BazaZnanja - Zadnje spremembe [sl]

Uporabnik:Dusan61

2010-09-03T16:45:42Z

Nov uporabnik

Nova stran

Uporabnik:Haki

2010-09-02T21:59:25Z

Nov uporabnik

Nova stran

Samostojni podjetniki

2010-09-02T19:30:19Z

Ajpes - plačilo avansa:

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:30, 2. september 2010
(8 intermediate revisions not shown)
Vrstica 411:		Vrstica 411:

	Pri enostavnem knjigovodstvu izpiskov ne knjižite. Predvsem vam služijo za evidentiranje plačanih terjatev in obveznosti vašega poslovanja. Arhivirati in hraniti jih morate tako kot vse ostale poslovne knjige oz. listine, ker so pomembni sestavni del poslovne dokumentacije.		Pri enostavnem knjigovodstvu izpiskov ne knjižite. Predvsem vam služijo za evidentiranje plačanih terjatev in obveznosti vašega poslovanja. Arhivirati in hraniti jih morate tako kot vse ostale poslovne knjige oz. listine, ker so pomembni sestavni del poslovne dokumentacije.
		+
		+	====Knjiženje - predplačilo s kreditno kartico====
		+
		+	''Kako se knjiži v enostavnem knjigovodstvu (ročno vodenje) prek spleta nabavljen material s tujine, plačan vnaprej s kreditno kartico, s tem da od nekaterih dobaviteljev prejmemo po Emailu nekakšen predračun, od drugih pa v bistvu le znesek ki ga je potrebno nakazati?''
		+
		+	Predračun ponavadi vsebuje enake podatke kot račun, vsebuje še veljavnost predračuna. Vendar predračun ni knjigovodska listina, ki se knjiži. Predračun ima enak namen kot ponudba, lahko jo sprejmeš ali pa ne.
		+
		+	====Knjiženje gotovinskih računov====
		+
		+	''Trenutno sem se lotila pregleda pravilnosti evidenc, ki jih vodim pri enostavnem ročnem vodenju knjigovodstva.... in imam še eno dilemo. Namreč gre za prejete račune dobaviteljev, ki jih plačamo z gotovino. Račune, ki jih kasneje plačamo preko TR mi je jasno, da vpišem v knjigo obv. do dobaviteljev in v KPO..... kako pa je z računi, ki so plačani takoj? Ali je prav tako, da vpišem račun v evidenco pretokov kot pritok den.sredstev in gosp. v podjetje in pa vpis v KPO in tega računa nič ne vnašam v evidenco obveznosti do dobaviteljev?''
		+
		+	''Če razumem pravilno bi v evidenci terjatev in obveznosti morali biti samo tisti računi, ki niso takoj poravnani tako izdani kot prejeti, ostale, kjer je plačilo takojšnje, pa gredo direktno na pretok in pa v KPO.''
		+
		+	Meni obrazcec KPO omogoča tudi vodenje obveznosti do dobaviteljev, zato sama ne uporabljam knjige terjatev in obveznosti. Ne vem, mogoče obstajajo tudi še drugačni KPO obrazci, ampak z vpisom podatkov pod zaporedno 6 in 8 zadostiš tudi vodenju in zapiranju obveznosti do dobaviteljev.
		+
		+	Knjiga terjatev in obveznosti za vodenje enostavnega knjigovodstva ni obvezna.
		+
		+	====Plačilo avansa====
		+
		+	''Zanima me kam se poknjiži račun za predplačilo od AJPESA za plačilo javne objave lp za leto 2008 - gre za enostavno knjigovodstvo - ročno vodenje. Evidenca terjatev/obveznosti - rubrika druge obveznosti KPO - stroški storitev. Je tako prav ali gre kako drugače? Enako me zanima za vračilo preveč plačane akontacije - predvidevam, da tu ko bo vrnjeno gre pa samo za pretok iz podjetja v gospodinjstvo ali kako?''
		+
		+	Dokler imate samo predračun od AJPESA, knjižite med druge terjatve, ko dobite račun, to terjatev zaprete in knjižite v KPO med stroške storitev. Pri vračilu akontacije ne vem zakaj bi šlo za pretok? Ko ste naredili davčni obračun, ste ugotovili, da ste med letom preveč plačali akontacij, zato za to preplačilo prav tako vzpostavite terjatev v knjigi ostalih terjatev in obveznosti, ko dobite denar na račun, terjatev zaprete.
		+
		+	''Od Ajpesa sem dobila račun za predplačilo in mislim, da je to to, da se ne dobi več kakšen drug račun in se poknjiži kar tega.... ne razumem pa zakaj bi šlo tu za TERJATEV? Ali ni to druga obveznost v evidenci terjatev/obveznost?''
		+
		+	''Vračilo akontacije pa razumem:''
		+	* ''na 31.03. naredim v evidenci drugih terjatev - terjatev,''
		+	* ''ko bo nakazilo vrnjeno samo zaprem in nič ne knjižim v KPO.''
		+
		+	Vi ste plačali, kar še niste dobili, zato je to terjatev do njih (terjate storitev in ne denar).

	====Finančni lizing - enostavno====		====Finančni lizing - enostavno====
Vrstica 439:		Vrstica 469:
	kot strošek "proizvodnje" in ko je knjiga razpoložljiva za prodajo, so to lastni proizvodi.		kot strošek "proizvodnje" in ko je knjiga razpoložljiva za prodajo, so to lastni proizvodi.
	Zato je postopek pri popisu gotovih izdelkov (lastnih proizvodov) podoben kot je pri materialu, le s to razliko, da ta zaloga vpliva na poslovni izid (povečanje zaloge gotovih izdelkov/zmanjšanje zaloge gotovih izdelkov v izkazu poslvonega izida). Vrednotena pa je v višini lastne cene knjige: vsi zgoraj omenjeni stroški..		Zato je postopek pri popisu gotovih izdelkov (lastnih proizvodov) podoben kot je pri materialu, le s to razliko, da ta zaloga vpliva na poslovni izid (povečanje zaloge gotovih izdelkov/zmanjšanje zaloge gotovih izdelkov v izkazu poslvonega izida). Vrednotena pa je v višini lastne cene knjige: vsi zgoraj omenjeni stroški..
		+
		+	====Knjiženje blaga za nadaljno prodajo kupljenega v EU====
		+
		+	''Kupljeno blago v EU (namenjeno za nadaljno prodajo) knjižim najprej v KPO, nato v KPR in KIR - tako izničim DDV. Ko knjižim v KPO vnesem postavko 19 - Nabava materiala ali blaga , v bistvu pa je to le zaloga, ki bo prodana. Če tako knjižim, mi v Izkazu poslovnega izida izkazuje znesek v 6.Stroški blaga materiala in storitev, pravzaprav v 6.b Stroški porabljenega materiala. Morlo pa bi biti zavedeno kod sredstva . Ne vem, pod katero postavko naj knjižim ,ali pod 10 - Usredstveni lastni prozvodi ali karkoli naredim drugače.''
		+
		+	''Ali pa se motim je pravilno knjiženo, nakup je dejansko strošek, kar se proda bo sproti delalo pozitivno stanje, v bilanci pa se bo zaloga na koncu leta videla in bo bilanca pozitivna.''
		+
		+	Nabava BLAGA - trgovskega blaga vam predstavlja zalogo - sredstvo, ki ni predmet vpisa v Knjigo prihodkov in odhodkov. Ko blago prodate nastane odhodek (strošek) v '''višini nabavne vrednosti''' prodanega blaga in prihodki od prodaje blaga v višini prodajne vrednosti tega blaga. Samo ti dve spremembi sta postavki, ki jih zavedete v KPO: med stroške in prihodke.
		+
		+	Kolikor bi nabavljali material, ki bi ga porabljali pri opravljanju svoje dejavnosti, bi smeli upoštevati določbe SRS 39 - osnovna načela enostavnega knjigovodstva: Ne glede na SRS 39.34 lahko podjetnik ugotavlja '''stroške materiala''' po metodi posrednega ugotavljanja porabe s popisom. Stroški porabljenega materiala se ugotovijo tako, da se od vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane za vrednost nabav v obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na koncu meseca. Podjetnik knjiži med obračunskim obdobjem nabavno vrednost kupljenih količin materiala v ustrezni stolpec knjige prijhodkov in odhodkov...........
		+
		+	Iz povedanega je razvidno, da nabave blaga ne izkazujete v izkazu poslovnega izida, v njem boste izkazovali odhodke/stroške šele, ko boste zalogo prodali. Zato je stanje zaloge sestavni del bilance stanja - v trenutku nakupa za vas ni strošek, temveč le izdatek za njihovo nabavo. Strošek pa bo takrat, ko bo prodaja izvršena in hkrati bo nastal tudi prihodek iz tega naslova.
		+
		+	Ker se ukvarjate s trgovino morate v povezavi z zalogami upoštevati tudi zakon o trgovini (Uradni list RS 24/2008)- izpis samo tistega dela, ki se nanaša na prevzemni dokument:
		+
		+	====Knjiženje nabave osnovnih sredstev====
		+
		+	=====Nabava avtomobila - uvoz iz Nemčije=====
		+
		+	''Imamo avtoprevozništvo. Knjige vodimo po sistemu enostavnega knjigovodstva. Sedaj smo iz Nemčije pripeljali nov tovornjak prko druge podjetja in me zanima, kako in kam knjižim račun za tovorno vozilo? kako je pa z DDV-jem?''
		+
		+	Račun v bruto vrednosti (z DDV) vpišete v register osnovnih sredstev. Če ni v celoti plačan se znesek dolga vpiše v knjigo ostalih terjatev in obveznosti. To velja tudi če je vozilo kupljeno na leasing. Na koncu leta se obračuna amortizacija in prenese v stroške amortizacije.
		+
		+	''Ali račun od nakupa avtomobia vknjižim tudi v Knjigo prihodkov in odhodkov?''
		+
		+	Ne, v KPO se med odhodke knjiži samo vsakoletna amortizacija (ali pa sproti mesečna, če želite imeti sprotne podatke).
		+

