o uničenju, ji ne bi bilo treba vračati DDV niti povečevati davčne osnove zaradi uveljavitve olajšav v l.2004. Sedaj pa hoče to vozilo prodati za 500 EUR za rezervne dele in mi trdi, da vseeno noče povečevati davčne osnove, saj je vozilo totalka. Kje bi ji lahko dokazala, da nima prav! Kje v zakonu piše, da moraš v primeru prodaje os. sr. pred 3 leti povečati davčno osnovo?

Poglejte 77. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur.l.RS 117/06), ki v svojem 2. odstavku navaja: Zavezanec kateremu se pred dnem začetka uporabe tega zakona (ta zakon je pričel veljati 01.01.07) začeli teči roki po 49. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - stari zakon, ki je veljal do 31.12.2006) se glede teka teh rokov oziroma posledic vezanih na te roke, obravnava po dosedanjih predpisih (torej po zakonu, ki je veljal do 31.12.2006). Ta pa v 49. členu pravi:....Če zavezanec proda oziroma odtuji ali prenese izven Slovenije opredmet.osnov.sred....., za katero je izkoristil olajšavo prej kot v treh letih po letu, za katerega je izkoristil davčno olajšavo, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo, in sicer v letu prodaje oziroma odtujitve ali prenosa sredstev. .....

Prodaja osnovnega sredstva in olajšave (v leu 2010)

Kako je sedaj z vračilom koriščene olajšave os pri prodaji osnovnih sredstev? Namreč v letu 2009 smo koristili 30% olajšavo nabave vseh os, ki je seveda presegala dovoljeno največ 30.000 €. Sedaj v letu 2010 pa smo dva osnovna sredstva prodali, kako je sedaj z vračilom koriščene olajšave, glede na to, da je največja dovoljena 30.000, a potem moramo za posamezno os izračunati 30 % oljašavo in jo vrniti ali kako?

Seveda,izračunati morate koliko olajšave ste uveljavili za letos prodano osnovno sredstvo. Jaz bi si naredila posebno evidenco iz katere bi bilo razvidno koliko olajšave sem koristila za posamezno osnovno sredstvo.

Olajšava - naložba v zavarovanje

Gre za s.p. in glede na to, da letos nima nobenih olajsav, ki bi jih lahko koristil za znizanje davcne osnove (pricakuje pa dobicek okoli 50.000,00 eur) mi je zavarovalni agent ponudil produkt zavarovalnice ****- Nalozbeno zavarovanje z izbiro jamstva glavnice **** - . Rekel mi je, da lahko vplaca s.p. v enkratnem znesku kot zavarovalec to nalozbo in da to gre v celoti v stroske s.p. , da pa je lahko upravicenec cez 10 let lastnik s.p. kot fizicna oseba (da se napise nek dokument, da je s.p. zavaroval nosilca s.p.za vecji znesek, kot nujno pot rebno osebo za delovanje s.p.) in da se potem po 10 letih ne placa niti dohodnina na ta prejemek. Po internetu sem ze dosti iskala, vendar sem nasla na dursovi strani le to pojasnilo, pa se mi zdi, da tu ne gre za enak primer ampak govori o boniteti za zaposlenega ali pa, da je upravicenec tudi s.p. in ne nosilec s.p.?

(Link na pojasnilo)

Mnenje DURS-a, ki se nanaša na to vrsto zavarovanja, je povsem jasno. Plačilo premije v enkratnem znesku predstavlja za s.p. dolgoročno naložbo ob plačilu in le-ta prinaša prihodke bodisi med trajanjem zavarovanja ali pa na koncu ob izplačilu. Upravičenec ob dospetju je s.p.- in ne fizična oseba. Kaj bi se zgodilo, če bi zavarovalna osnova dospela v letošnjem letu, lahko presojamo z vidika trenutno veljavne zakonodaje - zakona o dohodnini. V tem primeru bi za prenos na fizično osebo upoštevala 50. člen zakona o dohodnini, ki govori o prenosu stvarnega premoženja med podjetjem in gospodinjstvom (tudi prenos upravičenj iz zavarovalne pogodbe pomeni prenos stvarnega premoženja). In posledično seveda tudi davčno osnovo. Agentje se sklicujejo pravzaprav na 4. točko 82. člena zakona o dohodnini, ki pravi: dohodnine se ne plačuje od dohodka iz življenjskega zavarovanja, pri katerem:

  • nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju;
  • sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavarovalne vsote ena in ista oseba in
  • ni podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti police življenjskega zavarovanja pred potekom roka- t.j. pred potekom roka desetih let.

A so vsi pogoji kumulativno doseženi, če pride do spremembe upravičenca po poteku desetih let??? Menim, da ne, saj je pogoj iz druge alinee izpolnjen šele ob spremembi in ne na začetku sklenitve pogodbe?

Če se za zaposlenca plačana mesečna premija (ker je on upravičenec ob dospetju) šteje kot boniteta, je to priznan odhodek družbe po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Plačilo premij za nosilca dejavnosti-fizično osebo pa ni boniteta, temveč odhodek, ki ima značaj privatnosti. In če ima značaj privatnosti, ni davčno priznan odhodek.

Ampak, glede na to, da je enkratno plačilo le dolgoročna terjatev s.-p.-ja in ne odhodek ali katera koli druga oblika olajšave, mu to ne zmanjšuje davčne osnove. In če želi skleniti zavarovanje naj ga sklene kot fizična oseba (saj vendar razpolaga z denarjem s.p.-ja).

Nakup stanovanja

Zanima me ce imas firmo (s.p.) in bi rad kupi stanovanje na firmo to, pomeni da bi jo dal potem v strosek, kaksni morajo torej biti razlogi da lahko kupim stanovanje? stanovanje bi imel v bistvu zase ampak je pa 100 km oddaljeno od sedeza podjetja...?

Spoštovani, na kratko vam bom odgovorila na vprašanje - zakaj?

  • nakup nepremičnine ne predstavlja v celoti strošek - prizna se le 3% amortizacije na letni ravni;
  • nabava neprimičnine z vašim namenom, ne predstavlja nabavo nepremi - čnine , ki bi izključno služila k pridobivanju prihodkov oziroma donosnosti pri opravljanju vaše dejavnosti;
  • nabava nepremičnine (stanovanja) kot naložbene nepremičnine, ki jo boste mogoče oddajali v najem in bi prinašala prihodke iz aslova opravljanja sam. dejavnosti, vendar se morate (v kolikor niste registrirani za oddajanje v najem) doregsitrirati za opravljanje ajanja nepremičnin v najem;
  • torej, vse kar nabavljate kot s.p., izključno mora služiti pridobivanju prihodkov oz. donosnosti - v nasprotnem so tudi, davčno nepriznani vsi nastali morebitni stroški, če nabava opreme , materiala in storitev ne služi v poslovne namene.

