DDV 2011

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

Novosti 2011

DDV - zakon o preprečevanje zamud pri plačilih

Napovedi o spremembi ...

"Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, ki dobavitelju ne bo plačal računa v roku, določenim s predlogom zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, bo moral povečati svojo davčno obveznost v višini uveljavljenega zneska odbitka DDV, če bo že uveljavil odbitek DDV, in sicer na način zmanjšanja zneska odbitka DDV."

"V primeru, da davčni zavezanec zamuja s plačilom računa, ni pa še uveljavil odbitka DDV po tem računu, ne bo smel uveljaviti odbitka v davčnem obdobju, v katerem je potekel rok za plačilo računa. Ukrep se ne bo nanašal na račune, ki jih bo davčni zavezanec prijavil v sistem večstranskega pobota pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

"Ko bo davčni zavezanec plačal račun dobavitelju, bo lahko naknadno uveljavil odbitek DDV v davčnem obdobju, v katerem je plačal račun".

(66.a člen).«. KONČN A DOLOČBA


3. člen

(začetek veljavnosti) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Iz sedaj dokaj enostavnega obračuna DDV, se spremeni v doktorsko disertacijo dodatnih vnosov plačil in delnih plačil, ter iskanja le teh pri obračunu. Popraviti pa je treba še vse izpise in izvoze v TXT datoteke OBRACUNANIDDV.TXT in ODBITIDDV.TXT.

Kdor ima že rešen DDV po plačani, za dosedanje izjeme, je rešen tega.


Kaj pa 76.člen, pri prevalitvi, se tudi odbija po plačilu dobavitelju?

Če bo problem, ko bo, je enostavno rešljiv tako, da podjetja striktno prijavljajo svoje obveznosti v obvezni pobot v 15 dnevih po zapadlosti. Te obveznosti so izvzete iz popravljanja DDV od neplačanih faktur. In ker zakonodajalec ni dovolj natančnen, lahko to izkoristijo tudi podjetja, ki nimajo nobenih odprtih terjatev do kupcev, ki bi se lahko pobotale v obveznem pobotanju.

Drugič: način neupoštevanja DDV-ja, če obveznost ne bo poravnana, je samo delno podoben načinu po plačani realizaciji, saj se le-ta nanaša le na obveznosti ne pa tudi na terjatve. Izhodni DDV bo podjetje še vedno plačalo, medtem ko bo prvotni odbitek vhodnega DDV-ja morala popravljati.

In ker je predlog sprememb zakona o DDV posledica predloga zakona o preprečevanju zamud pri plačih....predpostavljamo, da je s tem vzpostavljen mehanizem, ki bi "odpravil" neplačevanje zapadlih obveznosti in s tem boljšo likvidnost (z upoštevanjem tudi obveznega pobota)!! Sicer pa pregovor pravi: vsaka stvar je za nekaj dobra.

Zanima me, kakšna rešitev bo predvidena za DDV po plačani realizaciji, mgoče se jih bo več odločilo za tak način obračuna?

Predlog sprememb zakona o DDV v ničemer ne spreminja sistema plačane realizacije, saj se ta nanaša le na vhodni DDV (od prejetih faktur) in se ne imenuje "plačana realizacija". Tudi kar se tiče odbitka vhodnega DDV-ja ostaja enako: odbitek v davčnem obdobju prejema računa. Vendar bo potrebno kasneje popraviti prvotni odbitek, če račun ne bo plačan v 60 dneh (to je zapadlost računa po predlogu zakona o preprečevanju zamud pri ........) in ga upoštevati šele v tistem obdobju, ko bo dejansko plačan. Vključitev v obvezni pobot se smatra kot "plačilo" obveznosti.

Ne razumem tega: če račun ne bo plačan v 60 dneh! Kaj to pomeni?? 60 dni po valuti ali po izstavitvi računa?? Mi imamo namreč pri nekaterih dobaviteljih valuto tudi 90 dni!??