	====Prenos osnovnega sredstva v gospodinstvo====		====Prenos osnovnega sredstva v gospodinstvo====

Za vse oblike družb

2010-09-02T12:39:30Z

Poslovanje z gotovino:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:39, 2. september 2010
Vrstica 154:		Vrstica 154:

	Za zasebnike (ki opravljajo dejavnost) pa ta pravilnik ne velja, zato mu prejete gotovine ni potrebno polagati na poslovni račun (TRR).		Za zasebnike (ki opravljajo dejavnost) pa ta pravilnik ne velja, zato mu prejete gotovine ni potrebno polagati na poslovni račun (TRR).
		+
		+	=====Plačevanje z lastno gotovino za podjetje - omejitev=====
		+
		+	''Če nabavim za podjetje stvar, ki je vredna več kot 420 €, plačam z gotovino in si strošek povrnem na moj trr, je to obravnavano kot gotovinski račun in velja omejitev 420 € ali ne, glede na to, da tukaj ni dviga denarja in povračila v gotovini?''
		+
		+	Podjetje, oziroma vi v imenu podjetja, ne more plačevati z gotovino zneskov višjih od 420 €. Tudi če plačate s plačilno (kreditno) kartico ki ni last podjetja se to smatra kot plačilo z gotovino.

	====Kompenzcacije====		====Kompenzcacije====

Samostojni podjetniki

2010-09-02T12:36:52Z

Prenos osnovnega sredstva v gospodinstvo:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:36, 2. september 2010
(2 intermediate revisions not shown)
Vrstica 308:		Vrstica 308:

	Računi, ki se nanašajo na poslovno leto 2006, gredo v knjigo prihodkov in odhodkov v letu na katero se nanašajo (torej v leto 2006), ne glede na to ali so plačani ali ne. Zato boste imeli v bilanci stanja na dan 31.12.2006 odprto terjatev do kupca v knjigi terjatev in obveznosti.		Računi, ki se nanašajo na poslovno leto 2006, gredo v knjigo prihodkov in odhodkov v letu na katero se nanašajo (torej v leto 2006), ne glede na to ali so plačani ali ne. Zato boste imeli v bilanci stanja na dan 31.12.2006 odprto terjatev do kupca v knjigi terjatev in obveznosti.
		+
		+	====Popis====
		+
		+	''Vodim enostavno knjigovodstvo (storitvena dejavnost z majhnim obsegom poslovanja, s skromnim številom poslovnih partnerjev, nisem DDV zavezanec). Popis naredim vsako leto (nimam pa zalog in sredstev nad 500 EUR, nobenih donacij in subvencij, DI je uvrščen med material-ni amortizacij)...''
		+
		+	# ''Ali moram kljub temu, da vsako leto popišem le:''
		+	* ''terjatve in obveznosti''
		+	* ''denarna sredstva na računu''
		+	* ''in izračunam podjetnikov kapital najeti zunanjega sodelavca za popis...?''
		+	# ''Kaj naj napišem v navodilih za popis?''
		+	# ''Ali moram vseeno vsako leto izdati Sklep o popisu?''
		+	# ''Ker nimam sredstev in DI, je moj Register osnovnih sredstev prazen. Ali ga je potrebno vsako leto tiskati, četudi je prazen?''
		+	# ''Kako je z evidenco materiala, z dobo uporabnosti nad enim letom, za katerega delovanje je potreben potrošni material ? (Npr. tiskalnik za 100 EUR, kupljen leta 2007, uvrščen med material, zanj pa kupujem kartuše in papir?)''
		+
		+	Pravila o popisu veljajo tako za tiste s.p.-je, ki vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva kot za tiste, ki jih vodijo po sistemu enostavnega knjigovodstva.
		+
		+	Kdo bo v komisiji, je zopet enak problem pri obeh, saj samozaposlene osebe v večini primerov nimajo nobenega zaposlenega. Imenovanje zunanjega člana pomeni za sp. strošek, saj ta ne more delati zastonj - insšpektor bi vam rekel, da dela na črno!
		+
		+	Mnenja sem, da lahko podjetnik sam opravi popis in pri tem upošteva SRS 39.44 do 39.46., sestavi zapisnik in uskladi knjižno stanje z dejanskim stanjem. Popiše le tista sredstva in obveznosti, ki so na dan 31.12. v podjetju:
		+	# registra osnovnih sredstev ne boste tiskali, saj se tudi v primeru, če bi imeli osnovna sredstva ne bi tiskal. Popisali bi osnovna sredstva in naredili primerjavo s stanjem v registru osnovnih sredstev.
		+	# "material" z dobo uporabnosti nad enim letom se v bistvu imenuje drobni inventar, ki je razporejen med material. Za to vrsto sredstev se vodi evidenca preko drobnega inventarja danega v uporabo (in hkratni odpis vrednosti) po uporabnikih. Način kako boste vzpostavili to evidenco je odvisen od količine. Če imate le en tiskalnik: na koncu leta ga boste popisali, vpisali njegovo nabavno vrednost, datum, ko ste ga dali v uporabo. Na podoben način kot bi popisali sicer material: šifra materiala/DI, količina materiala/DI, vrednost na enoto DI, knjigovodska vrednost DI - v vašem primeru nič.

	===="Dvojno" evidentiranje====		===="Dvojno" evidentiranje====
Vrstica 407:		Vrstica 428:

	V knjigo terjatev vpišete nastanek terjatev, podlaga za vpis v knjigo je izdan račun. Ko je terjatev plačana = za način izkazovanja v knjigi se odločite sami in sicer tako, da bo za vas najlažje. Npr. morda z drugo barvo, da boste vedeli, da morate znesek odšteti ali znesek daste v oklepaj (100) in vam ta oklepaj predstavlja odštevanje itd.		V knjigo terjatev vpišete nastanek terjatev, podlaga za vpis v knjigo je izdan račun. Ko je terjatev plačana = za način izkazovanja v knjigi se odločite sami in sicer tako, da bo za vas najlažje. Npr. morda z drugo barvo, da boste vedeli, da morate znesek odšteti ali znesek daste v oklepaj (100) in vam ta oklepaj predstavlja odštevanje itd.
		+
		+	====Zaloge====
		+
		+	''V novembru 2009 sem preko s.p.-ja (založba) izdala 500 izvodov otroške knjige. Na dan 31.12.2009 mi jih je ostalo še 300. Ali moram te preostale izvode v bilanci knjižit kot zalogo? Ostalih zalog nimam, ker ves matrial za moje poslovanje nakupujem sproti!''
		+
		+	Na splošno založnik izkazuje vse stroške, ki so povezani z izdajo knjig, kot so:
		+	* odkup avtorskih pravic;
		+	* stroški tiskanja;
		+	* drugi stroški z izdajo knjige
		+	kot strošek "proizvodnje" in ko je knjiga razpoložljiva za prodajo, so to lastni proizvodi.
		+	Zato je postopek pri popisu gotovih izdelkov (lastnih proizvodov) podoben kot je pri materialu, le s to razliko, da ta zaloga vpliva na poslovni izid (povečanje zaloge gotovih izdelkov/zmanjšanje zaloge gotovih izdelkov v izkazu poslvonega izida). Vrednotena pa je v višini lastne cene knjige: vsi zgoraj omenjeni stroški..

	====Prenos osnovnega sredstva v gospodinstvo====		====Prenos osnovnega sredstva v gospodinstvo====
Vrstica 427:		Vrstica 459:
	* pretok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo je 3.000 enot;		* pretok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo je 3.000 enot;
	* odhodek/izguba pri prodaji osnovnega sredstva je 200 enot.		* odhodek/izguba pri prodaji osnovnega sredstva je 200 enot.
		+
		+	====Polog na osebni račun====
		+
		+	''Vodim enostavno knjigovodstvo. Na poslovni račun sem iz osebnega računa nakazal nekaj denarja. Imam pa vprašanje pri knjiženju. To nakazilo sem zavedel v evidenci pretoka denarja iz gospodinjstva v podjetje. Zanima me pa, kam ta posalovni dogodek zapišem v knjigi prihodkov in odhodkov. Pod katero alinejo oz. dogodek?''
		+
		+	Ta dogodek ne sodi v knjigo prihodkov in odhodkov, ampak samo v evidenco pretokov med gospodinjstvom in podjetjem.

	====Zamudne obresti v KPO====		====Zamudne obresti v KPO====

Splošno o letnih poročilih

2010-09-02T10:57:14Z

Oddaja letnih poročil le elektronsko?:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:57, 2. september 2010
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	''Zanima me ali bo res potrebno zaključni račun in obračun davka od dohodka za leto 2008 oddajati le elektronsko na dDURS in AJPES?''		''Zanima me ali bo res potrebno zaključni račun in obračun davka od dohodka za leto 2008 oddajati le elektronsko na dDURS in AJPES?''