Investicijska olajšava - toplotna črpalka

Zanima me naslednje; iz DURS-a so nas klicali zaradi oddanega obračuna za leto 2008, zraven katerega smo priložili račun za izvedbo toplotne črpalke zemlja-voda, kot investicijske olajšave. Pravijo, da gre za vgradni sistem, s katerim se ogrevajo stanovanjska hiša, poslovni prostor in delavnica, ter garaže. Razen stanovanjskega dela je vse med OS.

Na DURS-u hočejo, da popravimo davčni obračun za leto 2008 za s.p., in sicer naj izvzamemo toplotno črpalko kot investicijsko olajšavo, ker toplotna črpalka ne spada med investicijske olajšave, ker gre za vgradni sistem, s katerim se podjetje ogreva.

Očitno smatrajo, da je toplotna črpalka kot del gradbenega objekta, kar pomeni, da je to vlaganje v nepremičnino, ki pa ne spadajo v olajšave. Dokazni postopek je sedaj na vaši strani: kako jim lahko dokažete, da to ni zgradba ampak vlaganje v opremo...npr. druge strojne naprave za splošno rabo. Res pa je, da omogoča prenos toplotne energije v radiatorje - ti pa se pojmujejo kot del gradbenega objekta - nepremičnina.

Poračun neporavnanih olajšav iz preteklih let

Sponzorstvo

Ali pri sponzorstvu sponzoriranec izda račun v vrednosti, ki je določena v sponzorski pogodbi ali pa se lahko sponzorstvo nakaže tudi brez izdanega računa na osnovi pogodbe?

V praksi so različna mnenja glede nakazila sponzorskih sredstev, vendar osebno zagovarjam načelo, da je pogodba le osnova za opravljeno storitev sponzoriranja in na tej podlagi izdamo račun v skladu s podpisano pogodbo. V kolikor posla sponzoriranja ne opredelite pogodbeno, ali pa sklenjena pogodba ne vsebuje vseh ključnih elementov, so odhodki na strani sponzorja davčno nepriznani odhodek in ne znižuje davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, v nasprotnem, oz. če pogodba vsebuje vse potrebno, potem je sponzorstvo v celoti davčno priznan odhodek. Prav tako morate biti pozorni na obračun DDV , v kolikor je društvo, humanitarno društvo, zavod, skratka sponzoriranec zavezanec za DDV je dolžno zaračunati DDV. Skratka vse mora biti v sklenjeni pogodbi eksplicitno zapisano oz. dogovorjeno.

Solidarnostna pomoč

Ali pripada solidarnostna pomoč družini (ženi). Umrl je naš sodelavec, ki je bil zaposlen v podjetju od samega nastanka podjetja, pred dvemi leti je šel v pokoj in je sedaj delal preko podjemne pogodbe. Ali lahko v tem primeru lahko nakažemo solidarnostno?

Solidarnostna pomoč, ki je davčno priznan odhodek (in se ne všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja) se nanaša na:

  • v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana
  • v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca;.

Vaš "delavec" je imel status upokojenca in ne delojemalca. Podjemna pogodba je pogodba po obligacijskem pravu in ne pogodba po zakonu o delovnih razmerjih.

Če solidarnostno pomoč nakažete družini, bo ta denarni znesek obdavčen z dohodnino in ne bo davčno priznan odhodek. Kaj pa preko humanitarnega društva?

Donacije

Olajšave

Če damo donacijo za neko kulturno prireditev, lahko znesek upoštevamo dvakrat? Najprej za 0,3% olajšavo in potem še za 0,2% olajšavo, saj so pri obeh navedena izplačila za kulturne namene?

Če pazljivo preberete 59. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ali 66. člen Zakona o dohodnini za s.p.-je) potem opazite razliko med tema vrstama donacije, insicer:

  • 0,3% obdavčljivega prihodka ........ ki so po posebnih predpisih (zakon o društvih) ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti (tudi kulturna dejavnost je med njimi), kot nepridobitnih dejavnosti

in

  • 0,2% obdavčenega prihodka ....za znesek izplačila v denarju ali naravi za kulturne namene .....če delujejo v javnem interesu za te namene ........so ustanovljene po posebnih predpisih ------- opravljajo nepridobitno dejavnost.

Pogoji za podelitev statusa društva v javnem interesu so v poglavju V. Zakona o društvih (30.člen do 36. člen zakona). Če deluje na področju kulturnih dejavnosti, pridobi društvo ta status na podlagi vloge (in ob izolnjevanju pogojev) od Ministrstva za kulturo. Povezava: zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in Pravilnik o društvih, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture in Odločba.

Za upoštevanje 0,2% donacije, kot davčno priznan odhodek, boste od društva potrebovali dokazilo, da imajo status društva, ki deluje v javnem interesu.

Razlike večina sploh ne opazi. po mojem ne more biti en znesek upoštevan dvakrat (v obeh olajšavah), ampak 0,2% olajšava samo dodatno poveča kvoto oproščenih donacij?

Zakon govori poleg zmanjšanja davčne osnove za 0,3% obdavčljivih prihodkov dodatno zmanjšanje davčne osnove za 0,2% obdavčljivih prihodkov....Dodatno zmanjšanje pa tako velja samo za kulturne namene in to društvom, ki so delujejo v javnem interesu in pa prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in delujejo v javnem interesu. Za druge namene pa dodatna olajšava v višini 0,2% obdavčljivih prihodkov tako ne velja.

To v bistvu pomeni 0,3% + 0,2% (skupaj 0,5% istemu društvu) še zlasti zato, ker sme neizkoriščeno olajšavo iz tega naslova koristiti v naslednjih treh davčnih obdobjih (5. odstavek 59. člena zakona o davku od dohodkov pravnih oseb oziroma 5. odstavek 66. člena zakona o dohodnini).

Tudi, če pogledamo prilogo 9 - podatki v zvezi z olajšavo za donacije (Pravilnik o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2007 - Ur.l.RS 46/2007) se izplačila po prvem in drugem odstavku za namene po drugem odstavku (v našem primeru za kulturne namene, če so ustanovljene za opravljene nepridobitne dejavnosti /0,3%/ in imajo hkrati tudi status, da delujejo v javnem interesu/dodatno 0,2%/) vpisuje v Tabelo A pod točko B in se nato v Tabeli B ugotavlja znesek, ki ga prenaša naprej, če se olajšava ni v celoti izkoristila v tekočem obračunskem obdobju.

Primer: (malo se bom igrala) 0,3% obdavčljivih prihodkov je 900 EUR za različne namene + 0,2% obdavčljivih prihodkov za kulturne namene, ki so v javnem interesu je 600 EUR = skupaj meja do katere lahko namenim dotacijo za kulturne namene je 1.500 EUR.

Nakazilo dotacije, skupaj 1.400 EUR

  • za kulturne namene društvu x, ki deluje v javnem interesu= 600 EUR (vpisano v Tabelo A pod točko B.
  • za športno dejavnost društvu y = 200 EUR (vpisano v tabelo A pod točko A)
  • društvo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki deluje v javnem interesu = 600 EUR (vpisano v tabelo A pod točko B)

Davčno priznano:

  • 200 EUR za namene iz 0,3% (in tudi izkoriščeno je toliko), ostane iz tega naslova 700 EUR;
  • 1.300 EUR za namene iz 0,3% + 02%; izkoriščeno pa je 600 + 600 = 1.200; prenos v naslednje obračunsko obdobje 100 EUR.