Namen zakona je pospešiti denarni tok tudi s skrajševanjem plačilnih rokov. Verjetno zakonodajalec razmišlja, da bi podjetja skladno s tem zakonom spremenila tudi že dogovorjene plačilne roke? Sprememba obračuna DDV je, kot je že navedla ga. Slovan stranski produkt zakona o preprčevanju zamud...

Praktična razglabljanja

Kako naj novost izvedem v praksi, da ne bo zmešnjav pri evidenci prejetih faktur.

Primer: februarski prejeti računi...po vrsti pf 10,11,12....vsi plačani,pf 13/valuta 1.3. in tudi plačan/, pf 14 ne vem, kdaj bo plačan, pf 15 že feb. plačan.....pf 16 valuta 2.3. in je plačan....

POVEJTE MI KAKO NAJ POTEKA EVIDENCA, da se naslednji mesec ne bom lovila pri tem, kaj se je odbijalo, kaj se ni, kaj se ne sme....

Pri urejenih zavezancih bo še kar šlo, čeprav zna biti tudi štala. Najprej jih vnesem v davčno knjigo/knjigo prejetih faktur/,potem prenašam v glavno knjigo. Kako poknjižim tiste, za katere ne vem kdaj bodo plačani? Strošek samo osnova?? Rada bi jih po vrsti knjižila, pa ne vem, če bo to sploh še možno.

Ne morem verjeti, da je bilo to res sprejeto...

Če jaz to prav razumem:

izdaš račun, ddv moraš plačati, če dobiš račun plačan ali ne, od prejetega računa, pa si ddv, ne moreš upoštevati, če ga ne plačaš??

Hvala za tako pomoč države...


DRŽAVNI ZBOR JE NA SEJI DNE 4. 3. 2011 SPREJEL ZAKON O DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST (ZDDV-1D)

Prejem računa...

Če račun prejmem v marcu, rok plačila je v aprilu, in ga tudi v roku plačam, ampak nekje aprila, ali si ga lahko odbijamo že marca? Če začnem razmišljati, bom imela še tisoč vprašanj.... evidence so pa druga zgodba.....

...

NOVE SPREMEMBE DDV - ZDDV-1D

Sprememba sprejeta, kaj pa Zakon o preprečevanju zamud...?, Ali je potrebno DDV popravljati, ker nimamo denarja za plačila? Ali je že možna prijava za komepnzacije? Mislim, da bo ena velika zmešnjava, kar se tega tiče. Rad bi videl vaša mnenja, kako se boste lotili teh zadev?

Ker gre delno za davek po plačani realizaciji, je vprašanje ali so potrebne knjige, kot so predpisane za ta način? Stroka mora napisati nov pravilnik glede tega. Verjetno je najbolje, da DDV-ja sploh ne odbijamo dokler ne plačamo prejetih računov.

Kje pa naj dobimo denar, da financiramo državo in plačamo tolikšen DDV? Problem je v tem, da se je denarni tok čisto ustavil, in da ne plačamo, ker sami ne dobimo denarja in ga niti nimamo za plačilo DDV. Ne razumem tudi tega: če DDV odbiješ od računa, ko ga prejmeš in ga potem v roku ne moreš plačati, moraš ddv popraviti v tem obdobju, ko ga ne plačaš ali moraš popravljati DDV-O za nazaj in obračunavati zamudne obresti. Namreč, ko prejmeš račun, ne veš ali boš lahko plačal v roku ali ne.

Pa še to: Zakon predvideva, da lahko DDV odbijaš, če jih prijaviš v kompenzacijo. Kaj če to ne bo tako hitro urejeno in bi račune rad prijavil, pa tega ne moreš, ker ni pripravljeno ali to velja že za prijavo v e-kompenzacije. Zakon o preprečevanju zamud predvideva, da bo prijava možna v treh mesecih za kompenzacijo, kaj pa v tem času? Se DDV lahko odbija?