-	Drži.	+	Drži.
		+
		+	===Oddaja bilanc nedelujočega podjetja===
		+
		+	''Ker s posovanjem še nisem pričel tudi nisem še odprl računa. Zanima me ali moram do 31.3.2010 oddati kakršnekoli bilance oziroma poročila.''
		+
		+	Oddati morate bilance kot če bi delali, bodo v bilancah pač same ničle. Oddati morate bilanco stanja in izkaz prihodkov in odhodkov na AJPES ter davčni obračun na DURS.

	===Vrstni red izdelave bilanc===		===Vrstni red izdelave bilanc===

Glavna stran

2010-09-02T10:19:38Z

Knjiženje, računovodski standardi, zaključni račun za družbe:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:19, 2. september 2010
(One intermediate revision not shown)
Vrstica 124:		Vrstica 124:
	<hr>		<hr>
	* [[Samostojni podjetniki]]		* [[Samostojni podjetniki]]
-	[http://bazaznanja.racunovodja.com/Samostojni_podjetniki#Enostavno_knjigovodstvo Enostavno in dvostavno knjigovodstvo]	+	# [http://bazaznanja.racunovodja.com/Samostojni_podjetniki#Enostavno_knjigovodstvo Enostavno in dvostavno knjigovodstvo]
-		+	# [http://bazaznanja.racunovodja.com/Samostojni_podjetniki#Enostavno_knjigovodstvo Enostavno knjigovodstvo]
-	[http://bazaznanja.racunovodja.com/Samostojni_podjetniki#Enostavno_knjigovodstvo Enostavno knjigovodstvo]	+	# [http://bazaznanja.racunovodja.com/Samostojni_podjetniki#Dvostavno_knjigovodstvo Dvostavno knjigovodstvo]
-		+
-	[http://bazaznanja.racunovodja.com/Samostojni_podjetniki#Dvostavno_knjigovodstvo Dvostavno knjigovodstvo]	+
-	~~<hr>~~	+
-	~~<hr>~~	+

	<hr>		<hr>

Samostojni podjetniki

2010-09-01T13:03:03Z

Zamudne obresti v KPO:

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:03, 1. september 2010
(2 intermediate revisions not shown)
Vrstica 427:		Vrstica 427:
	* pretok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo je 3.000 enot;		* pretok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo je 3.000 enot;
	* odhodek/izguba pri prodaji osnovnega sredstva je 200 enot.		* odhodek/izguba pri prodaji osnovnega sredstva je 200 enot.
		+
		+	====Zamudne obresti v KPO====
		+
		+	''Prosim za pomoč in sicer pri knjiženju zamudnih obresti (nepravočasno plačan račun za GSM) ter zaračunan opomin. Ali se to knjiži v Knjigo prihodkov in odhodkov med Izredne odhodke pod zaporednos št. 38?''
		+
		+	Če želite biti izredno natančni, potem:
		+	* zamudne obresti sodijo v zap. 37 (KPO od DZS)
		+	* stroški opomina pod zap. 38
		+
		+	''Ker nimam knjige od DZS me zanima kaj je spada pod stolpec 37 in 38?!''
		+	*''Stolpec 37 - Finančni odhodki od obresti?''
		+	*''Stolpec 38 - Drugi finančni odhodki?''
		+
		+	*37 DZS: finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (zamudne obresti!)
		+	*38 DZS: drugi odhodki (tudi izredni odhodki..)

	==Dvostavno knjigovodstvo==		==Dvostavno knjigovodstvo==

Dohodnina 2008

2010-09-01T12:48:30Z

Prenos osnovnih sredstev v dejavnost:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:48, 1. september 2010
Vrstica 70:		Vrstica 70:

	Ne, ker se mu upošteva splošna olajšava pri izračunu pokojnine.		Ne, ker se mu upošteva splošna olajšava pri izračunu pokojnine.
		+
		+	=Negativni izid poslovanja samostojnega podjetnika=
		+
		+	''Prvič beležim izgubo pri poslovanju sp v letu 2009.''
		+	# ''Ali moram pri oddaji obrazca DDD dursu, dodati tudi prilogo 6 in kam vpisati znesek izgube?''
		+	# ''V primeru iz davčnega obračuna(revija obrtnik) sem prebral,da lahko v obračun DDD vpišem splošno olajšavo po sledečem načinu:''
		+
		+	''Primer 1:''
		+	*''V postavki 10 podjetnik izkazuje izgubo v višini 2.500,00 evrov,''
		+	*''v letu 2009 pa je plačal prispevke v višini 8.000 evrov).''
		+	*''Izguba, povečana za plačane prispevke, znaša 5.500,00 evrov (-2.500 + 8.000), torej si podjetnik lahko v davčnem obračunu upošteva splošno olajšavo v višini 5.113,35 evrov (v postavko 17 vpiše znesek 5.113,35 evrov).''
		+
		+	''Moja izguba je manjša in tudi plačani prispevki so nižji(izguba=1.814 plačani prispevki=2.716 razlika=902) vendar,če vpišem razliko 902 eur v postavko 17 mi program pri preverjanju javi napako.''
		+
		+	''Kako moram narediti,da bo prav?''
		+
		+	V zap. 17 vpišemo splošno olajšavo zato, da zmanjšamo osnovo za dohodnino iz zaporedne 16. Če imate davčno izgubo že v zap. 14, potem tudi nimate osnove za upoštevanje splošne oljašave, zato je zap. 17 prazna.
		+
		+	Bistvo olajšav je zmanjševanje pozitivne davčne osnove tako dolgo, da je ta NIČ. Če pa je davčna osnova negativna, pa lahko določene olajšave prenašamo v naslednja davčna obodbja (kot npr. za investiranje, vlaganja v razvoj.....), nekaterih pa ne moremo: splošna olajšava, olajšava za VDČ.
		+
		+	Za davčno izgubo izpolnite tudi prilogo 6 - za znesek izgube boste v naslednjih davčnih obdobjih zmanjševali pozitivno davčno osnovo.

	=Prenos osnovnih sredstev v dejavnost=		=Prenos osnovnih sredstev v dejavnost=

BU samostojni podjetniki

2010-09-01T12:38:13Z

Naložbena nepremičnina:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:38, 1. september 2010
Vrstica 15:		Vrstica 15:

	Zaloga nima vpliva na izkaz poslovnega izida (ne vpisuje se nikamor v IPI-ju).		Zaloga nima vpliva na izkaz poslovnega izida (ne vpisuje se nikamor v IPI-ju).
		+
		+	==Zaloge v BS in IPI==
		+
		+	''Sem s.p., enostavno knjigovodstvo, proizvodnja, začela sem poslovati v sredini leta 2009 in imam težavo, ker ne vem, kam vpisati zaloge materiala in blaga, ki jih potrebujem za izdelavo izdelkov. Odločila sem se, da bom stroške materiala ugotavljala po metodi posrednega ugotavljanje porabe s popisom.''
		+
		+	''Na dan 31.12.2009 nisem imela končanih izdelkov na zalogi (ker delam samo po naročilu), ampak samo material zanje. Ali se ta material vpiše v BS pod AOP 015- Surovine in materiali in se za ta znesek zmanjšajo Stroški porabljenega materiala v IPI pod AOP 062?''
		+
		+	''Ali pa mi morala te zaloge vpisati v BS pod Nedokončano proizvodnjo in storitve (AOP 016) in v IPI pod Povečanje vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (AOP 054)?''
		+
		+	''Prosim za odgovor na še eno vprašanje: ali lahko pod zaloge proizvodnje štejem tudi material, ki ni neposredno povezan s proizvodnjo (kuverte, material za pakiranje, kartuše, darilna embalaža....) ali pa moram to dvoje ločiti tako v BS kot v IPI?''
		+
		+	Nekaj pojmov za lažje razumevanje:
		+	*a) material - surovina - "blago za proizvodnjo" (pod blagom razumemo tisto nabavo, ki je namenjena nadaljnji prodaji v enaki obliki/vsebini kot smo jo nabavili - vodoinstalacijski material kupimo in ga prodamo naprej - trgovsko blago) je tisto sredstvo, ki ga potrebujemo v proizvodnji za izdelavo izdelkov ali opravljene storitve. Pri tem je pomembno, da spremeni svojo obliko, saj postane sestavni del končnega proizvoda.
		+	*b) nedokončana proizvodnja je tista zaloga, ki je nastala že z preoblikovanjem materiala in vloženim delom, vendar še ni dobila svoje končne oblike;
		+	c) gotovi izdelki/proizvodi pa so dokončani proizvodi - zaloga pomeni, da še niso prodani.
		+
		+	Zaloga pod a ne vpliva na poslovni izid tekočega obdobja, zato tudi ne vpliva na Izkaz poslovnega izida in jo izkažemo v bilanci stanja pod AOP015. Zalogi pod b in c pa vplivata na poslovni izid obdobja, saj postanejo stroški, ki so povezani z njimi odhodki takrat, ko proizvode prodamo = proizvajalni stroški prodanih količin. Ostali stroški ostanejo v zalogi in vpliajo vaš poslovni izid. Razliko med stanjem na začetku in koncu leta vpišemo v AOP 054 ali AOP 055, odvisno ali se je zaloga na koncu leta povečala ali zmanjšala v primerjavi z začetnim obdobjem.
		+
		+	Poraba materiala, ki se ugotavlja s popisom in je prikazana v AOP 062, pa je:
		+	*- zaloga materiala na začetku leta
		+	*+ nabava med letom
		+	*- zaloga materiala na koncu leta ugotovljena s popisom
		+	*= poraba materiala v poslovnem letu = AOP 062
		+	Ker pa že med letom prikazujete nabavo materiala kot strošek porabljenega materiala, morate porabo, ki ste jo ugotovili na prejšnji način uskladiti s porabo v KPO.
		+
		+	Primer:
		+	*- zaloga na začetku leta = 1.500
		+	*+ nabava med letom (že upoštevano v KPO kot strošek materiala) = 300
		+	*- stanje na koncu leta =popis = 800
		+	*= poraba: 1.500 + 300 - 800 = 1.000 = AOP 062
		+	Iz tega izračuna izhaja, da je strošek porabljenega materiala v tekočem letu skupaj 1.000 enot. Ker ste že med letom prikazali za 300 enot (vso nabavo) morate na koncu leta vključiti med stroške dodatnih 700 (1.000 - 300 = 700).
		+	Popolnoma enak podatek za porabo bi dobili, če bi upoštevali le razliko med začetnim in končnim stanjem in k temu prišteli še tekočo nabavo (ki je že vključena med stroške): 1.500 - 800 = 700 + 300 = 1.000
		+
		+	Pomožni material, ki ne postane sestavni del končnega proizvoda/izdelka ni vključen v zalogo nedokončane proizvodnje/gotovih izdelkov, ampak je to zaloga materiala.