Kulturnemu društvu damo enkratno dotacijo 600 €. Ali teh 600 upoštevamo lahko dvakrat (pod A in pod B), torej skupaj 1.200 €?

Upošteva jo:

  • ali pod A, kjer je možnost koriščenja 0,3% obdavčljivih prihodkov;
  • ali pod B, kjer je možnost koriščenja 0,5% obdavčljivih prihodkov (seveda ob izpolnjevanju gornjih pogojev).

Dotacija - donacija

Mi lahko kdo natačno opredeli oba pojma? So dotacije vedno s strani občine, države ali lahko tudi od kake druge pravne osebe?

Ja mene pa zanima še nekaj v zvezi z dotacijo. Mi smo dobili s strani pravne osebe dotacijo za nakup zemljišča. Seveda nismo dobili celotnega zneska ampak zaenkrat samo 10%. Zanima me če bomo odkupili zemljišče nekaj seveda s svojimi sredstvi, nekaj pa z dotacijo kako je potem z samim obračunavanjem amortizacije. Nekje sem slišala, da gre potem to nekako drugače. In pa še nekaj ali dotacijo za nakup zemljišča knjižim na konto razreda 7 ali v razred 9?

Prejete dotacije, evidentirane v razredu 9 se zmanjšujajo kot prihodek obdobja skladno z amorizacijo osnovnega sredstva, za katero so bila namenjena (govorimo o dotaciji, ki je namenska) dolgoročna razmejitev dotacije.

Ker gre za zemljišče, ki se ne amortizira, bi po mojem razišljanju zmanjšali dolgoročno evidentiranje dotacije v prid prihodkov, ko zemljišle odtujite.

Jaz sem zasledila v kontnem načrtu in ponazoritve knjiženj za društva (str.276), da se prejem dotacije za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih osnovnih sredstev knjiži najprej na konto 936. Kasneje pa se naredi prenos iz pasivnih časovnih razmejitev na ustrezne prihodke konto 700. Glede na to, da smo mi dobili le del denarja za nakup zemljišča in bo verjetno odkupljen v celoti šele v letu 2011. Potem se verjetno šele naredi prenos iz pasivnih časovnih razmejitev v prihodke. Ali razmišljam prav ali ne?Amortizacija tako tukaj nima veze, ker gre za nakup zemljišča.

Malce razmišljam. Vi imate pogodbo o dotaciji, kjer je celotna vrednost zemljišča. To ste knjižili na 936 in na zelnišče. Mogoče razmišljam napačno...

Bi bilo možno, da pogodbeno vrednost knjižite v razred 9 in ker sredstva dobivate postopoma, znesek evidentirate kot dolgoročno terjatev. Ko sredstva dobite na TRR, hkratno zapirate dolgoročno terjatev - je to možno?!

Za nakup zemljišča imate pogodbo ali račun, na osnovi katerega knjižie.

Zaenkrat še nimamo pogodbe. Pogodbo bomo dobili ko bomo lastniku dokončno poplačali zemljišče. Pravna oseba nam je na podlagi prošnje o dotaciji dotirala 10% vrednosti zemljišča. Še kar ne vem ali je prav da dam na 936 in potem ko postanemo lastniki in dokončno odkupimo dam iz konta 936 na prihodke 700 in na razred o - zemljiče.

Darila

Novoletna darila - dedek mraz

Zanima me, če mi lahko kdo pove kje najdem koliko se letos da zaposlenim za dedka mraza za otroke?

Issto kot lani!!!! saj ni nobene spremembe Zakona o dohodnini (39. člen) (Odgovorjeno: 27. nov, 2009)

Če daje delodajalec darilo zaposlenemu je to boniteta, ki je opredeljena v 7. točki 39. člena Zdoh-2: darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu ožjemu družinskemu članu. In ta darila seveda niso zneskovno omejena, kar pomeni, da so v celoti vključena v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Se strinjate, da je prejel darilo na podlagi zaposlitve!

Darilo v mesecu decembru, ki je sicer tudi boniteta (4. odstavek 39. člena: če delojemalec podari otroku delojemalca darilo - ednina....), pa se ne všteva v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja do višine 42€. Zakon govori le v mesecu decembru, kar pomeni, da je to lahko darilo za katerikoli praznik v mesecu decembru, vendar [b]darilo ne sme presegati 42€. (gre za enkratno obdaritev).

Otročkom naših zaposlenih lahko do 42€ damo darilo brez kakršnihkoli obveznosti do države iz tega razloga. Davčno pa ni priznano?

Glede na pojasnilo, št. 4200-91/2007-2 01034-01 z dne 9. 11. 2007, v katerem je zavzeto stališče, da gre v celoti za davčno priznane odhodke tudi v primeru, če ZDoh-2 določi, da gre za bonitete, ki pa niso obdavčene (davčna stopnja je enaka 0), ker je zadoščeno pogoju, da so dohodki enkrat obdavčeni (čeprav po stopnji 0 %), bi se odgovor davčnim zavezancem glasil, da so stroški za darila delodajalca v vrednosti do 42 eurov, podarjenih otrokom delojemalcev do starosti 15 let v mesecu decembru, ki se skladno z določbo četrtega odstavka 39. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo delojemalca, v celoti davčno priznan odhodek.

Posamezna darila

Kako so obdavčena posamezna drila?

Davčna osnova, ki je opredeljena v 108. člena Zdoh-2 se nanaša na druge dohodke iz 105. člena. Ta pa pravi, da so to vsi drugi dohodki, ki se v skladu z zakonom o dohodnini ne štejejo za dohodke fizične osebe iz 1. do 5. točke 18. člena. V 1. točki 18. člena je naveden dohodek iz zaposlitve in kot dohodek iz zaposlitve se smatra tudi boniteta..... Zato menim, da darila zaposlenim kadarkoli v letu ne moremo uvrščati med druge dohodke.

Napitnina

Prosim za pomoč. Ali je pravilno, da napitnino, ki jo delavec plača s službeno kartico poknjižim na reprezentanco-davčno nepriznano in je ne vnesem v davčne evidence?

Napitnina ni davčno priznan strošek, kolikor ni vključena v strošek storitve in izkazana na računu.

Del pojasnila DURS štev. 4200-68/2007:

Ob pogostitvi poslovnih partnerjev se stroški gostinskih storitev v okviru stroškov reprezentance lahko upoštevajo na podlagi računov, izstavljenih za gostinske storitve, ki skupaj z drugo dokumentacijo verodostojno izkazujejo, da so stroški dejansko nastali v razmerju s poslovnimi partnerji. Napitnine, ki niso vključene v ceno storitve in izkazane na računu ali kakršna koli plačila brez računa ne morejo biti upoštevana med stroški reprezentance.