- 1.člen:

  • "še ni uveljavil odbitka DDV": - to pomeni, da vsi neplačani računi prejeti od začetka davčnega obdobja

npr. 1.1.2011, (če si 3-mes zav), ne smejo v odbitek DDV?

Res, ne vedo kaj delajo... jaz bi jih dala za par mesecev da bi morali to izvajat, pa bi videli kako dolgo bi to veljalo...


3. člen

(prehodna določba)

Ta zakon se ne uporablja za račune, izdane pred uveljavitvijo tega zakona. 4. člen (začetek veljavnosti) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Za e-kompenzacije bo baje Ajpes?

v 1.členu je še protislovje:

  • če je že uveljavljen odbitek, se razveljavi ob delnem plačilu v sorazmerju (in poveča davčna obveznost v sorazmerju), v nadaljevanju pa: če še ni uveljavljen odbitek, pa ne glede da je delno plačano, sploh ne uveljavi odbitka.

Po moje, ko plačaš delno, v vsakem primeru uveljavljaš sorazmeren odbitek.

Datum prejetega računa 10.3.2011:

  • Rok plačila 30 dni to je 9.4.2011. Do sedaj smo še vedno vse plačevali na rok in me zanima kdaj lahko sedaj odbijam DDV, ko prejmem račun ali na dan ko je ta plačan se pravi aprila.

Odbijaš kot do sedaj - če ne plačaš v roku, pa popravljaš takratni obračun. Za redne plačnike ni sprememb,

Ko pa končno poravnaš obveznost, pa spet lahko poračunaš DDV, tako da že tretjič popravljaš obračun za en in isti račun (če zamujaš s plačilom preko več davčnih obdobij seveda).

Jaz pa ne vem, kako naj razumem obveznost večstranskega pobota iz ZpreZP (16. člen) in Ali to pomeni, da je treba prijaviti vsak račun, pri katerem zamujamo s plačilom (2. odstavek 66. člena)? Če je torej večstranski pobot obvezen, kateri so tisti računi, po katerih bo treba popravljati odbitek DDV. Do razumevanja novega sistema mi manjka tu še en košček. Lahko pomagate to razumeti?

Tudi sam tako razmišljam, da bo treba vsak račun prijaviti in bo te administracije malo morje, kjer bomo imeli veliko dela, denarja pa še vedno ne bo, ker bodo vsi računali na kompenzacije in ne bo plačal, tako da tudi sami ne bomo mogli plačati, ker ne bomo imeli denarja. Kaj pa za račune iz EU, kjer si dolžan delati samoobdavčitev, kako tukaj razumete spremembe DDV? Kajti te račune ni moč prijaviti v kompeznacije. In še kaj z računi iz 76.a člena- kako je tukaj z DDV? Pa še nekaj! Kje boste prijavljaji v komepnzacije: preko e-komepnzacij, ali preko ajpesa ali kako? Če je več teh ponudnikov, se itak ne more veliko kompenzirati.

Pa še nekaj: v 5 točki 66.a člena piše, da mora davčni zavezanec zagotoviti informacijo o neuveljavljanju odbitka DDV, povečanju ali zmanjšanje odbitka DDV v elektronski obliki, ob predložitvi obračuna DDV za zadevno dačno obdobje - jaz ne razumem kako naj izgleda to kar moramo poslati in v kakšni obliki.

Sem podrobno prebrala ZPreZP in res je veliko nejasnosti. Ne vem ali prav razumem ampak lahko kdo poda kako potrditev. Vsak račun mora biti plačan najmanj v 60 dneh (če si gospodarska družba), oziroma če je dogovorjeno drugače najdlje do 120 dni. Malo je čudno napisano v 5.členu tega zakona kdaj začne teči rok za plačilo - je to od datuma opravljene storitve oziroma prodaje blaga ali od datuma izdaje računa.