	==Število ur zaposlenih==		==Število ur zaposlenih==

	Odgovor je v [http://www.racunovodja.com/bazaZnanja/index.php?title=BU_podjetja#.C5.A0tevilo_zaposlenih_-_AOP_188 tej povezavi].		Odgovor je v [http://www.racunovodja.com/bazaZnanja/index.php?title=BU_podjetja#.C5.A0tevilo_zaposlenih_-_AOP_188 tej povezavi].

Glavna stran

2010-09-01T12:33:45Z

Knjiženje, računovodski standardi, zaključni račun za družbe:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:33, 1. september 2010
(One intermediate revision not shown)
Vrstica 129:		Vrstica 129:

	[http://bazaznanja.racunovodja.com/Samostojni_podjetniki#Dvostavno_knjigovodstvo Dvostavno knjigovodstvo]		[http://bazaznanja.racunovodja.com/Samostojni_podjetniki#Dvostavno_knjigovodstvo Dvostavno knjigovodstvo]
		+	<hr>
		+	<hr>
		+
		+	<hr>
		+	<hr>
		+	* [[Zaključni račun]]
	<hr>		<hr>
	<hr>		<hr>

Samostojni podjetniki

2010-09-01T12:27:05Z

(Ne)knjiženje bolniške pri s.p.:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:27, 1. september 2010
(2 intermediate revisions not shown)
Vrstica 503:		Vrstica 503:
	Na ta način ni potrebno transakcije ponovno "peljati" preko poslovnega računa. Najboljši način poravnave potnih stroškov je nakazilo iz poslovnega računa na njihove osebne račune (sproti, enkrat tedensko, dvakrat mesečno, enkrat mesečno, ob plači itd...)		Na ta način ni potrebno transakcije ponovno "peljati" preko poslovnega računa. Najboljši način poravnave potnih stroškov je nakazilo iz poslovnega računa na njihove osebne račune (sproti, enkrat tedensko, dvakrat mesečno, enkrat mesečno, ob plači itd...)

-	====~~Prispevki podjetnika - plačani z osebnega računa~~====	+	====Pavšalni prispevki====

-	''Zanima me ~~kako knjižiš pretok med gospodinjtvom v podjetje~~ in ~~obratno in sicer bom vprašala na konkretnem primeru~~. ~~Moja mama ima~~ popoldanski s.p. in si pavšalne prispevke plačuje z virmanom na banki in sicer z svojim denarjem in ne iz poslovnega računa. Ker ji vodim po sistemu dvostvnega knjigovodstva to vodim kot kratkoročno založena stredstva. A je to pravilno? Ali kdo ve za kak drugačen način? Ko pa smo lani delali obračuna davka od dohodka pa smo naleteli na nov problem in sicer pri dvigih gotovine iz poslovnega računa. Če knjižim dvige na razred 9 se mi pri tem zniža kapital in ker mama dvigne ves denar ki ga dobi nakazanega z poslovnega računa je kapital na ~~koncu leta negativen~~. ~~Kaj narediš v tem primeru~~?''	+	''Zanima me, kam se knjižijo pavšalni prispevki (inval., pok., zavarovanje-IPZ in ZDR.) za popoldanski.s.p. dajo na ostale stroške
		+	FNa obrazcu izkaza posl. izida OZNAKA ZA AOP piše 075?''

-	# Prispevki za socialno varnost naj bi se plačevali s poslovnega računa, zato je primerneje prenesti denarna sredstva iz osebnega računa na poslovni račun. Kolikor pa vendarle plačate te prispevke iz osebnega računa: potrebujete knjigovodsko listino, ki dokazuje plačilo prispevkov - kopijo plačilnega naloga iz osebnega računa.	+	Na konto skupine 48.
-	* obračun prispevkov: 484/282;	+
-	* plačilo prispevkov: 282/920 Pritoki med podjetjem in gospodinjstvom (prispevke je poravnalo "gospodinjstvo" in ne podjetje). "Založena"sredstva podjetnika se vedno izkazujejo med pritoki med podjetjem in gospodinjstvom na kontu 920.	+
-		+
-	~~# Negativna vrednost "kapitala" na koncu leta predstavlja terjatev do podjetnika, ki jo prenesete na~~ konto ~~090~~.	+
-		+
-	~~====Knjiženje plač zaposlenih pri samostojnem podjetniku====~~	+

	=====Plače zaposlencev=====		=====Plače zaposlencev=====
Vrstica 547:		Vrstica 542:
	* koriščenje sredstev (npr. amortizacija osnov. sred., ki je nabavljen iz odloženih prispevkov ali pa vrednost storitev iz naslova izboljšanja pogojev dela, ki so predmet evidentirane med stroški ): 968/768 drugi dohodki povezani s poslovnimi učinki.		* koriščenje sredstev (npr. amortizacija osnov. sred., ki je nabavljen iz odloženih prispevkov ali pa vrednost storitev iz naslova izboljšanja pogojev dela, ki so predmet evidentirane med stroški ): 968/768 drugi dohodki povezani s poslovnimi učinki.

-
-
-	~~====Pavšalni prispevki====~~
-
-	~~''Zanima me, kam se knjižijo pavšalni prispevki (inval., pok., zavarovanje-IPZ in ZDR.) za popoldanski.s.p. dajo na ostale stroške~~
-	~~FNa obrazcu izkaza posl. izida OZNAKA ZA AOP piše 075?''~~
-
-	~~Na konto skupine 48.~~

	====(Ne)knjiženje bolniške pri s.p.====		====(Ne)knjiženje bolniške pri s.p.====

Normirci, pavšalisti, kulturniki

2010-09-01T12:14:56Z

Vodenje pretokov:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:14, 1. september 2010
Vrstica 65:		Vrstica 65:

	Prispevki (tudi pavšalni prispevki) se plačujejo do 15. v mesecu za pretekli mesec. Ker ste prijavili pričetek opravljanja dejavnosti s 1.10. (oktober), jih boste poravnali do 15. novembra.		Prispevki (tudi pavšalni prispevki) se plačujejo do 15. v mesecu za pretekli mesec. Ker ste prijavili pričetek opravljanja dejavnosti s 1.10. (oktober), jih boste poravnali do 15. novembra.
		+
		+	===Kakšne evidence mora voditi normirec?===
		+
		+	[lejte [http://bazaznanja.racunovodja.com/Samostojni_podjetniki#Normirci povezavo]

	===Vodenje pretokov===		===Vodenje pretokov===

Samostojni podjetniki

2010-09-01T12:13:14Z

Knjiženje vračila akontacije dohodnine:

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:13, 1. september 2010
(2 intermediate revisions not shown)
Vrstica 308:		Vrstica 308:

	Računi, ki se nanašajo na poslovno leto 2006, gredo v knjigo prihodkov in odhodkov v letu na katero se nanašajo (torej v leto 2006), ne glede na to ali so plačani ali ne. Zato boste imeli v bilanci stanja na dan 31.12.2006 odprto terjatev do kupca v knjigi terjatev in obveznosti.		Računi, ki se nanašajo na poslovno leto 2006, gredo v knjigo prihodkov in odhodkov v letu na katero se nanašajo (torej v leto 2006), ne glede na to ali so plačani ali ne. Zato boste imeli v bilanci stanja na dan 31.12.2006 odprto terjatev do kupca v knjigi terjatev in obveznosti.
		+
		+	===="Dvojno" evidentiranje====
		+
		+	''Imam dilemo v zvezi z dvojnim evidentiranjem knjigovodskih listin pri enostavnem knjigovodstvu. Za primer vzemimo račun, ki ga izdam stranki in ga poknjižim v KPO (obrazec ALEA 5,47). Če stranka plača z gotovino moram ta isti račun prilagati še evidenci pretokov med podjetjem in gospodinjstvom, če je plačilo na valuto pa gre račun v knjigo KOTO za evidenco terjatve. Podobno je s prejetimi listinami, kar pomeni, da moram poleg originala, ki gre v KPO vedno ustvariti še fotokopijo bodisi za KOTO ali pa Evidenco pretokov. Zanima me, če je takšen način sploh ustrezen in če ni, me zanima kako ostali pokrivate vse zahtevane evidence.''
		+
		+	Jaz si ne kopiram računov, ampak napišem na račun KPO in zaporedno številko in v primeru, da je bilo plačano z gotovino napišem še EGP (evidenca pretoka med gosp.in podjetjem) in zaporedno številko, pod katero sem knjižila. Ne uporabljam ALEA obrazcov, sem si naredila obrazec v Excelu. Zaključni račun mi je naredila računovodkinja in prekontrolirala moje knjiženje, tako da na podlagi tega menim, da delam prav.