Dokazovanje potnih stroškov

Kako se obračunava kilometrina pri s.p.- storitvena dejavnost: ima opravke po mestu (npr. prevoz do dobavitelja) in po Sloveniji, avta nima v osnovnih sredstvih: ali se s temeljnico dnevno obračuna kilometrino (potni nalog zelene barve), potni nalog bele barve pa se napiše,ko so zraven še ostali stroški - dnevnica, cestnina,parkirnina? Ali se lahko obračunava te stroške mesečno?

"Beli" nalog je dobro imeti zraven, ker s tem dokazujete služben namen poti. v primeru, da se vam kaj zgodi. Zeleni nalog je pa priloga. A za davčne namene "zeleni" ni obvezen, pač pa vsebina in verodostojnost napisanega. Lahko je to tudi priročen blok, kamor opišete datum, čas, pot, namen in mogoče osebo, ki ste jo obiskali. Kilometre pa razmerete iz števca, ko pričnete in končate pot.

Obračunate jih lahko tedensko, mesečno, letno... a najbolje je, da jih zapisujete sproti, tako so bolj verodostojni.

Ko pride davčna kontrola, morate dokazati da ste dejansko opravili pot za katero ste si obračunali stroške. Zato je dobro imeti čim več dokazov (račun za gorivo-čeprav ga ne knjižite v stroške), račun za kavo ali podobno... Vsekakor pa je najboljši dokaz od strani partnerja potrjen potni nalog.

Nekurantno blago

Prispevek je objavljen tu.

Oslabitev terjjatev

Letos imamo prvič poknjiženo popravek vrednosti na kontu 129. Ali moram to vključiti v in na katero pozicijo te odhodke vpišem v davčni bilanci?

Zmanjšanje odhodkov vpišete v zap. 6.7. : zmanjšanje odhodkov za prevrednotenje terjatev...., če oslabitev terjatev ne izpolnjuje pogoje iz 6. odstavka 21.člena zakona. (721/129)

Ko bo odpis terjatve zadostil pogojem iz tega odstavka, jih boste vključili v davčno bilanco v zap. 7.2. Povečanje odhodkov za odhodke prevrednotenja terjatev, ki se priznajo ob odpisu celote ali dela terjatev, ki niso bile poplačane oziroma poravnane. V tem primeru pa bi evidentirala: 129/120 in izločila iz poslovnih knjig.

Poslovna darila

a Več je opisano tu.

Reprezentanca - reklama

Zanima me, če je kakšna sprememba glede "obdaritve" za novo leto. Npr. če nabaviš koledarje ali kulije z logotipom - je to reprezentanca ali reklama?

Citiranje: Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila ( z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji (to je prepis 2. odstavka 31. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb).

Zakon lahko razlagamo tudi tako (iz dikcije zakona sem izpustila tisto, kar ni pomembno in tudi ne vpliva na pravilno razumevanje): Za stroške reprezentance se štejejo:

  • stroški za pogostitev poslovnih partnerjev;
  • zabavo v povezavi s poslovnimi partnerji,
  • ter darila ob poslovnih stikih s poslovnimi partnerji.

Darila so "tesno" povezana zgolj na poslovne stike s poslovnimi partnerji, poslovni stiki pa so lahko kadarkoli med letom, kjerkoli v našem vesoljnem svetu, le če gredo na račun zavezanca....Iz vidika zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ni vrednostne omejitve (darilo razumne vrednosti !!), zakon o davku na dodano vrednost pa omeji to darilo na darilo majhne vrednosti do vrednosti 20€ in darila ne obravnava kot strošek reprezentance (pojem reprezentance po tem zakonu so zgolj stroški za pogostitev in zabavo ob poslovnih in družabnih stikih...).

Nato pa bi seveda lahko še razpravljali z vidika obdavčitve prejemnika darila/fizične osebe po zakonu o dohodnini. O tem ima davčni organ zelo izdelana pravila, ampak še v svoji poslovni praksi (razen ob darilih resnično velikih vrednosti) nisem "naletela" na zavezanca, ki bi poslovnemu partnerju ob predaji darila dejal: najprej mi povej svojo davčno številko, da bom lahko odvedel dohodnino, ker pač presega vrednost darila 42€ oziroma, ker si letos dobil od mene skupaj več kot 84€ in nato ga lahko odneseš domov.

Prodaja opredmetenih osnovnih sredstev

Odgovor je tu.

Odpis kredita

Odgovor najdete tu.

Amortizacija

Če je stopnja za poslovne namene nižja od tiste za davčne namene

Kaj pa če ne ugotavljaš odloženih davkov (zneski niso pomembni), ali to pomeni, da je amortizacija po stopnji 30 % priznana tako za davčno kot tudi za poslovno bilanco (strošek v tretjem in četrtem letu?

Če je stopnja amortizacija za poslovne namene nižja od stopnje amortizacije za davčne namene, je celotna obračunana amortizacija davčno priznan odhodek, zato tudi nimamo osnove za izkazovanje odloženih davkov. ( v vseh 3 letih in še nekaj v četrem letu).

Odloženi davki se izkazujejo v primerih začasnih razlik, ko se poslovni odhodki razlikujejo od davčno priznanih odhodkov, in jih bomo lahko v bodočnosti "poračunali". Če nam davčna zakonodaja omogoča obračunati višje stroške in jih tudi upoštevamo v davčni bilanci ( ne pa v poslovni bilanci) potem izkazujemo obveznost za odložene davke. Če pa nam davčna zakonodaja nekaj ne omogoča oziroma nam začasno omogoča samo ob določenem pogoju (odhodek za odpis terjatve šele, ko je pravnomočni sklep o prisilni poravnavi, stečaju ali oslabitev finančne naložbe šele ob prodaji naložbe ali pa tudi gornji primer višjih stopenj AM kot so predpisane itd. ), potem izkazujemo terjatev za odloženi davek do + trenutka, ko je izpolnjen posamezen pogoj (pravnomočen sklep, prodaja finančne naložbe). Lep pozdrav!


Tema je nastala v marcu 2006 ko je bil v veljavi še ZDDPO-1

V našem podjetju amortizacijo računalniške opreme obračunavamo po nižji stopnji (25%) kot je najvišja letna am. stopnja po ZDDPO-1 (50%). Ali moramo za to razliko obračunati obveznost za odložene davke? Vem, da v primeru, ko je stvar obrnjena torej če obračunavaš am. po višji stopnji kot je priznana obračunaš terjatev za odložene davke.

Terjatev/obveznost za odloženi davek se izkazujemo v poslovnih knjigah takrat, ko nastajajo razlike med dobičkom v poslovni bilanci in dobičkom/davčno osnovo v davčni bilanci iz tako imenovanih začasnih razlik, ki nastajajo zaradi časovne neusklajenosti priznavanja odhodkov v poslovni bilanci in davčni bilanci. Te pa so, primer: odpis terjatev v poslovni bilanci, ki po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb ni davčno priznan odhodek. Davčno bo priznan šele, ko bo terjatev dokončno odpisana na podlagi sklepa sodišča o neizterljivosti, stečaju, zmanjšanju v postopku prisilne poravnave ipd.