Jaz zakon razumem tako, da če imaš z dobaviteljem sklenjeno pogodbo, plačilni rok ne sme biti daljši od 60 dni (izjemoma 120)- 5.člen, če pa pogodbe ni pa 30 dni - 7.člen.

Roki plačila

Glejte 5. člen ZPreZP, kjer je zapisano, da plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od 60 dni. Izjemoma je rok za plačilo lahko daljši od 60 a ne daljši od 120 dni, če je dolžina roka dogovorjena v pisni obliki.

Obveznost pisnega dogovora roka je zahtevana samo za nad 60 do 120 dni. (Izjemoma je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 a ne daljši od 120 dni, če je dolžina roka dogovorjena v pisni obliki...)++

  1. Rok, naveden na računu (15 ali celo 8 dni) še ni dokaz dogovora...ali moramo take račune zavračati? Podvprašanje: rok teče od prejema popolnega, nespornega računa - zavrnitev računa iz upravičenih razlogov (čeprav formalnih - naziv, naslov...) podaljša rok plačila?
  1. Tudi pri roku za preverjanje blaga je obveznost pisnega dogovora roka zahtevana samo za nad 30 dni.

Torej si lahko plačilo za vsako dobavo blaga "nategnemo" do max 30 dni (odvisno od datuma prejema blaga in računa).

  1. Ena od izjem: rok 30 dni od prejema blaga, če je datum prejema računa sporen??? Kako in kdaj (sproti najbrž ne?) se bo pa to ugotavljalo, da je sporen? (Vse račune s povratnico?)

Obveznost pismenega dogovora za daljši rok

Izjemoma je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 a ne daljši od 120 dni, če je dolžina roka dogovorjena v pisni obliki in če tak rok ne prestavlja dogovora iz prejšnjega člena.

Saj morate imeti PISNO obliko dogovora le v primeru, če je ta daljši od 60 a ne daljši od 120 dni. 45-dnevni rok plačila ne posega v določila tega zakona.

6. člen (dolžnost prijave denarne obveznosti v večstranski pobot)

(1) Po nastanku zamude mora dolžnik denarno obveznost elektronsko prijaviti v prvi krog obveznega večstranskega pobota pri upravljavcu sistema obveznega večstranskega pobota (v nadaljnjem besedilu: upravljavec), ki sledi datumu nastanka zamude. Prijava se šteje za opravljeno, če je sprejeta v sistem v trenutku, ko upravljavec zapre vnos za posamezni krog pobota. (5) Preostanek dospele denarne obveznosti, ki ga dolžniku ni uspelo pobotati v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko dolžnik poravna na druge načine, vključno s ponovno prijavo denarne obveznosti v večstranski pobot pri upravljavcih sistema večstranskega pobota.

Zopet, če berem zakon to pomeni: da je obveznost iz računa sicer zapadla 15.4. in ni plačana, ker pa po zamudi ni nobenega obveznega pobota (ta je samo enkrat na mesec po urniku), bo konkretna obveznost prijavljena v pobot pač v mesecu maju. S tem sem zadostila zakonu o DDV-ju, da mi ni potrebno popravljati vhodnega DDV-ja, ki sem ga že upoštevala v marcu.

Pobot prek AJPESa

Ko bomo prijavljali v pobot. Ampak jaz že vem da v našem podjetju pobot ne bo šel skozi in ne bo nič pobotanega. To bo potem samo brezvezno delo in papirologija.

DDV od stanovanj po 01.01.2011

Dileme s pojasnilom DURS-a

DURS je na svoji spletni strani objavil pojasnilo Minsitrstva za finance (4230-145/2010), ki se nanaša na stopnjo DDV pri prodaji stanovanj po letu 2010 (od 01.01.2011 dalje).