	====Vodenje pretokov in odtokov====		====Vodenje pretokov in odtokov====
Vrstica 353:		Vrstica 359:

	Oziroma si boste 1.1.2007 vse preračunali v EUR (postopek pa je isti).		Oziroma si boste 1.1.2007 vse preračunali v EUR (postopek pa je isti).
		+
		+	====Knjiženje vračila akontacije dohodnine====
		+
		+	''Sama se odločam med stolpcem 13 in 17 oz. med Druge poslovne prihodke ali Druge prihodke. Vodim enost.knjig v obrazcih ALEA.''
		+
		+	Sem si že odgovorila....zapiram krat. terjatev preteklega leta....

	====Normirci====		====Normirci====

Glavna stran

2010-09-01T11:22:04Z

Knjiženje, računovodski standardi, zaključni račun za družbe:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:22, 1. september 2010
(6 intermediate revisions not shown)
Vrstica 123:		Vrstica 123:
	# [[Izvenbilančne evidence]]		# [[Izvenbilančne evidence]]
	<hr>		<hr>
-	* [[Samostojni podjetniki]] ~~- enostavno~~ in dvostavno knjigovodstvo	+	* [[Samostojni podjetniki]]
		+	[http://bazaznanja.racunovodja.com/Samostojni_podjetniki#Enostavno_knjigovodstvo Enostavno in dvostavno knjigovodstvo]
		+
		+	[http://bazaznanja.racunovodja.com/Samostojni_podjetniki#Enostavno_knjigovodstvo Enostavno knjigovodstvo]
		+
		+	[http://bazaznanja.racunovodja.com/Samostojni_podjetniki#Dvostavno_knjigovodstvo Dvostavno knjigovodstvo]
	<hr>		<hr>
	<hr>		<hr>

Samostojni podjetniki

2010-09-01T11:15:10Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:15, 1. september 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
		+	[http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS]
		+
	=splošno o računovodstvu=		=splošno o računovodstvu=

Knjiženje - samostojni podjetniki

2010-09-01T11:04:59Z

Odstranjevanje celotne vsebine strani

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:04, 1. september 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	~~<font size=+1 color=green>Opomba: Obravnavane so knjižbe, ki so posebnost pri samostojnih podjetnikih.</font><br/>~~

-	* [[Enstavno in dvostavno knjigovodstvo]]
-	* [[Enostavno knjigovodstvo]]
-	* [[Dvostavno knjigovodstvo]]
-	* Kmet, dopolnilna dejavnost: glejte [http://www.racunovodja.com/bazaZnanja/index.php?title=Dopolnilna_dejavnost#Dopolnilna_dejavnost_in_osnovna_sredstva povezavo].

Samostojni podjetniki

2010-09-01T11:04:14Z

Enostavno knjigovodstvo:

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:04, 1. september 2010
Vrstica 117:		Vrstica 117:

	=Knjižbe samostojni podjetnik=		=Knjižbe samostojni podjetnik=
		+
		+	==Enostavno in dvostavno==
		+
		+	===Prenos osnovnih sredstev v dejavnost ob začetku poslovanja===
		+
		+	====Cenilitev====
		+
		+	''Moja stranka je letos pričela z dejavnostjo, za opravljanje pa uporablja tudi delavnico, ki pa ni zavedena v sredstvih s.p.-ja. Rad pa bi, da jo prenese hkrati s pričetkom. Ali je za cenitev nujno potreben uradni cenilec? Kakšne izkušnje imate? Ali lahko stroške cenilca damo na s.p.?''
		+
		+	Pri prenosu stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje upoštevamo:
		+	- [http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS 39.27] (...Osnova za obračun amortizacije osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je njegova gospodarska vrednost, ki ne sme presegati tržne vrednosti);
		+	- [http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS 39.52] (Podjetnik prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva do dneva priglasitve, lahko pa tudi kasneje. Od drugih oseb brezplačno pridobljena osnovna sredstva pa se po dnevu priglasitve ne morejo obravnavati kot prenosi stvarnega premoženja iz gospodinjstva. Gospodarska vrednost osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je vrednost, ki izhaja iz izvirne listinie ali cenitvenega poročila).;
		+	- 50. člen [http://www.racunovodja.com/pokazi.asp?stran=3044 Zakona o dohodnini]: prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom (2. odstavek in 4. odstavek - Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se štejejo za transakcije med povezanima osebama).
		+
		+	Cenitveno poročilo lahko izdela le za to pooblaščen cenilec gradbene stroke. Kolikor se izdela poročilo pred pričetkom opravljanja dejavnosti zaradi prenosa stvarnega premoženja pred pričetkom, nosi stroške cenitve fizična oseba, prav tako, če se cenitev izdela zaradi kasnejšega prenosa stvarnega premoženja. Moje stališče, zakaj nosi stroške fizična oseba: cenitev je potrebna za ugotavljanje gospodarske vrednosti stvarnega premoženja, ki ga fizična oseba prenaša v podjetje (ob pričetku ali kasneje).
		+
		+	===Osnovna sredstva v vrednosti do 500 €===
		+
		+	''Tekst v [http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS 39] mi ni povsem jasen in vas prosi za pomoč. Moje videnje amortizacije za enostavno knjigovodstvo je takšno:''
		+
		+	# ''Osnovna sredstva z vrednostjo manjšo od 100 eur (Ali je to z DDVjem???)se knižijo pod material v KPO.''
		+	# ''Osnovna sredstva od 100-500 eur so drobni inventar in se pišejo v register osnovnih sredstev. Tu piše, da se lahko dajo pod stroške takoj ali postopoma v roku enega leta - kam se ti stroški knižijo? Ali je mogoče tudi tu vse obravnavati in knjižiti v KPO kot materijal in ne-kjižiti vregister osnovnih sredstev?''
		+	# ''Osnovna sredstva z vrednostjo nad 500 eur se enakomerno amortizirajo v za to določenem obdobju.
		+	Kje se ti stroški kjnižijo?''
		+
		+	1.osnovna sredstva z vrednostjo manjšo od 100 eur (Ali je to z DDVjem???)se knižijo pod material v KPO.
		+
		+	Ne vem, če imate ravno SRS 39 (SRS 2006). Namreč govorja je o vrednosti do 500 €, seveda brez DDV če ste zavezanec za DDV, če niste zavezanec za DDV z DDV.
		+
		+	2. osnovna sredstva od 100-500 eur so drobni inventar in se pišejo v register osnovnih sredstev
		+
		+	Obstajata dva načina razumevanja oziroma načina razvrščanja tovrstnih sredstev. Odločitev je odvisna tudi od vrednsoti ostalih OS in kaj vam pomeni vrednsot 500 €.
		+
		+	1.) OS v vrednsoti do 500 smatrate kot drobni inventar, ki ga vodite kot material, in ga odpisujete lahko takoj, oziroma postopoma v roku enega leta. V gem primeru teh sredstev ne obravnavate kot OS, pač pa kot material oziroma drobni inventar.
		+
		+	2.) Obravnavate ga kot drobni inventar v okviru osnovnih sredstev. Amortizirate ga kot vsa ostala OS in imate možnost, da ga le v davčni bilanci takoj upoštevate kot strošek v celoti.
		+
		+	3. osnovna sredstva z vrednostjo nad 500 eur se enakomerno amortizirajo v za to določenem obdobju.
		+	Kje se ti stroški kjnižijo?
		+
		+	Amortizacija dejansko pomeni postopoma prenašanje nabavne vrednsti OS na poslovne učinke - amortizacija je strošek OS. To ni strošek v letu, ko ga nabavimo, pač ga razdelimo na daljše obdobje v dobi uporabnosti. Amortiziranje ni nujno da je enakomerno časovno, lahko je padajoče, naraščajoče (katerih pa SRS 2006 ne dopuščajo več). Davčno priznana amortizacija je v obračunanem znesku do davčno priznane stopnje, seveda posamično. Obračunana amortizacija pomeni strošek (odhodekI v obdobju, ko je obračunana.
		+
		+	Kot s.p.-ju vam, predpostavljam, pomeni 500 tudi pomemben znesek. Predlagam, da ga vorite kot DI v okviru OS in po želji takoj davčno odpišete - pri tem morate paziti, da za OS, za katera ste v davčni bilanvi upoštevali 100 %, v davčni bilanvi njihove amortizacije ne upoštevate - za ta znesek zmanjšate davćno osnovo! A ker so to kljub vsemu osnovna sredsta, za katera obračunavate amortizacijo posamično, lahko uoštevate za nekatera tudi olajšavo za ivvestiranje v opremo!
		+
		+	'Če prav razumem, lahko OS do 500 EUR knjižim neposredno pod material, ne da bi ga vodil v evidenci DI ali OS. V tem primeru strošek tudi vpišem v DDV-O, ki ga moram oddajat. Lahko pa ga knjižim med DI s takojšnjim odpisom vrednosti. Tega ne pišem v DDV-O, ampak znesek pišem v poslovni izzid ob koncu leta. Kje se v tem primeru upošteva plačan DDV?''
		+
		+	Obravnava DDV je neodvisna. V kolkor ste DDV zavezanec in je poraba za poslovne namene, si ga pač odbijate. V kolikor si DDV-ja ne smete odbijati (če ste na primer nezavezanec za DDV), je tudi DDV vsebovan v nabavni vrednosti ali materiala, drobnega inventarja in tudi osnovnega sredstva.
		+
		+	Odločtev, ali je neka "stvar" OS ali material ni le na osnovi vredsnoti, pač pa tudi dobi uporabnosti. Vašo odločitev o načinu obravnave vpišete v knjigo sklepov. Meni osebno se zdi malce "čudno", da bi računalnik vodil kot material. Včasih pride do problema obravnave mobitelov. Ti so lahko raličnih vrednsoti. V kolikor imate nek mobi v vrednsoti reciva 600 € že v evidenci OS, morate tako obravnavati tudi tistega, ki ga kupite za 1 €. Premislite logično, kaj bi lahko bil strošek materiala, kaj bil lahko "klasični" drobni inventar in ali bi neka sredstva, ki imajo daljšo vredsnot vodili kot DI v okviru OS.
		+
		+	Če ste zavezanec za DDV, le-ta za vas ne predstavlja odhodka in ne prihodka (zaračunani), pač pa le obveznost oziroma terjatev, razen za DDV, katerega si ne smete odbiti. Tako je v strošku reprezentance vsebovan tudi DDV.
		+
		+	''S sklepom določim vse pod 500 eur, da se obravnava kot material in enostavno poknjižim takoj pod material.''
		+
		+	Govora je le za vrednost osnovnih sredstev, v vrednsoti do 500 €, ne o materialu. Material je strošek v obdobju, ko je dejansko porabljen. Osnovna sredstva so sredstva in lasti ali v finančnem najemu, uporabljajo se pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev in imajo dobo uporabnosti daljšo od enega leta.
		+
		+	V vrednosti do 500 € so mnogi strojčki, aparati, računalniki, računalniški programi, za katere lahko uveljavljate tudi davčno olajšava za investiranje v opremo. Če to smatrate kot material, te možnosti ni.
		+
		+	''Bi lahko prosim tole podrobneje razložili. Predvsem kako naj to izpeljem pri knjiženju - pod katere postavke v enostavnem knjigovodstvu?''
		+
		+	Nabava DI v tekočem letu: 1.000 (v vrednosti posameznih sredstev do 500 €)
		+
		+	Ker jih vodite kot DI v okviru OS (v dvostavnem knjigovoodstvu je za to poseben konto), jih normalno amortizirate. Letna amortizacija je 250 €. Za poslovne namene DI normalno amortizirate. V izikazu uspeha upoštevate 250 € stroška amortizacije.
		+
		+	Davčno ste upoštevali 100 % odpis, se pravi 1.000 €. Torej je nastala razlika med poslovno in davčno bilanco
		+
		+	V davčni bilanci najprej zajamete vse stroške, ugotovljene po SRS (vse poslovne stroške, ugotovljene v izkazu uspeha) tudi obrčunano amortizacijo DI 250 €, zto morate za ta znesek v davčnem obračunu povečati davčno osnovo. V davčnem obračunu ste namreč upoštevali 1.000 €.
		+
		+	Od DI, za katerega upoštevate 100 % odpis v davčni bilanci (katerega vodite kot OS), za poslovne namene normalno obračunavate amortizacijo, zato morate ta strošek, ki je zajet v skupnem znesku odhodkov v davčni bilanci, ugotovljenih skladno s SRS, te stroške izvzeti iz obračuna, da ne bodo upoštevani dvakrat.
		+
		+	===Ali moramo voditi zaloge materiala?===
		+
		+	''Zanima me, če ob predpostavki, da nabavljen material, ki posebaj ne bo presegal 500 EUR, in ob vodenju knjig po enostavnem knjigovodstvu, sploh moram voditi zaloge ali lahko gredo vse take nabave takoj na stroške? Gre za storitveno dejavnost-frizerski salon?''
		+
		+	Ker vodite knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, predpostavljam, da opravljate dejavnost kot s.p.- - fizična oseba. Zato poglejte v SRS 39 - priloga enostavno knjigovodstvo:
		+	* 1.1. Ne glede na SRS 39.34 lahko podjetnik ugotavlja stroške materiala po metodi neposrednega ugotavljanja porabe s popisom.
		+	Stroški porabljenega materiala se ugotovijo tako, da se od vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane za vrednost nabav v obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na koncu obračunskega obdobja.
		+	Podjetnik knjiži med obračunskim obdobjem nabavno vrednost kupljenih količin materiala v ustrezni stolpec knjige prihodkov in odhodkov. Na koncu obračunskega obdobja pa uskladi znesek, izkazan v knjigi prihodkov in odhodkov, s spremembo vrednosti zalog, ugotovljeno s popisom količin in njihovim ovrednotenjem po zadnjih nabavnih cenah.
		+
		+	Zaključek:
		+	* vso nabavo materiala med letom evidentirate kot strošek porabljenega materiala;
		+	* kot strošek evidentirate tudi začetno stanje zalog (vrednost zalog na začetku leta = 01.01...);
		+	* na koncu leta opravite inventuro: ugotovite količinsko stanje materiala na zalogi, uporabite zadnje nabavne cene tega materiala in ovrednotite inventuro: količina X nabavna cena = vrednost materiala na zalogi;
		+	* za to vrednost zmanjšate stroške porabljenega materiala v knjigi prihodkov in odhodkov.
		+	([http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS 39])
		+
		+	===Blago konec leta===
		+
		+	''Prosil bi če mi lahko kdo malo bolj obrazloži kako je z zalogami blaga ob koncu leta??? Ali gre to med prihodke in zaloge povečujejo dobiček od katerega plačujem davek iz dejavnosti?''
		+
		+	Odvisno na kakšen način vodite poslovne knjige pri opravljanju dejavnosti (s.p.-ju): če vodite poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva in tako vso porabo materiala sproti prikazujete med stroški porabljenega materiala, potem je stanje zaloge konec leta zaloga, ki jo vključite v bilanco stanja in je sestavni del aktivnih postavk.
		+
		+	Če vodite knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, vam je dana možnost, da vso nabavo materiala prikazujete med letom kot strošek porabljenga materiala. Dejansko porabo materiala pa ugotovite s popisom materiala na koncu leta (na dan 31.12.2006). V tem primeru pa stanje zaloge vpliva na vaš rezultat-poslovni izid, saj morate za vrednost zaloge na koncu leta zmanjšati strošek porabljenega materiala (kjer ste prikazovali strošek kot nabavo). In, če ste imeli izkazano zalogo tudi na začetku leta (kot stanje zaloge na koncu leta 2005) se vaši stroški porabljenega materiala, sestojijo iz:
		+
		+	+ začetna zaloga materila
		+
		+	+ nabave materiala med letom
		+
		+	- stanje zaloge na koncu leta
		+
		+	= strošek porabljenega material v poslovnem izidu oziroma v knjigi prihodkov in odhodkov.
		+
		+	<hr>
		+	'''Vodenje pretokov je v omenjeno v tej [http://www.racunovodja.com/bazaZnanja/index.php?title=Enostavno_knjigovodstvo#Vodenje_pretokov_in_odtokov povezavi]'''
		+
		+	===Najem POS terminala===
		+
		+	''Zanima me kaj počnete z računi iz banke, ki se glasijo na najemnino pos terminalov?''
		+
		+	''Torej na kredit 2200 se ne more dati, ker ne moreš zapirati. Ker so to v bistvu gotovinski računi bi lahko bilo kredit 9200, ker je s.p. Še nejvečja "scena" pa je DDV v tem primeru.Kako z njim? A se ga normalno odbija?''
		+
		+	Račun za najem posa knjižim na 2200, 413 in DDV normalno odbijem. Ko zaračunajo provizijo, knjižim obvestilo ali karkoli že na provizijo 415 in speljem čez 104. Preostanek kartic speljem na 104 v breme in 920 v dobro. 104 v TRju itak zaprem, ko dobim v dobro priliv od kartic, seveda zmanjšan za že odtrgano provizijo. Tako da bi se 104 moral zapret. Najemnino zaprem z 2200 in 920.
		+
		+	''Najlepša hvala za odgovor, ki je kar ok, vendar ne razumem dobro zakaj konto 1040...Jaz ga nikoli ne uporabljam pri s.p. in samostojnih poklicih,zato zdajle ne znam to povezati?''
		+
		+	Pri vsej stvari me najbolj skrbi to, kako naj zaprem bančni račun/PF/ 4.../2200, ker ni tega zneska na poslovnem računu nikjer. So samo direktni odbitki.Bolje bi bilo, da nič ne vlečeš preko 22, samo preko 1650 npr., potem pa na koncu leta preneseš saldo na 92.
		+	Kaj menite? Želela bi poenostaviti zadevo, kolikor se da in seveda da bi bilo pravilno.
		+
		+	''Ja tudi jaz bi rada poenostavila zadevo, ker je preveč kompliciranja tole. Zakaj 104? V bistvu pri nas vse kartice knjižimo na 104, mnenje nadrejenih, čeprav je meni osebno bolj logično 165.
		+
		+	Ne vem kako bi drugače dala račun za najem posa. V vsakem primeru se odbija DDV, mogoče namesto 2200 tudi na 285? Ampak cela procedura potem spet ostaja enaka...Nimam ideje trenutno.''
		+
		+	<hr>
		+	====Povprečna vrednost aktive====
		+
		+	Poglejte na [http://racunovodja.com/bazaZnanja/index.php?title=Enostavno_knjigovodstvo#Izra.C4.8Dun_povpre.C4.8Dne_vrednosti_aktive_-_prehod_na_dvostavno_knjigovodstvo povezavo].
		+

