Dohodnina

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje


Odgovori po zakonodaji, veljavni do 31. 12. 2006!

Veljavna zakonodaje od 1. januarja 2006 dalje, če ni drugače omenjeno! Pravna podlaga: Zakon o dohodnini

Izračun dohodnine - regres

Ali je treba obvezno obračunati davek od regresa po povprečni stopnji ali je v redu, če ga obračunam glede na stopnjo ako dohodnine od plače?

Na podlagi podatkov dohodnine zadnje plače

Obračunate po povprečni stopnji, ki jo dobite tako, da znesek dohodnine delite z osnovo za dohodnino in pomnožite z 100 (od obračunane plače v tekočem mesecu izplačila regresa).

Primer izračuna osnove za dohodnino: Bruto plača 220.000 prispevki - 48.620 olajšave - 50.361 = Osnova 121.019

Na podalgi dohodnine letnih plač

S skupnimi olajšavami znese njegova davčna osnova (brez regresa)4.738,40 SIT. Če temu prištejemo še 1/12 regresa znese davčna osnova 14.955 SIT. Od tega odvedemo 16 % akontacije = 2.392,80 SIT. Akontacija dohodnine je 122.600,00 x 16% = 19.616,00 SIT. Torej je NETO regres 102.984,00 SIT

Izračun dohodnine - po novem zakonu

Simulacija izračuna - odgovorjeno 17. septembra 2006

Kolikšna bi bila mesečna akontacija dohodnine po novem sprejetem zakonu pri bruto plači 480.000 SIT?

Poizkusite si dohodnino izračunati sami, insicer: (izračun temelji na zadnjem predlogu zakona z dne 15.09.2006, ki ga je sprejela vlada, tečaj zamenjave 239,640 SIT/EUR, osebna olajšava 1/12 od 2.800 UER= 233,33; prispevki iz plače: 22,1% od bruto zneska in letno lestvico dohodnine preračunano v mesečne zneske: do 566,67 EUR je 16%; od 566,67 do 1.133,33 EUR= 90,67 in 27% od zneska nad 566,67 EUR; nad 1.133,33 EUR = 243,67 + 41% zneska nad 1.133,33 EUR)

Izračun:

  • bruto plača = 254.769
  • prispevki iz bruto plače =
  • splošna olajšava = 233,33 EUR
  • + olajšave za 1. otroka, 2. otroka (v izračunu ni upoštevano so pa: en otrok mesečno: 172,17 EUR, 2. otrok: 187,17 EUR .. . .)
  • osnova za dohodnino (2.003 - 442,66 - 233,33 = 1.327,01 EUR
  • izračun dohodnine: tretji razred/ 243,67 EUR + 41% od (1.327,01-1.133,33=193,68 X 0,41 = 79,41 = skupaj 243,67+79,41= 323,08 EUR
  • Neto izplačilo = 2.003 - 442.66 - 323,08 = 1.237,26 EUR = 296.497 SIT

Dohodnina po obstoječem zakonu = 92.268 SIT oziroma 385,03 EUR, kar pomeni, da je za 61,95 EUR višja od dohodnine izračunane po predlogu zakona, ki ga je sprejela vlada.

Prodaja delnic

Zanima me za davek, ki ga je potrebno plačati pri prodaji delnic. Če si lastnik do 5 let, plačaš 20% Ali je ta davek neodvisen od dohodnine ali ima kakšno povezavo, da bi mogoče del ga dobil nazaj s dohodnino?

Stopnja davka od dobička iz kapitala je odvisna od dobe lastništva vrednostnega papiraja (do 5 let = 20%; nad 5 let do 10 let = 10% itd= glej 126. a člen Zakona o dohodnini). Obdavčitev je cedularna, kar pomeni, da je dokončna in se ne vključuje med druge dohodke, od katerih se plačuje dohodnina. Zato tudi nima vpliva na dohodnino.

Prodaja podjetja

Zanima me koliko davka plača fizična oseba ko proda neko podjetje po 10 ali 15 letih. Slišal sem, da obstaja neka lestvica "dlje ko si lastnik podjetja manj davka od dobička prodaje plačaš"?