Tudi pri amortizaciji vam v letu 2005 lahko nastane obveznost za odloženi davek, saj vam ZDDPO prizna vso obračunano amortizacijo do višine davčno priznanih stopenj. Vaša računalnišška oprema se amortizira po stopnji 25%, davčno priznana je 50%-ov. Za davčne potrebe amortizirate (izven rednega obračuna amortizacije) opremo s stopnjo 50% in prikažete višje odhodke iz naslova amortizacije in s tem tudi nižjo davčno osnovo in posledično nižj obveznost za davek od dohodkov. To razliko amortizacije ne evidentirate v poslovnih knjigah, ugotovite pa znesek davka, ki izhaja iz "povečanega" zneska odhodka za amortizacijo (npr. 300 X 25% = 75 enot) in knjižite: 812/987. Predpostavimo, da je to že drugo leto upoštevanja v davčni bilanic (2X50%=100).

V naslednjem poslovnem letu moramo to razliko poračunati, in sicer: za poslovne namene obračunamo amortizacijo po stopnji 25% , za davčne namene po stopnji 0, saj smo v dveh letih v celoti amortizirali osnovno sredstvo. V davčni bilanci izvzamemo strošek amortizacije ter prenesemo ustrezni del davka iz obveznosti za odložene davke: 987/812 (AM X 25%=).

Pri oblikovanju terjatev za odloženi davek je situacija obrnjena, saj je davčna osnova višja od poslovnega dobička za znesek oblikovanega popravka. Od tega zneska izračunamo odloženi davek (1.000 X 25%= 250) in knjižimo: 087/812. Ko terjatev lahko odpišemo, vključimo znesek terjatev med davčno priznane odhodke ter prenesemo tudi ustrezni del davka, ki odpade na vključene terjatve: 812/087.

Torej: če boste upoštevali davčno priznano stopnjo amortizacije (50%) za davčni obračun in ne boste spreminjali poslovnih stopenj amortizacije, potem ugotavljate odložene davke.

Če pa obračunate amortizacijo po stopnjah, ki so višje od davčno priznanih stopenj, ne ugotavljate odloženih davkov, ker je to stalna razlika. Višji znesek amortizacije je davčno nepriznan odhodek in vam tudi v kasnejših davčnih obdobjih ne bo priznan.

Če sem prav razumel se podjetje lahko odloči ali bo obračunalo obveznost za odložene davke v prvem primeru torej, ko obračunavamo rač.opremo po nižji stopnji od najvišje letne po ZDDPO-1.

Da, podjetje se samo odloči a bo upoštevalo višji znesek amortizacije za davčne namene. Če se odloči, potem mora izkazati tudi obveznost za odloženi davek iz tega naslova.

Jubilejne nagrade - odloženi davki

Imam izračun 31.12.2006 in 31.12.2007. Revizorka pravi, da moram še knjižiti odložene davke. Pa smo tam- kako? Znesek za leto 2006 je 64.000,00 €, leto 2007 zmanjšanje za 14.000,00 €. Mi morda lahko pomagate izračunati odložen davek in kako poknjižiti?

Kar se tiče velikosti rezervacij, mi morate povedati nekoliko več. Zmanjšanje v letu 2007 se mi zdi veliko, glede na prvo oblikovanje per 31.12.2006, ki je bilo 60.000 EUR (ali so bile v letu 2007 že izplačane nagrade posameznikom, ki so v stanju 31.12.2006 ali je fluktuacija delavcev v tekočem letu velika....).

Odloženi davki so odložena terjatev do države iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, ki se nanaša na davčno nepriznane odhodke v sedanjosti in davčno priznavanje teh odhodkov ob koriščenju, torej v bodočnosti:

  • = izračun = rezervacije na koncu obdobja X stopnja davka na dohodek v naslednjem letu = rezervacije na dan 31.12.2007 X 22% (stopnja davka za leto 2007).

Če upoštevam vaše podatke, oblikujete odložene davke glede na stanje potrebnih rezervacij na dan 31.12.2007 (31.12.2006 = 60.000 €; 31.12.2007 = 60.000 - 14.000 = 46.000 €) = 46.000 X 22% = 10.120 €.

Knjiženje:

  • 090/813 = 10.120

In ker ne boste izdelali popravkov v poslovnem letu 2007 (torej jih ne boste knjižili v leto 2007), temveč boste popravljali le otvoritvena stanja na dan 01.01.2008, bo knjiženje/oziroma popravki otvoritvenega stanja na:

  • - D 090 = 10.120
  • - K 93 (dobiček ali izguba-prenesena) = 10.120


Kolikor pa bi imeli v letu 2007 obratno situacijo, da bi morali dodatno oblikovati za 14.000 rezervacij, bi pri izračunu odloženih davkov morali upoštevati, da vam je 50% rezervacij davčno priznanih in imate terjatev do države le še za preostalih 50%-ov Izračun:

  • 60.000 + 14.000/2 (ali X 50%) = 60.000 + 7.000 = 67.000 x 22% = 14.740

Na koncu leta 2008 boste ponovno ugotovili pravo velikost odloženega davka: stanje rezervacij na dan 31.12.2008 X stopnja davka za leto 2009 (21%) = xxxxxx = - stanje na kontu 090 pred preračunom - izračun na dan 31.12.2008 = dodatni odloženi davek (090/813) ali pa zmanjšanje odloženega davka (813/090).

itd. itd. do izkoriščenja celotnih rezervacij!!!

Sicer do konca leta je še daleč, do takrat boste to snov že obvladali.

Vpliv na davčno bilanco:

  • Če vaši gornji podatki držijo, potem imate v letu 2007 zmanjšanje rezervacij - odpravo rezervacij in bi to zmanjšanje morali izkazati kot prihodek. Ker pa tako ob prehodu na SRS kot v letu 2006 oblikovanje ni davčno priznano, bi te prihodke izvzeli iz obdavčljivih prihodkov, tako, da samo povečanje prihodkov nima nobena vpliva na davčno bilanco.

Kaj pa sodelovanje z vašimi revizorji? A vam ne morejo pomagati pri odloženih davkih? To področje namreč ni tako enostavno, kot izgleda na prvi pogled.! Pa lep dan še naprej!

Vpisovanje v obrazec

Za nekaj os bomo uveljavljali ugodnost po 26. členu ZDDPO-2. Ali v to zaporedno vpišem davčno amortizacijo v celoti-torej nabavno vrednost (od teh sredstev ), ali samo neodpisano vrednost za ta OS, ker je bila za leto 2006 amortizacija za ta OS že obračunana in vključena v odhodke,ugotovljen po računovodksih predpisih. Lani sem dala neodpisano, sedaj pa berem v Iksu,da se vpiše davčno priznano amortizacijo. V tem primeru bi morala v 6.29 vključiti letos poleg amortizacije za tista OS,ki so bila lani navedena pod 7.4., tudi amortizacijo od teh letošnjih nabav , ki gredo v 7.4.