	==Enostavno knjigovodstvo==		==Enostavno knjigovodstvo==

Enstavno in dvostavno knjigovodstvo

2010-09-01T11:02:56Z

Odstranjevanje celotne vsebine strani

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:02, 1. september 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	~~===Prenos osnovnih sredstev v dejavnost ob začetku poslovanja===~~

-	~~====Cenilitev====~~
-
-	''Moja stranka je letos pričela z dejavnostjo, za opravljanje pa uporablja tudi delavnico, ki pa ni zavedena v sredstvih s.p.-ja. Rad pa bi, da jo prenese hkrati s pričetkom. Ali je za cenitev nujno potreben uradni cenilec? Kakšne izkušnje imate? Ali lahko stroške cenilca damo na s.p.?''
-
-	~~Pri prenosu stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje upoštevamo:~~
-	- [http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS 39.27] (...Osnova za obračun amortizacije osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je njegova gospodarska vrednost, ki ne sme presegati tržne vrednosti);
-	- [http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS 39.52] (Podjetnik prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva do dneva priglasitve, lahko pa tudi kasneje. Od drugih oseb brezplačno pridobljena osnovna sredstva pa se po dnevu priglasitve ne morejo obravnavati kot prenosi stvarnega premoženja iz gospodinjstva. Gospodarska vrednost osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je vrednost, ki izhaja iz izvirne listinie ali cenitvenega poročila).;
-	- 50. člen [http://www.racunovodja.com/pokazi.asp?stran=3044 Zakona o dohodnini]: prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom (2. odstavek in 4. odstavek - Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se štejejo za transakcije med povezanima osebama).
-
-	Cenitveno poročilo lahko izdela le za to pooblaščen cenilec gradbene stroke. Kolikor se izdela poročilo pred pričetkom opravljanja dejavnosti zaradi prenosa stvarnega premoženja pred pričetkom, nosi stroške cenitve fizična oseba, prav tako, če se cenitev izdela zaradi kasnejšega prenosa stvarnega premoženja. Moje stališče, zakaj nosi stroške fizična oseba: cenitev je potrebna za ugotavljanje gospodarske vrednosti stvarnega premoženja, ki ga fizična oseba prenaša v podjetje (ob pričetku ali kasneje).
-
-	~~===Osnovna sredstva v vrednosti do 500 €===~~
-
-	~~''Tekst v [http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS 39] mi ni povsem jasen in vas prosi za pomoč. Moje videnje amortizacije za enostavno knjigovodstvo je takšno:''~~
-
-	~~# ''Osnovna sredstva z vrednostjo manjšo od 100 eur (Ali je to z DDVjem???)se knižijo pod material v KPO.''~~
-	# ''Osnovna sredstva od 100-500 eur so drobni inventar in se pišejo v register osnovnih sredstev. Tu piše, da se lahko dajo pod stroške takoj ali postopoma v roku enega leta - kam se ti stroški knižijo? Ali je mogoče tudi tu vse obravnavati in knjižiti v KPO kot materijal in ne-kjižiti vregister osnovnih sredstev?''
-	~~# ''Osnovna sredstva z vrednostjo nad 500 eur se enakomerno amortizirajo v za to določenem obdobju.~~
-	~~Kje se ti stroški kjnižijo?''~~
-
-	~~1.osnovna sredstva z vrednostjo manjšo od 100 eur (Ali je to z DDVjem???)se knižijo pod material v KPO.~~
-
-	~~Ne vem, če imate ravno SRS 39 (SRS 2006). Namreč govorja je o vrednosti do 500 €, seveda brez DDV če ste zavezanec za DDV, če niste zavezanec za DDV z DDV.~~
-
-	~~2. osnovna sredstva od 100-500 eur so drobni inventar in se pišejo v register osnovnih sredstev~~
-
-	~~Obstajata dva načina razumevanja oziroma načina razvrščanja tovrstnih sredstev. Odločitev je odvisna tudi od vrednsoti ostalih OS in kaj vam pomeni vrednsot 500 €.~~
-
-	1.) OS v vrednsoti do 500 smatrate kot drobni inventar, ki ga vodite kot material, in ga odpisujete lahko takoj, oziroma postopoma v roku enega leta. V gem primeru teh sredstev ne obravnavate kot OS, pač pa kot material oziroma drobni inventar.
-
-	~~2.) Obravnavate ga kot drobni inventar v okviru osnovnih sredstev. Amortizirate ga kot vsa ostala OS in imate možnost, da ga le v davčni bilanci takoj upoštevate kot strošek v celoti.~~
-
-	~~3. osnovna sredstva z vrednostjo nad 500 eur se enakomerno amortizirajo v za to določenem obdobju.~~
-	~~Kje se ti stroški kjnižijo?~~
-
-	Amortizacija dejansko pomeni postopoma prenašanje nabavne vrednsti OS na poslovne učinke - amortizacija je strošek OS. To ni strošek v letu, ko ga nabavimo, pač ga razdelimo na daljše obdobje v dobi uporabnosti. Amortiziranje ni nujno da je enakomerno časovno, lahko je padajoče, naraščajoče (katerih pa SRS 2006 ne dopuščajo več). Davčno priznana amortizacija je v obračunanem znesku do davčno priznane stopnje, seveda posamično. Obračunana amortizacija pomeni strošek (odhodekI v obdobju, ko je obračunana.
-
-	Kot s.p.-ju vam, predpostavljam, pomeni 500 tudi pomemben znesek. Predlagam, da ga vorite kot DI v okviru OS in po želji takoj davčno odpišete - pri tem morate paziti, da za OS, za katera ste v davčni bilanvi upoštevali 100 %, v davčni bilanvi njihove amortizacije ne upoštevate - za ta znesek zmanjšate davćno osnovo! A ker so to kljub vsemu osnovna sredsta, za katera obračunavate amortizacijo posamično, lahko uoštevate za nekatera tudi olajšavo za ivvestiranje v opremo!
-
-	'Če prav razumem, lahko OS do 500 EUR knjižim neposredno pod material, ne da bi ga vodil v evidenci DI ali OS. V tem primeru strošek tudi vpišem v DDV-O, ki ga moram oddajat. Lahko pa ga knjižim med DI s takojšnjim odpisom vrednosti. Tega ne pišem v DDV-O, ampak znesek pišem v poslovni izzid ob koncu leta. Kje se v tem primeru upošteva plačan DDV?''
-
-	Obravnava DDV je neodvisna. V kolkor ste DDV zavezanec in je poraba za poslovne namene, si ga pač odbijate. V kolikor si DDV-ja ne smete odbijati (če ste na primer nezavezanec za DDV), je tudi DDV vsebovan v nabavni vrednosti ali materiala, drobnega inventarja in tudi osnovnega sredstva.
-
-	Odločtev, ali je neka "stvar" OS ali material ni le na osnovi vredsnoti, pač pa tudi dobi uporabnosti. Vašo odločitev o načinu obravnave vpišete v knjigo sklepov. Meni osebno se zdi malce "čudno", da bi računalnik vodil kot material. Včasih pride do problema obravnave mobitelov. Ti so lahko raličnih vrednsoti. V kolikor imate nek mobi v vrednsoti reciva 600 € že v evidenci OS, morate tako obravnavati tudi tistega, ki ga kupite za 1 €. Premislite logično, kaj bi lahko bil strošek materiala, kaj bil lahko "klasični" drobni inventar in ali bi neka sredstva, ki imajo daljšo vredsnot vodili kot DI v okviru OS.
-
-	Če ste zavezanec za DDV, le-ta za vas ne predstavlja odhodka in ne prihodka (zaračunani), pač pa le obveznost oziroma terjatev, razen za DDV, katerega si ne smete odbiti. Tako je v strošku reprezentance vsebovan tudi DDV.
-
-	~~''S sklepom določim vse pod 500 eur, da se obravnava kot material in enostavno poknjižim takoj pod material.''~~
-
-	Govora je le za vrednost osnovnih sredstev, v vrednsoti do 500 €, ne o materialu. Material je strošek v obdobju, ko je dejansko porabljen. Osnovna sredstva so sredstva in lasti ali v finančnem najemu, uporabljajo se pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev in imajo dobo uporabnosti daljšo od enega leta.
-
-	V vrednosti do 500 € so mnogi strojčki, aparati, računalniki, računalniški programi, za katere lahko uveljavljate tudi davčno olajšava za investiranje v opremo. Če to smatrate kot material, te možnosti ni.
-
-	~~''Bi lahko prosim tole podrobneje razložili. Predvsem kako naj to izpeljem pri knjiženju - pod katere postavke v enostavnem knjigovodstvu?''~~
-