Obdavčitev dobičkov iz kapitala, ki izhajajo iz prodaje deležev v podjetjih, ureja za fizične osebe Zakon o dohodnini. Stopnja dohodnine od dobička iz kapitala se znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in znaša: do pet let imetništva je stopnja 20%; po dopolnjenih petih letih imetništva je stopnja 15%; po dopolnjenih desetih letih je stopnja 10%; po dopolnjenih 15 letih in več je stopnja 5%, po dopolnjenih 20 letih in več pa dobiček ni več obdavčen.

Dobiček od kapitala je razlika med prodajno vrednostjo kapitala in njegovo nabavno vrednostjo, pri čemer upoštevajte tudi 4. odstavek 143. člena Zakona o dohodnini, ki pravi: ne glede na določbo 91. člena tega zakona se za nabavno vrednost vrednostnih papirjev in deležev iz 2. točke prvega odstavka 86. člena tega zakona, ki so bili pridobljeni pred 1. januarjem 2003, šteje tržna vrednost na danj 1. januarja 2006, če tržne vrednosti ni, pa knjigovodska vrednost na dan 01. januarja 2006 (tržna vrednost= borzna cena vrednostnih papirjev ali ocenjena vrednost podjetja; knjigovodska vrednost delnice oziroma deleža= sorazmerna vrednost kapitala na dan 01.01.2006: osnovni kapital, kapitalske rezerve, preneseni dobički oziroma prenesene izgube). Na dan oblikovanja odgovora je veliko zakonodaje še v pripravi (02. 11. 2006), poglejte predloge: Davčna reforma 2007: Besedila predlogov novih davčnih zakonov

Konkurenčna klavzula

Kako je z izplačilom konkurenčne klavzule delavcu, ki ni več zaposlen v našem podjetju? Mislim da se plačajo vsi prispevki in dohodnina razen davka na izplačane plače. Ali imam prav?

Denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule je nadomestilo za "izgubo" zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači, ki ga mora delodajalec izplačevati delavcu za ves čas spoštovanja prepovedi in je dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih določa najnižje možno denarno nadomestilo.

Zakon o dohodnini določa v 25. členu, kaj je dohodek iz delovnega razmerja, in med te dohodke zajema tudi:

  • 5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe pogojev v zvezi z zaposlitvijo, ali pa tudi
  • 6. vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi; vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki.

Moje mnenje je, da se nadomestilo dejansko smatra kot drug prejemek iz delovnega razmerja, od katerega je potrebno obračunati prispevke in dohodnino.

Nakup pri kmetu

Če nabavljam žagnje, borovničevec in podobno od kmeta, ki plačuje katastrski dohodek ali smo dolžni od take nabave obračunati 25% dohodnino od osnove 70% ali velja to samo pri nabavi vina če so registrirani kot dopolnilno delo na kmetiji?

Kolikor vem, tudi za vino ni več potrebno - pred kratkim je bil zakon spremenjen. Kmetje se morajo posebej prijaviti in na osnovi površine vinogradov se jim potem katasterski dohodek pomnoži (mislim da ) z 2. Žganjekuho (oz. kotle za žganjekuho nad določeno kapaciteto) pa je bilo potrebno prijaviti na davčni. Tukaj pa nisem zasledila sprememb, zato boste morali preveriti. Kolikor vem, pa je kotle prijavilo le malo kmetov


Prosim za pomoč oz komentarje, ker ne vem če razmišljam pravilno glede dohodnine in DDV. Pravna oseba reg. v Sloveniji bo odkupovala les od fizičnih in pravnih oseb. Les pa bo potem prodajala neprej v druge države EU.

Imam torej sledeče primere-glede obdavčitev:

  • ODKUP LESA OD FIZIČNE OSEBE-ni potrebno obračunati dohodnine in delati REK obrazca, ker so fizične osebe po 59. členu ZDOH obdačnene po katastru.
  • ODKUP LESA OD PRAVNE OSEBE-dobimo račun in DDV normalno odbijamo
  • prodaja lesa-DOBAVA BLAGA ZNOTRAJ SKUPNOSTI-na račun se napiše, da DDV ni obračunan na podlagi 31.a člena ZDDV