Nižja stopnja DDV-ja pa ostane še vedno za obnovo in popravilo zasebnih stanovanj, kakor je opredeljeno v točki 11.a Priloge I k Zakonu o davku na dodano vrednost. Zanimivo je mnenje MF, ki se nanaša na točko 11.a.:

  • V zvezi z navedeno problematiko smo od Ministrstva za finance prejeli pojasnilo št. 423-67/2010/2 z dne 1. 3. 2010, kot sledi v nadaljevanju ...... ter na podlagi 11 a točke Priloge I k ZDDV-1 tudi za obnovo in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov, ki NISO bistveni del vrednosti dobave.

Točka 11.a. Priloge 1 glasi:

  • (11 a) obnova in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov, ki SO bistveni del vrednosti dobave;

Kje je sedaj napaka (NISO; SO) ali v pojasnilu MF ali v Prilogi 1 k zakonu o davku na dodano vrednost, ki je uradno objavljen v uradnem listu???? Kaj pravite!

Po mojem je pravilno, ki NISO bistveni del vrednosti dobave.

Direktiva sveta 2006/12/ES, ki se nanaša na DDV v svojem 106. členu pravi: Člen 106 Svet lahko državam članicam na predlog Komisije s soglasnim odločanjem dovoli, da za storitve iz Priloge IV najpozneje do 31. decembra 2010 uporabljajo nižje stopnje iz člena 98. Nižje stopnje se lahko uporabljajo za storitve, naštete v največ dveh kategorijah iz Priloge IV. V izjemnih primerih se lahko državi članici dovoli, da uporablja nižjo stopnjo za tri zgoraj navedene kategorije.

Priloga 4: PRILOGA IV SEZNAM STORITEV IZ ČLENA 106

  • (1) Manjša popravila:
    • (a) koles,
    • (b) čevljev in usnjenih izdelkov,
    • (c) oblačil in gospodinjskega perila (vključno s krpanjem in predelavo);
  • (2) obnova in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov, ki so bistveni del vrednosti dobave;
    • (3) čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev;
    • (4) storitve domačega varstva (kot pomoč na domu in varstvo otrok, skrb za ostarele, obolele ali invalide);
    • (5) friziranje.

Torej ni dileme, da je napaka v pojasnilu!

Nižja stopnja - prodaja vratnih kril

S 1.1.2011 veljajo spremembe DDV kar se tiče stanovanj. Kakšna stopnja DDV naj bi bila pri prodaji vratnih kril in podbojev fizičnim in prvnim osebam? Sem malo zmedena glede na spremembe;pa bi želela še vaše komentarje na stanovanje, ki so del socialne politike in kako to dokazovati.

Pri prodaji vratnih kril in podbojev " ni sprememb - po 20% vsem. Je pa tudi montaža zraven; prodaja vratnih kril in podbojev z montažo.

Ja, ampak predvidevam da je vrednost materiala več kot 50 % celotne vrednosti. V tem priemru se šteje kot dobava blaga in ne kot storitev.' Tako je v vsakem primeru 20 % davka.

Ampak to velja za obnove in popravila stanovanj, ki niso del socialne politike... 54.a člen 3. odstavek Pravilnika.

Kako obračunamo DDV fizični osebi,katera pa je del socialne politike in ima več kot 50% materiala. Vgradili smo peč za centralno kurjavo v vrednosti 4000,00 eur in opravili storitev za 1000.00 eur. Kakšen naj bo račun?

Pri obnovi stanovanj, adaptaciji stanovanj itd., ki so del socialne politike (glede na kvadraturo stanovanja ali hiše) ni ugotavljanja koliko materiala je v strukturi opravljene storitve, celotna vrednost je obdavčena s 8,5%-no davčno stopnjo (seveda, če je račun izdan neposredno investitorju).

Ugotavljanje materiala v celotni vrednosti velja zgolj za obnovo zasebnih stanovanj, pri čemer se pod pojmom zasebna stanovanja/hiše smatrajo tista, ki niso del socialne politike (na njih se tudi nanaša 54.a člen pravnilnika). Če je vrednost materiala v opravljeni storitvi večja od 50%, je davčna stopnja 20%, sicer je 8,5%.