-	~~Nabava DI v tekočem letu: 1.000 (v vrednosti posameznih sredstev do 500 €)~~
-
-	Ker jih vodite kot DI v okviru OS (v dvostavnem knjigovoodstvu je za to poseben konto), jih normalno amortizirate. Letna amortizacija je 250 €. Za poslovne namene DI normalno amortizirate. V izikazu uspeha upoštevate 250 € stroška amortizacije.
-
-	~~Davčno ste upoštevali 100 % odpis, se pravi 1.000 €. Torej je nastala razlika med poslovno in davčno bilanco~~
-
-	V davčni bilanci najprej zajamete vse stroške, ugotovljene po SRS (vse poslovne stroške, ugotovljene v izkazu uspeha) tudi obrčunano amortizacijo DI 250 €, zto morate za ta znesek v davčnem obračunu povečati davčno osnovo. V davčnem obračunu ste namreč upoštevali 1.000 €.
-
-	Od DI, za katerega upoštevate 100 % odpis v davčni bilanci (katerega vodite kot OS), za poslovne namene normalno obračunavate amortizacijo, zato morate ta strošek, ki je zajet v skupnem znesku odhodkov v davčni bilanci, ugotovljenih skladno s SRS, te stroške izvzeti iz obračuna, da ne bodo upoštevani dvakrat.
-
-	~~===Ali moramo voditi zaloge materiala?===~~
-
-	''Zanima me, če ob predpostavki, da nabavljen material, ki posebaj ne bo presegal 500 EUR, in ob vodenju knjig po enostavnem knjigovodstvu, sploh moram voditi zaloge ali lahko gredo vse take nabave takoj na stroške? Gre za storitveno dejavnost-frizerski salon?''
-
-	~~Ker vodite knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, predpostavljam, da opravljate dejavnost kot s.p.- - fizična oseba. Zato poglejte v SRS 39 - priloga enostavno knjigovodstvo:~~
-	* 1.1. Ne glede na SRS 39.34 lahko podjetnik ugotavlja stroške materiala po metodi neposrednega ugotavljanja porabe s popisom.
-	Stroški porabljenega materiala se ugotovijo tako, da se od vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane za vrednost nabav v obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na koncu obračunskega obdobja.
-	Podjetnik knjiži med obračunskim obdobjem nabavno vrednost kupljenih količin materiala v ustrezni stolpec knjige prihodkov in odhodkov. Na koncu obračunskega obdobja pa uskladi znesek, izkazan v knjigi prihodkov in odhodkov, s spremembo vrednosti zalog, ugotovljeno s popisom količin in njihovim ovrednotenjem po zadnjih nabavnih cenah.
-
-	~~Zaključek:~~
-	* vso nabavo materiala med letom evidentirate kot strošek porabljenega materiala;
-	* kot strošek evidentirate tudi začetno stanje zalog (vrednost zalog na začetku leta = 01.01...);
-	* na koncu leta opravite inventuro: ugotovite količinsko stanje materiala na zalogi, uporabite zadnje nabavne cene tega materiala in ovrednotite inventuro: količina X nabavna cena = vrednost materiala na zalogi;
-	* za to vrednost zmanjšate stroške porabljenega materiala v knjigi prihodkov in odhodkov.
-	~~([http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS 39])~~
-
-	~~===Blago konec leta===~~
-
-	~~''Prosil bi če mi lahko kdo malo bolj obrazloži kako je z zalogami blaga ob koncu leta??? Ali gre to med prihodke in zaloge povečujejo dobiček od katerega plačujem davek iz dejavnosti?''~~
-
-	Odvisno na kakšen način vodite poslovne knjige pri opravljanju dejavnosti (s.p.-ju): če vodite poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva in tako vso porabo materiala sproti prikazujete med stroški porabljenega materiala, potem je stanje zaloge konec leta zaloga, ki jo vključite v bilanco stanja in je sestavni del aktivnih postavk.
-
-	Če vodite knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, vam je dana možnost, da vso nabavo materiala prikazujete med letom kot strošek porabljenga materiala. Dejansko porabo materiala pa ugotovite s popisom materiala na koncu leta (na dan 31.12.2006). V tem primeru pa stanje zaloge vpliva na vaš rezultat-poslovni izid, saj morate za vrednost zaloge na koncu leta zmanjšati strošek porabljenega materiala (kjer ste prikazovali strošek kot nabavo). In, če ste imeli izkazano zalogo tudi na začetku leta (kot stanje zaloge na koncu leta 2005) se vaši stroški porabljenega materiala, sestojijo iz:
-
-	~~+ začetna zaloga materila~~
-
-	~~+ nabave materiala med letom~~
-
-	~~- stanje zaloge na koncu leta~~
-
-	~~= strošek porabljenega material v poslovnem izidu oziroma v knjigi prihodkov in odhodkov.~~
-
-	~~<hr>~~
-	~~'''Vodenje pretokov je v omenjeno v tej [http://www.racunovodja.com/bazaZnanja/index.php?title=Enostavno_knjigovodstvo#Vodenje_pretokov_in_odtokov povezavi]'''~~
-
-	~~===Najem POS terminala===~~
-
-	~~''Zanima me kaj počnete z računi iz banke, ki se glasijo na najemnino pos terminalov?''~~
-
-	''Torej na kredit 2200 se ne more dati, ker ne moreš zapirati. Ker so to v bistvu gotovinski računi bi lahko bilo kredit 9200, ker je s.p. Še nejvečja "scena" pa je DDV v tem primeru.Kako z njim? A se ga normalno odbija?''
-
-	Račun za najem posa knjižim na 2200, 413 in DDV normalno odbijem. Ko zaračunajo provizijo, knjižim obvestilo ali karkoli že na provizijo 415 in speljem čez 104. Preostanek kartic speljem na 104 v breme in 920 v dobro. 104 v TRju itak zaprem, ko dobim v dobro priliv od kartic, seveda zmanjšan za že odtrgano provizijo. Tako da bi se 104 moral zapret. Najemnino zaprem z 2200 in 920.
-
-	~~''Najlepša hvala za odgovor, ki je kar ok, vendar ne razumem dobro zakaj konto 1040...Jaz ga nikoli ne uporabljam pri s.p. in samostojnih poklicih,zato zdajle ne znam to povezati?''~~
-
-	Pri vsej stvari me najbolj skrbi to, kako naj zaprem bančni račun/PF/ 4.../2200, ker ni tega zneska na poslovnem računu nikjer. So samo direktni odbitki.Bolje bi bilo, da nič ne vlečeš preko 22, samo preko 1650 npr., potem pa na koncu leta preneseš saldo na 92.
-	~~Kaj menite? Želela bi poenostaviti zadevo, kolikor se da in seveda da bi bilo pravilno.~~
-
-	~~''Ja tudi jaz bi rada poenostavila zadevo, ker je preveč kompliciranja tole. Zakaj 104? V bistvu pri nas vse kartice knjižimo na 104, mnenje nadrejenih, čeprav je meni osebno bolj logično 165.~~
-
-	~~Ne vem kako bi drugače dala račun za najem posa. V vsakem primeru se odbija DDV, mogoče namesto 2200 tudi na 285? Ampak cela procedura potem spet ostaja enaka...Nimam ideje trenutno.''~~
-
-	~~<hr>~~
-	~~====Povprečna vrednost aktive====~~
-
-	~~Poglejte na [http://racunovodja.com/bazaZnanja/index.php?title=Enostavno_knjigovodstvo#Izra.C4.8Dun_povpre.C4.8Dne_vrednosti_aktive_-_prehod_na_dvostavno_knjigovodstvo povezavo].~~

Samostojni podjetniki

2010-09-01T10:57:20Z

Knjižbe samostojni podjetnik:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:57, 1. september 2010
(One intermediate revision not shown)

Glavna stran

2010-09-01T10:52:53Z

Knjiženje, računovodski standardi, zaključni račun za družbe:

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:52, 1. september 2010
(2 intermediate revisions not shown)
Vrstica 91:		Vrstica 91:

	[http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_NEZN194.html Slovenski računovodski standardi 2006 s pojasnili, direktivami in zakonskimi podlagami]		[http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_NEZN194.html Slovenski računovodski standardi 2006 s pojasnili, direktivami in zakonskimi podlagami]
		+	<hr>
	<hr>		<hr>
	* [[Spošni napotki]]		* [[Spošni napotki]]
Vrstica 121:		Vrstica 122:
	# [[Odloženi davek]]		# [[Odloženi davek]]
	# [[Izvenbilančne evidence]]		# [[Izvenbilančne evidence]]
-		+	<hr>
	* [[Samostojni podjetniki]] - enostavno in dvostavno knjigovodstvo		* [[Samostojni podjetniki]] - enostavno in dvostavno knjigovodstvo
		+	<hr>
	<hr>		<hr>

Samostojni podjetniki

2010-09-01T10:42:49Z

Dvostavno knjigovodstvo:

Prikaži spremembe