Odkup od fizične osebe kmeta se ločita tako če je zavezanec - pavšalist ali če ni zavezanec. Če je zavezanec od njega odkupite les in vam mora dostaviti odločbo DURSa in vi kot kupec ste zavezanec za izstavitev računa namesto kmeta, vi potem lahko 4 % pavšalni znesek odbijete kot vstopni davek vendar ne prej predno plačate kmetu. Če ni zavezanec za pavšal prav tako ste vi ki odkopujete od kmetov izdelate račun za kmeta brez DDV. Vse kar odkopujete od kmetov je obdavčeno z njegovim katarstrom. Če pa odkupujete od pravne osebe pa itak dobite račun od pravne osebe, ki mora vsebovati 20 % DDV. Svetujem vam, da od kmeta, ki ni zavezanec in plačuje dohodnino po katastru predloži dokazilo, da je lastnik gozdnih površin ali pa odločbo o poseku lesa.


Od fizične osebe oz. kmeta, ki NI pavšalist (4%) smo kupili hlodovino. Zanima me, ali je potrebno odkupni blok evedentirati v KPR in kako je s poročanjem DURS-u?

Če ni davčni zavezanec ne gre v knjige in pazite pri odkupih. Priskrbite si potrdilo, da je ta kmet lastnik gozdnih površin od katerih plačuje katasterski dohodek.

Darila študentom

Podjetje delno financira izlet študentu, ki preko študentskega servisa opravlja delo pri njih. Seveda je znesek višji od 42 EUR in zato je potrebno dotični osebi obračunati dohodnino v višini 25% od 100% osnove, saj gre za darilo. Kako izgleda temeljnica obračuna?

Darila spadajo med druge dohodke - 105. člen Zakona o dohodnini. Znesek nagrade morate povečati s koeficientom davčnega odtegljaja (obrutiti; koeficient 1,3333..) v skladu s 9. odstavkom 16. člena Zakona o dohodnini. Od tako povečanega dohodka nato izračunate in plačate akontacijo dohodnine (npr. neto 100; bruto znesek 100X1,3333= 133,33; davčni odtegljaj: 133,33X25%=33,33). V ta namen predložite davčnemu organu obrazec REK-2; vrsta dohodka: 1802 darila; račun za akontacijo dohodnine od drugih dohodkov: 01100-8441406021-DŠ-19-06017. Na koncu leta vključite "izplačan" znesek v kotrolne podatke za letno napoved dohodnine.

Dohodnina in oddaja stanovanja

Kot fizicna oseba ameravam oddati stanovanje fizicni osebi za najemnino 120.000 sit mesecno. Ali mi lahko nekdo cim bolj nazorno pove kaksni bodo moji stroski (dohodnina) in koliko mi bo ostalo od najemnine?

Točnega odgovora na vaše vprašanje vam ne more dati nihče, glede na to, da so dohodki od premoženja-oddajanja nepremičnin v najem, sestavni del dohodkov v letni napovedi. Pomeni, da so le del vseh vaših dohodkov, ki jih prejmete za davčno leto, pri čemer se upošteva (za leto 2006)

  • splošna davčna olajšava za vse dohodke;
  • 40% normiranih stroškov pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem;
  • 2% olajšave za druge namene + 4% za plačane zneseke za rešitev stanovanjskega problema.
  • morebitna posebna davčna olajšava za vzdrževane družinske člane itd.

Ker dajete v najem fizični osebi (zato med letom ni davčnega odtegljaja od posamezne najemnine), boste morali vložiti napoved za ugotavljanje akontacije dohodnine. Napoved vložite (če dajete v najem več mesecev v letu) najkasneje do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto. Na podlagi napovedi vam davčni organ določi višino akontacije dohodnine od dohodkov dajanja v najem; insicer:

  • a)prejeta najemnina v letu 2006(bruto znesek);
  • b)normirani stroški 40% bruto najemnine;
  • c) davčna osnova: (a - b)
  • d) akontacija dohodnine: 25% od davčne osnove iz zaporedne c.

Zneske iz odločbe davčnega organa (odločbo izda davčni organ najkasneje v 30 dneh od vložitve napovedi) nato vključite v letno davčno napoved (in seveda plačate akontacijo v roku, ki bo razviden iz odločbe).

Stroški/darila poslovnega partnerja

Poslovnemu partnerju bi kupili letalsko karto - kaj sledi?