Pri drobnem inventarju z življensko dobo nad enim letom in vrednostjo do 500€ unani tru nižnosti:1)Takšno sredstvo vnesemo med osnovna sredstva, jih amortiziramo v skladu s SRS po stopnji, ki ne presega davčne priznane AM stopnje. Znesek AM prenašamo med odhodke. Pri tem načinu sta zap. št. 6.29 in zap. št. 7.4 prazni. 2) Takšno sredstvo vnesemo med osnavna sredstva in jih AM v skladu s SRS. V davčnem obračunu pa celotno vrednost 500 € upoštevamo kot odhodek v tistem letu, ko smo ga začeli uporabljati. V prvem letu bomo razliko med nabavno vrednostjo in zneskom AM vpisali pod zap. št. 7.4-povečanje davčno priznanih odhodkov. V naslednjih letih pa bomo AM od tega sredstva vpisovali pod zap. št. 6.29-nepriznani odhodki za amortizacijo. 3)Takšno sredstvo razporedimo kot material že takoj ob nabavi (ne vnesemo ga v gegister OS) PRI TEM NAČINU STA PAP. ŠT. 6.29 IN ZAP. ŠT. 7.4 prazni, ker se material prizna v celoti kot davčno priznan strošek.

Saj te 3 variante so mi znane.Mene samo pri "tvoji" metodi pod 2)zanima, ali vnesemo pod 7.4.: A)celo nabavno vrednost, ker je cel znesek davčno priznana amortizacija(kot piše v Iksu 1-2,str.258) ali B) samo razliko med nabavno vrednostjo in amortizacijo za 2006, ki je že vključena med odhodek v zap. 5-tako sem lani naredila jaz, sedaj me pa to Iksu moti in nisem sigurna ,ali delam prav.?

Lani (za 2005) so na Glavnem uradu DURS (oddelek za DDPO) dali pojasnilo, da mora biti 6.29 prazna, češ da bo AM šele v naslednjih letih, čeprav je bila seveda že v 2005 in naj bi šlo na 7.4 samo razlika. (Kar je bila seveda neumnost, samo priznali jo niso.) Namreč - za povsem identičen potek (samo zap.št. so druge) pri s.p. pa so dali (na oddelku za dohodnino - za davek od dejavnosti ) pravilno pojasnilo : Na 7 v celoti, na 6 obrač. AM.

Včasih je potrebno dovolj pozorno prebrati obrazec in zakon !:

  • zaporedni 6.29 in 7.4 sta kombinaciji, in sicer:

zap. 6.29: Nepriznani odhodki za amortizacijo OOS, katerih nabavna vrednost je bila PREDHODNO ODPISANA IN DAVČNO PRIZNANA (izločimo vso poslovno amortizacijo za leto 2006 za tisto OOS, za katerega smo se odločili, da ga bomo vključili v celotni davčni odpis-kot celotno nabavno vrednost takoj ko ga damo v uporabo);

  • zap. 7.4.: Povečanje odhodkov za ODPIS CELOTNE NABAVNE vrednosti za opredmetena osnovna sredstva.

In v naslednjih letih bo za konkretno osnovno sredstvo izpolnjena samo zap.. 6.29: izvzeti bo potrebno poslovno amortizacijo, ker je bila davčno priznana že celotna vrednost.

Poslovno leto neenako koledarskemu

Tema je nastala v juliju 2006!

Ker imamo v firmi drugačno poslovno leto se trenutno ubadamo z izračunom davka od dohodka pravnih oseb. Zaradi prehoda na nove SRS 2006 mi ni čisto jasno kako je za odloženimi davki pri amortizaciji osnovnih sredstev. In sicer pri nas se nekatera osnovna sredstva amortizirajo po nižjih in nekatera po višjih stopnjah od predpisanih (sledimo namreč stopnjam predpisanim s strani našega koncerna).

V IKSu sem prebral razlago, da je amortizacija davčno priznana do predpisene stopnje, torej, če se obračunava po nižji stopnji je tudi davčno priznana??? Naprej pa v primeru prikazujejo, da je tudi v tem primeru treba obračunati odložene davke??? In kaj v primeru ko obračunamo amortizacijo po višji stopnji od predpisane? Davčno osnovo bomo povečali za znesek razlike do predpisane stopnje to vem, ampak ali moramo obračunati odložene davke?

Nič mi ni jasno! Ali je nujno treba imeti dve evidenci za taka osnovna sredstva in sicer eno za poslovne in eno za davčne namene?

Odloženi davki se izkažejo takrat, ko ugotavljamo začasne razlike med odhodki v poslovni bilanci in odhodki v davčni bilanci. Pri vas je to primer, ko bodisi obračunavate nižjo stopnjo amortizacije, bodisi višjo stopnjo amortizacije, kot je davčno priznana.

Ne glede na stopnjo amortizacije, ki jo uporabljate za poslovne namene, vam zakon dopušča davčno priznano stopnjo. To pomeni, da v davčni bilanci izkažete večje stroške amortizacije, od razlike amortizacije (med davčno in poslovno amortizacijo) pa hkrati izkažete obveznost za odloženi davek. To obveznost boste zniževali v obdobjih, ko boste še obračunavali "poslovno amortizacijo", saj amortizacije za davčne namene več ne bo.

Primer: (osnova za amortizacijo 100.000); davčna osnova 80.000

  • stopnja amortizacije za poslovne namene: 30% (3,33 leta) - AM 30.000
  • stopnja amortizacije za davčne namene: 50% (2 leti)- AM 50.000
  • ker nam zakon omogoča 50.000, zmanjšamo davčno osnovo za 20.000; nova davčna osnova 60.000; davek iz dohodka 15.000; obveznost za odloženi davek 5.000 (25% od 20.000); zmanjšamo poslovni dobiček za 5.000
  • drugo leto je postopek enak;
  • tretje leto med davčnimi odhodki nimamo več amortizacije, v poslovnih odhodkih pa je AM še 30.000, ki pa jo moramo izvzeti iz davčno priznanih odhodkov; davčna osnova je v tem primeru 80+30=110; obračun odloženega davka: 30X25%=7.500 (obveznost 5.000 +5.000- 7.500 = 2.500); povečamo poslovni dobiček za 7.500
  • še ostanek v četrtem letu, ko smo obveznost za odloženi davek v celoti "izkoristili"

(amortizacija je še 10.000, odloženi davek od tega zneska = 2.500), povečamo poslovni dobiček za 2.500.

Na podoben način ugotavljamo učinke, če obračunavamo amortizacijo po višjih stopnjah. Pri izračunu nastane terjatev za odloženi davek od razlike med poslovno obračunano amortizacijo in davčno priznano amortizacijo (razlika za katero povečujemo davčno osnovo - torej znesek, ki ni davčno priznan odhodek), dobiček, v letu oblikovanja terjatve za odloženi davek, se poveča. Zmanjšanje odhodkov v davčni bilanci se v celoti poračuna v naslednjih obdobjih, ko bi še morali obračunati amortizacijo, če bi uporabljali davčne stopnje (v teh obdobjih povečamo odhodke za priznano amortizacijo).