54.a člen

(Obnova in popravila zasebnih stanovanj iz točke 11a Priloge I k ZDDV-1)([/b] 1) V skladu s točko 11a Priloge I k ZDDV-1 se DDV po nižji stopnji obračunava od obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike v skladu s tretjim odstavkom 54. člena tega pravilnika, kadar so zaračunani neposredno investitorju, ne pa tudi od dobave in gradnje teh objektov. (2) Kot storitve obnove in popravil iz prejšnjega odstavka se obravnavajo storitve iz šestega odstavka 54. člena tega pravilnika, razen novogradnja. (3) Če v vrednosti obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike, vrednost dobavljenih materialov presega 50% celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV, se šteje, da gre za dobavo blaga in ne za opravljanje storitev obnove in popravil.

3. odstavek 54. člena pravilnika:(3) Za namene prvega odstavka tega člena je stanovanje del socialne politike, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m2 ali v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m2 uporabne površine stanovanjskega objekta. Uporabna površina je seštevek površine bivalnih prostorov.

6. odstavek 54. člena Pravilnika:(6) Storitve gradnje, obnove in popravil iz prvega odstavka tega člena so storitve, ki se uvrščajo pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti.

Prodaja osebi, socialna politika

Kako obračunamo DDV fizični osebi,katera pa je del socialne politike in ima več kot 50% materiala. Vgradili smo peč za centralno kurjavo v vrednosti 4000,00 eur in opravili storitev za 1000.00 eur. Kakšen naj bo račun?

Po moje 8,5%-ker je del socialne politike 120m2 oz. 250 m2-izjava.

Znižana stopnja do 250 m3

Izvajamo tesarska dela, za fizične osebe je do konca leta znižana stopnja 8,5 % DDV za oprevljeno storitev z materialom. Sedaj sem prebrala članek v obrtniku, katerega je pisal g. Mohorič in mi je zelo nerazumljiv. Jaz si razlagam, da je do 250 m2 znižana stopnja 8,5 % DDV, kar pa je več pa je 20 % DDV-ja. Ali mi to lahko kdo razloži?

Tako je, če uporabna površina v individualni hiši ne presega 250m2 ostaja 8,5% DDV. Meni se pojavlja vprašanje kako to izveš oz. kako ti stranka garantira, da ima tako hišo. Ali bo podjetje dalo stranki podpisat kakšno izjavo?

Meter v roke, pa izmerit?

Finta je v definiciji uporabne površine pri novogradnji - je razvidna iz gradnenega dovoljenja ali projektne dokumentacije? Glede na popis nepremičnin - nedokončani prostori se ne vštevajo v uporabno površino?

Ostalo

Uvoz iz 3. države (blago + storitve) - izpolnjevanje obrazca

Srečujem se prvič z uvozom (blago + storitve) in želim preveriti oziroma pridobiti vaše mnenje. ali delam pravilno v 2. primerih:

1. primer Uvoz blaga iz 3. države- dokumetni (Račun tujega dobavitelja + carinska deklaracija+ račun špediterja)

  • K 4/2210 (stoški uvoženega blaga)
  • K 4/2200 (stoški špediterja)'
  • K 16/2200 (ddv obračunan od osnove storitev špediterja)
  • K 16/2200 ( ddv obračunan po EUL)
  • DDV obrazec - poročanje: polje 31 (osnova dobaviteljevega računa) polje 41 (zaračunani DDV)

2. primer

voz storitve iz 3. države. Ker ne gre skozi carinjenje, je storitev predmet samoobdavčitve. Poročam pod polje (obračunani DDV 20%) 25. Potem osnovo računa pod 31. Ter DDV pod 41.

Ali delam prav?

1. v polje 31 ne gre osnova dobaviteljevega računa, ampak osnova, iz katere je izračunan DDV pri uvozu (stroški blaga, prevoza, carine po tečaju na dan uvoza) Če gre za blago, ne gre na razred 4, ampak 6

2. pravilno