Konkretno sledi:

  • davčno nepriznan odhodek;
  • pridobitev davčne številke za nerezidenta in plačilo davčnega odtegljaja od obrutenega zneska "darila v naravi"

Plačilo letalske karte (če prevoz morebiti ne spada v pogodbo med dobaviteljem in kupcem, kakor je s primerom pojasnila Slava) je prejemek/dohodek fizične osebe, ki je med drugim tudi nerezident. "Neto znesek" je osnova za dohodnino, neto znesek + dohodnina je odhodek/strošek podjetja. Zame ta odhodek ni neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti, temveč ima značaj privatnosti, zato je tudi celotni znesek (plačilo letalske karte + dohodnina) davčno nepriznan odhodek.

Poslovna darila

Splošno o polsovnih darilih

Do kolikšne vrednosti lahko kupiš novoletna darila (te bodo zelo majhne vrednosti - vendar več kosov), da ni potrebno plačati dohodnine, ali si ddv lahko upoštevaš kot vstopni, kam tak račun knjižiti in kaj izpolniti v primeru, da vrednost nabave presega vrednost za plačilo dohodnine?

Poslovna darila: (ZDDV-1, ZDDPO-2)

  • do višine 20 € / na posamezno darilo/ vstopni DDV odbijamo

(7.čl.ZDDV-1), knjižimo na konto reprezentance (417);

  • nad 20 € do 42 € ni pravice do odbitka vstopnega DDV, knjižimo na kto reprezentance, postopamo v skladu s 66.čl in 44. čl. ZDDV-1;
  • lahko si ob nabavi upoštevamo vstopni DDV, vendar je potrebno ob

obdaritvi obvezno obračunati izhodni DDV, če gre za darila, vrednosti nad 20 € :

  • nad vrednostjo 42 € ni pravice vstopnega DDV, dolžni smo še obračunati dohodnino 25% ( 108. čl. ZDoh-2 ) - posamezno darilo;
  • za dohodnino pa velja, da se ne obračuna ob enkratni obdaritvi istega prejemnika z darilom, katerega vrednost ne presega 42 € ali ob večkratni obdaritvi istega prejemnika, če vrednost na letni ravni ne preseže 84 € ;
  • po ZDDPO-2 , 2. odst. 31. čl., so darila še vedno reprezentanca, torej so 50% davčno priznani
Plačilo prenočišča poslovnemu partnerju

Ali lahko plačamo poslovnemu partnerju iz tujine, ki pride k nam na poslovni sestanek prenočišče v hotelu? Ali pa mu moramo odvesti dohodnino?

Plačilo hotela poslovnemu partnerju gre obravnavati po Zdoh-2 kot darilo. Davčni odtegljaj izvedete, v kolikor je cena storitve večja od 42,00€.

Samostojna obdavčitev negotovinskih bonitet

Če se referiram na X, št. 7 stran 113, je zapisano, da v primeru, če dohodek na podlagi podjemne pogodbe ne zadošča za pokritje davka od bonitete, se boniteta preračuna v bruto znesek s koeficientom davčnega odtegljaja (1,2903) in se obdavči samostojno.

Ali mi lahko kdo prosim pomaga pri naslednjih vprašanjih:

  • kako se izvede samostojna obvdavčitev obrutene bonitete?
  • iz katerega dohodka se potem pokriva davek od samostojne obdavčitve obrutene bonitete?
  • ali se na REK-1d obrazcu (podjemne pogodbe) potem bonitete ne prikazujejo?
  • ali je potem potrebno izdelati kakšen drug obrazec na katerem je vidna samostojna obdavčitev bonitet?

Primer o katerem je govora v IKSu in za katerega sprašujete bi v praksi izgledal recimo takole:

10.000 cena storitve po podjemni pogodbi 50.000 znesek bonitete

davčna osnova: 54.000, davek 13.500 izplačilo: 10.000-13.500= -3.500

Zato predlagajo, da ločeno izplačate delo po podjemni pogodbi in ločeno obračunate boniteto. Smatram, da obakrat predložite enak obrazec, (REK1d-če gre za odvisno razmerje in REK 2a-če gre za neodvisno razmerje) Pri obračunu dela po podjemni pogodbi ne bi smelo biti težav, dolžni ste obračunat še posebni davek na določene prejemke, prispevek za SPIZ in prispevek za zdravstvo. Pri obračunu bonitete pa v REK obrazcu pod rubriko 015 vpišete 0,00 Sit, izpolnite pa še 101 Dohodek-znesek bruto bonitete 104 Bonitete -znesek bruto bonitete 1xx(od 105 do 113, odvisno za kakšno boniteto gre) znesek bruto bonitete 114 normirani stroški - 10% bruto bonitete 115 davčna osnova - 90% bruto bonitete ter 201-po splošni stopnji -znesek davka Pošljete REK in nakažete dohodnino,posebnega davka ne obračunavate, niti ne obračunavate prispevka za ZPIZ in zdravstvo. Kako obračunate boniteto? Enostavno. Če ta znaša (bruto) 50.000 delite z 1,2903 in dobite neto znesek. Razlika med netom in brutom pa je akontacije dohodnine, ki jo morate odvesti.

Hranjenje dokumentacije

Zanima me koliko časa moram hraniti papirje (npr.: račune za olajšave) za oddano dohodnino?

5 let.

Kontrolni podatki, poročanje DURS - posebnosti

Obdobje poročanja - datum plačila dohodka ali davka?

Avorski honorar je plačan decembra, avek pa januarja. Gre v dohodnino po datumu plačila honorarja ali datumu plačila davka?

Mislim da se dohodnina odvaja glede na neto izplačilo, kdaj je bilo sprovedeno neto izplačilo, ne glede na to kdaj je bil plačan davčni odtegljaj. Lahko je bil neto plačan 31.12.07, davčni odtegljaj pa 3.1.08, obrazec pa je prispel na DURS šele v januarju 08. V vsakem primeru gre v kontrolne podatke za leto 2007.

Vpis prostovoljnega pokojninskega zavarovanja

V katerem primeru izplačevalec osebnega dohodka vpiše v obrazec kontrolnih podatkov za dohodnino, premije prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ( 09) ?

Če je delodajalec plačal za zaposlenega premije PDPZ v višini, ki presega znesek, ki se prizna kot davčna olajšava, se pod oznako 9 vpiše znesek premij, ki presega znesek, ki se prizna kot davčna olajšava, davek, ki je bil obračunan od tega zneska, ter prispevki za socialno varnost, ki so bili obračunani od tega zneska. Če je delodajalec plačal za zaposlenega premije PDPZ do višine, ki se prizna kot davčna olajšava, niso pa bili izpolnjeni zakonski pogoji za priznavanje davčnih olajšav, se pod oznako 9 vpišejo samo obračunani prispevki za socialno varnost od celotnega zneska plačanih premij.

V primeru, da je delodajalec plačal za zaposlenega premije PDPZ v višini, ki presega znesek, ki se prizna kot davčna olajšava, niso pa bili izpolnjeni zakonski pogoji za priznavanje davčnih olajšav, se pod oznako 9 vpiše znesek premij, ki presega znesek, ki se prizna kot davčna olajšava, davek, ki je bil obračunan od tega zneska in prispevki za socialno varnost, ki so bili obračunani od celotnega zneska plačanih premij.

Očetovski dopust

Kako je s kontrolnimi podatki za dohodnino?

V naših kontrolnih podatkih za dohodnino seveda ni zajeto nadomestilo za očetovski dopust, saj tudi v REK-ih ni. Obvestilo mu pošlje CSD. M4 obrazca za ta primer pa še nisem delala, tako, da ne vem točno. Je pa prvi del očetovskega dopusta tudi plačan s strani CSD, torej tudi delavec dobi nekaj denarja, od drugega dela (ki se lahko korosti do otrokovega 8 leta) pa se plačajo samo prispevki, tako da je to za delavca v bistvu neplačano.

Kako neplačano? Če se plačajo prispevki (s strani CSD), potem ima plačane prispevke?

Koliko jaz razumem ta očetovski dopust je tako, da CSD določi koliko, ga posamezniku odobri, 15 dni v skupnem trajanju je plačan s strani CSD, tako, da delavec dobi v podjetju plačo samo za čas ko je delal,ostali odobreni dopust lahko delavec koristi kdaj hoče , do otrokovega 8. leta starosti,vendar mora o tem redno obveščati tudi CSD in je neplačan, pomeni da mu mora podjetje plačati vse prispevke samo neto mu ne pripada.

Bonitete

Bonitete so obravnavane v poglavju PLAČE.