Spremljanje (oblikovanje, koriščenje) odloženih davkov zahteva dodatne evidence ali pa spremenjen način obračuna amortizacije (en obračun po davčnih stopnjah, drug obračun po stopnjah za poslovne namene).

Majhni zneski

V Pojasnilu 1 k SRS 19 piše,da da se terjatve in obevznosti za odloženi davek pripoznajo za POMEMBNE(bistvene)zneske in da to opredeli poodjetje v svojih aktih. Koliko je po vaše ta meja-nikjer ne piše, pa je težko določiti mejo... Jih vsi izkazujete ali jih "preskočite"-mala podjetja me zanimajo?

Tega pojasnila nisem zasledil, pa sem (mikro družba) res majhne zneske, ki bi jih moral izkazati kot odl. davke, kar "preskočil". Tam je spet cela visoka znanost : Znesek je pomemben, če bi njegova opustitev....Podjetje določi v aktih naravo in stopnjo pomembnosti....(besedičenje kot v kakšnem varnostnem načrtu ali oceni tveganja).

Menim, da bi za vsak slučaj v akte vtaknil nekaj takega : "Kot pomembne zneske odloženih davkov družba pripoznava posamezne zneske nad 500 EUR oziroma skupno nad 2000 EUR v posameznem letu."

Ker na primer SRS dopuščajo, da deset mašinc po 400 EUR že ob nabavi konča v stroških, tudi gornji kriterij ne bi prehudo ogrozil verodostojnosti izkazov.

Davčni "dobropisi"

Podjetje (d.o.o.) ima 4 mio dobička, 10% davčnih olajšav iz investiranja pa 9 mio, ki jih nameravajo pokriti v naslednjih 5-ih letih (letos toliko da bo davčna osnova 0, itd...). Kako (na katere konte) naj knjižim odložene davke? Ali se ti davki sploh kam knjižijo? Kako naj izpolnim davčni obrazec (kaj vpisati kam)?

Od "davčnega dobropisa" - neizkoriščenih 10%-ov investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, ki ga prenašamo v naslednja leta izkažemo tudi terjatev za odložene davke. Iz vaših podatkov je neizkoriščena olajšava (9mio minus 4 mio = 5mio). Terjatev za odloženi davek v letu 2005 = 5mio X 25% = 1,25 mio, kar knjižimo 087/812. Terjatev za odloženi davek nato v naslednjih letih zmanjšujemo glede na koriščenje: 812/087.

Pri izkazovanju terjatev za odložene davke upoštevajte tudi Pojasnilo 1 k SRS 19 = Pripoznavanje terjatev in obveznosti za odloženi davek. Bistveno pri oblikovanju terjatev za odloženi davek je, da mora obstajati verjetnost, da bo v prihodnje dovolj obdavčljivega dobička, v breme katerega bo mogoče izrabiti davčne dobropise.

Davčna izguba

Imam 2.000.000 izgube, tako davčne kot poslovne. Prenešeni dobiček 500.000., s katerim sem pokrivala tekočo izgubo. Ali moram knjižiti kaj na odložene davke?

Če imate nekrito davčno izgubo, ki jo lahko pokrivate v breme pozitivne davčne osnove v naslednjih 7 letih, lahko hkrati izkazujete tudi terjatev za odloženi devek iz naslova prenosa neizrabljenih davčnih izgub. Terjatve pripoznate le, če je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavčljiv dobiček, v breme katerega bo mogoče izrabiti neizrabljene davčne izgube. Poglejte Pojasnilo 1 k SRS 19-2001. Pojasnilo se uporablja za potrebe preračuna postavk skladno s SRS 2006 na dan 01.01.2006.

Terjatev za odloženi davek izkazujete na kontu 087 oziroma po novem kontnem planu (2006) na kontu 091 = terjatev za odloženi davek iz neizrabljenih davčnih izgub, prenesenih v naslednja davčna obdobja. Protipostavka terjatvam na dan 01.01.2006 je preneseni dobiček iz preteklih let /930.

Terjatve

Odpis

Zanima me ali se odpis terjatev, ki niso davčno priznan odhodek, ker nismo naredili vse, da bi jih izterjali, vpiše v zap.št. 6.7.? Enako kot popravek vrednosti terjatev? V tem primeru sicer nastane obveznost za odloženi davek, vendar samo iz oblikovanja popravka vrednosti terjatev, ne pa tudi iz odpisa. Ampak, logično se mi zdi, da je tako, saj je odpis tudi popravek terjatev?

Mislim, da odloženih davkov ne izkažete. Te bi izkazali le v primeru, če bi npr. zaradi ustreznih postopkov pričakovali, da bo terjatev nekoč le plačana, vaša pa, kot razumem, ne bo. V vašem primeru torej obdavčitev ni "začasna", kar je smisel odloženih davkov.

Pokojnisnko zavarovanje

Odgovor najdete tu.

Povezane osebe

Družba : lastnik

'Ali mi lahko pojasnite kaj Štejete za povezane osebe (npr. kakŠen primer če se da) ker ne vem kaj naj upoŠtevam pri zddpo za povezane osebe v konkretnih primerih - kredit lastnika podjetja podjetju ali kredit bližjega sorodnika podjetju?

Lastniki in bližnji sorodniki po ZDDPO niso povezane osebe (če pogledate 17. člen: za povezani osebi se štejeta rezidenta - pravne osebe ali fizične osebe, ki opravljajo dejavnost/s.p.-ji).

Vendar pa se po 7. točki 74. členu istega zakona smatra kot prikrito izplačilo dobička:....... Za prikrito izplačilo dobika se štejejo tudi obresti na posojila, dana po nižji ali prejeta po višji obrestni meri, kot znaša priznana obrestna mera iz 19. člena tega zakona, in obresti od presežka posojil iz 32. člena tega zakona (tanka kapitalizacija).

Kakšno povezavo ima vračilo kredita z opredelitvijo povezane osebe (razen višine obresti seveda, ki pa ni povezana zaradi opredelitve iz 17. člena, ampak zaradi opredelitve pojma prikritega dobička).

Ali velja 7.točka (prikriti dobiček) samo za lastnika ali tudi za njegovega sorodnika?

7. točka govori izključno o lastniku, ki ima neposredno (delež v tem podjetju - 10%) ali posredno (preko "solastnika" v katerem ima ta lastnik spet svoj delež - npr. v pravni osebi B ima naš lastnik 50%-ni delež, pravna oseba B pa je "solastnik" našega podjetja z deležem 50% = po računski operaciji je naš lastnik preko podjetja B tudi 25% lastnik prvega podjetja).

Sin lastnika niti posredno ni lastnik kapitala in ta kapital tudi ne obvladuje, četudi je v tem podjetju zaposlen. Pri njem bi bila prejeta ugodnost upoštevana kot boniteta. Kolikor pa ugodnosti ni mogoče uvrstiti med bonitete pa je to za lastnika drugi dohodek (10. točka 105. člena zakona o dohodnini.... ki jo imetniku deleža ali njegovemu družinskemu članu, na podlagi lastniškega deleža zagotovi plačnik)

Kritje davčne izgube

Zanima me ali ima kdo podatek, koliko let se lahko pokriva davčna izguba. Izgubo imamo vse od leta 2000 do 2006, v letošnjem letu pa kaže, da bomo imeli dobiček. Pogledala sem že v ZDDPO-2 in Pravilnik, vendar tega podatka nisem zasledila. Piše samo, da se davčna osnova pokriva v naslednjih letih.

Iz samega obrazca, ki ga priložimo Obračunu davka od dohodka sklepam, da je to 9 let po nastali izgubi, saj je piše n-9, vendar me zanima, kje to piše, saj moram podatek posredovati nadrejenim.

Poglejva še 84. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - pretekle izgube:

Izgube iz davčnih obdobij od leta 2000 do 2006 se lahko pokrivajo v skladu s 36. členom tega zakona (torej neomejeno v naslednjih davčnih obdobjih) , razen izgub, ki se niso pokrile v skladu s 5. odstavkom 29. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb iz leta 2006.

Ta člen pa se nanaša na kritje izgub v primeru, če se je lastništvo kapitala spremenilo za več kot 25%: 29. člen (5) Če se v davčnem obdobju neposredno ali posredno lastništvo delniškega kapitala oziroma kapitalskih deležev ali glasovalnih pravic zavezanca spremeni za več kot 25% glede na njihovo vrednost ali število na začetku davčnega obdobja ali na koncu preteklega davčnega obdobja, drugi odstavek tega člena ne velja za izgube, ki so nastale v tem in v preteklih davčnih obdobjih.

(ZDDPO-1, ZDDPO-2)

Inštitut samoprijave

Do kdaj jo lahko podamo?

Dobili smo po pošti Sklep o pričetku dav.inšp.pregleda DDPO . Ko sem šla malo čez stroške, sem ugotovila napako.S samoprijavo bi želeli to popraviti.Ali je še možno , kljub temu, da smo že dobili Sklep.Niso pa še pričeli s pregledom.

55. člen Zakona o davčnem postopku (1- odstavek): samoprijava je možna do prejema sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora.....

Sicer pa je odvisno, kakšna je ta vaša napaka - z vidika inšpektorja!

Ne razumem točno pojasnila?

Razumeti je tako:

Samoprijava je možna do roka, ko je izpolnjen eden izmed pogojev:

  • ali do vročitve sklepa o inspekcijskem pregledu
  • ali do začetka postopka o prekrški
  • ali do začetka kazenskega postopka.

Lahko se zgodi, da se ugotovi določena nepravilnost brez inspekcijskega pregleda davka od dohodkov pravnih oseb: npr. neooddaja obračuna davčnega odtegljaja., nepravočasno oddaja davčnega obračuna...... In ker je po zakonu o prekrških tudi DURS prekrškovalni organ, vam lahko za to izreče globo (postopek o prekršku)....In ko se je takšen postopek že začel (brez sklepa o davčnem pregledu) ne morete več predlagati obračuna davčnega odtegljaja na podlagi samoprijave in se tako izogniti globi.

Postopek, zamudne obresti, ...

Pri izpolnjevanju Napovedi za odmero dohodnine za 2006 in pri listanju celotne lanskoletne dokumentacije sem ugotovil, da bi moral, ko sem prejšnje leto prodal točke vzajemnih skladov, letos do 28.02.2007 oddati tudi Napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala.

Prepričan sem bil, da se ti zneski navedejo v odmero dohodnine za 2006. Napaka je očitna, zadevo sem popolnoma spregledal in odmere od dobička iz kapitala nisem oddal. Kaj lahko sedaj napravim, da popravim zadevo?

Poskusite predložiti davčno napoved na podlagi samoprijave, v skladu s 63. členom Zakona o davčnem postopku:

(predložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave)

(1) Ne glede na določbe tega zakona lahko davčni zavezanec, ki ni vložil napovedi oziroma podatki v napovedi niso bili pravilni ali popolni ali resnični, po tem zakonu oziroma zakonu o obdavčenju, vsak trenutek predloži novo davčno napoved, vendar najpozneje do izdaje odmerne odločbe, oziroma do vročitve sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka. (2) V primerih iz prejšnjega odstavka davčni organ izda odmerno oziroma dopolnilno odločbo, v kateri obračuna tudi obresti po slovenski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za predložitev davčne napovedi do predložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan poteka zakonsko določenega roka za vložitev davčne napovedi, povečani za:

  • 1 odstotno točko, če predloži davčno napoved po enem mesecu po preteku zakonsko določenega roka za vložitev davčne napovedi;
  • 2 odstotni točki, če predloži davčno napoved po šestih mesecih po preteku zakonsko določenega roka za vložitev davčne napovedi;
  • 3 odstotne točke, če predloži davčno napoved najpozneje v enem letu po preteku zakonsko določenega roka za vložitev davčne napovedi;
  • 4 odstotne točke, če predloži podatke po preteku roka iz prejšnje alinee.

(3) Davčni zavezanec ne more vložiti nove samoprijave glede obveznosti, v zvezi s katerimi je predhodno že vložil samoprijavo oziroma glede katerih jih po odločbi na podlagi prejšnje samoprijave ni plačal.

In kaj govori omenjeni zakon o kaznih v povezavi s samoprijavo:

396. člen (izjema od prekrška pri samoprijavi posameznika)

Ne glede na 1. točko 394. člena in 1. točko 395. člena tega zakona se za prekršek ne kaznuje oseba, ki je plačala davek na podlagi samoprijave v skladu s 63. členom tega zakona.


Samoprijava v primeru nepredložitve davčnega obračuna (pravne osebe) se izvaja na podlagi 55. člena Zakona o davčnem postopku. Izjema pri prekrških pa je navedena v 399. členu zakona, ki pravi: Ne glede na 1., 2. in 3. točko porvega odstavka ter drugega dostavka 397. člena in 398. člena tega zakona se za prekršek ne kaznuje zavezanec za davek, ki je plačal davek na podlagi samoprijave v skladu s 55. členom tega zakona.

63. člen omenjenega zakona se nanaša na davčno napoved (torej fizične osebe za dohodnino, dobiček iz kapitala, obresti na depozite pri bankah itd.) ter 396. člen - izjema od prekrška pri samoprijavi posameznikov.

Splošne teme

Obročno plačevanje davčne obveznosti

Vložila sem prošnjo za obročno odplačilo davčnega dolga na DURS.Sedaj pa so mi poslali poziv, da moram prošnjo dopolniti,drugače jo bodo upoštevali kot nepopolno in jo zavrnili. Kaj naj jim predložim? Ima kdo s tem "pozitvno"izkušnjo?

Poglejte 101. do 110. člen Zakona o davčnem postopku], ki govorijo o odlogu, odpisu...davčnega dolga in tudi o pogojih za odlog davčne obveznosti. Če se odlog plačila nanaša na fizično osebo pa so podrobna merila navedena v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku.


Posojilo lastniku družbe

Kliknite na povezavo