Davek od dobička pravnih oseb

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

Veljavna zakonodaje od 1. januarja 2006 dalje, če ni drugače omenjeno! Večina odgovorov je za leto 2006. Pravna podlaga: Zakon o davku od dobička pravnih oseb

O davčnih bilancah si lahko preberete tu.

Naložbene nepremičnine

Odgovorjeno juija 2006, in ponovno februarja 2007 - spremembe!

Pri novih SRS 2006 se mi postavlja več vprašanj. Začela bom z naložbenimi nepremičninami. Imamo dve podjetji (d.o.o.), ki sta povezani preko latnika. Eno podjetje ima nepremičnino, ki jo oddaja v najem izključno drugemu (povezanemu) podjetju. Torej je to nepremičnina, ki jo je potrebno premakniti iz opredmetenih osnovnih sredstev na naložbene nepremičnine. Ker ta nepremičnina od nakupa naprej ni bila prevrednotena (razen z revalorizacijo), jo je lastnik v letošnjem letu sklenil dati na novo oceniti.

Sedaj pa vprašanja:

  1. Ali moramo izbrati model prevrednotenja po pošteni vrednosti (tolmačenje v Iksu: pooblaščeni ocenjevalci - na dan vsakokratne bilance stanja)? Moti me "na dan vsakokratne bilance stanja", ker predvidevam, da je predrago, da bi dali objekt vsako leto na novo oceniti. Dobiček, ki pri tem nastane se pripozna preko poslovnih prihodkov in se všteva v davčno osnovo (kto 011/769), izguba pa ni davčno priznana. To je velika razlika od nepremičnin kot opredmetenih osnovnih sredstev, pri katerih se prevrednotenje prizna neposredno v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja. Ni prihodkov pa še amortizacija je višja!
  1. Ali lahko izberemo model nabavne vrednosti in objekt samo enkratno (na primer za 10 let) na novo ocenimo? Ali je to še model nabavne vrednosti in ali se tudi to prevrednotenje všteva v davčno osnovo? (V kapitalu ni predviden presežek iz prevrednotenja naložbenih nepremičnin!)
  1. Ali se lahko na novo oceni objekt samo zato, da se lahko obračuna višjo najmenino (transferne cene !!!) in se v knjigah ne naredi nič - ostane nabavna vrednost taka kot je bila doslej?

Področje naložbenih nepremičnin in finančnih naložb je "dočakalo" največ vsebinskih sprememb. Če je naložbena nepremičnina nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe, je to po mojem sredstvo, ki ga ne uporabljamo pri opravljanju storitev. Torej, če je naša dejavnost oddajanje nepremičnin v najem, potem te nepremičnine spadajo v osnovna sredstva (lastniško uporabljana nepremičnina) in ne med naložbene nepremičnine.

1. Če ni vaša dejavnost oddajanje nepremičnin in je to dejansko naložbena nepremičnina, lahko uporabite oba modela:

  • model nabavne vrednosti - obračunate amortizacijo kot pri osnovnih sredstvih, ki jo izkazujete na kontu 750 - odhodki iz amortizacije naložbenih nepremičnin in v naslednjih obdobjih tega sredstva ne morete okrepiti, saj je okrepitev sredstva pravzaprav ugotovitev njegove poštene vrednosti in ker bi s tem uporabili drug model vrednotenja oziroma bi spremenili prvotno računovodsko usmeritev (če bi to vendarle storili bi morali nepremičnino prenesti med nepremičnine vrednotene po modelu poštene vrednosti, razlika med knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo predstavlja prihodke, konto 780 - torej povečuje davčno osnovo). Pri vrednotenju nepremičnin po modelu nabavne vrednosti uporabljamo SRS 1.
  • model poštene vrednosti, ki predpostavlja ugotavljanje vsakokratne poštene vrednosti na dan bilance stanja (torej na koncu leta ne glede na stroške cenitve). Razlike v pošteni vrednosti predstavljajo bodisi odhodke bodisi prihodke. V primeru slabitve naložbene nepremičnine, bo nastopil problem davčnega priznavanja vrednotenja na nižjo vrednost.

2. Če se prevrednoti (okrepi) osnovno sredstvo in se rezultat prevrednotenja izkaže kot presežek iz prevrednotenja, je osnova za amortizacijo višja in s tem davčno priznani odhodki, vendar je potrebno iz presežka iz prevrednotenja prenesti ustrezni del presežka v preneseni poslovni izid (SRS 1.32). Menim, da bo sorazmerni del prenosa presežka iz prevrednotenja potrebno vključiti v davčno bilanco (po starih standardih se je sorazmerni del amortizacije, ki je izhajala iz okrepitve osnovnega sredstva, izkazovala med prihodki. Na ta način je bil izničen učinek povečanega odhodka).

3 objekt, za katerega ste izbrali model vrednotenja nabavne vrednosti lahko ocenite za druge potrebe, torej tudi za namen ugotavljanja osnove za obračun najemnin. V poslovnih knjigah ne spreminjamo vrednosti, saj bi potem izbrali model prevrednotenja in pravzaprav spremenili računovodsko usmeritev, ki se nanaša na vrednotenje osnovnih sredstev.

Ali sem prav razumela

1. Če imamo v aktu o ustanovitvi družbe in v sodnem registru navedeno dejavnost 70.20 - Oddajanje lastnih nepremičnin v najem (in to tudi imamo, čeprav to ni glavna dejavnost), potem nepremičnine spadajo v osnovna sredstva in ne med naložbene nepremičnine! To pomeni, da ni premika in delamo tako kot doslej.

2. Davčno gledano: če uporabimo model poštene vrednosti, se tudi po novih standardih lahko izniči učinek povečanega odhodka. Berem tudi tolmačenje v Iksu: "... podjetje se lahko odloči tudi za možnost, da sproti, ko obračunava amortizacijo prevrednotenega osnovnega sredstva, presežek iz prevrednotenja prenaša v preneseni poslovni v velikosti vsakokratne amortizacije prevrednotenega dela opredmetenega osnovnega sredstva ..... in sproti všteva v davčno osnovo". Torej je enostavneje zadržati model nabavne vrednosti.

3. Če damo objekt na novo oceniti, ni nujno, da je ta nova vrednost tudi v poslovnih knjigah (in jo imamo za dokazovanje ugotavljanja primerljive tržne cene pri transakcijah med povezanimi osebami).

1. V primeru, da je vaša osnovna dejavnost/glavna dejavnost oddajanje nepremičnin (opravljanje storitev in doseganje prihodkov iz tega naslova) potem je nepremičnina sestavni del osnovnih sredstev. Če pa to ni glavna dejavnost pa se nepremičnina smatra kot naložbena nepremičnina (premik iz osnovnih sredstev na naložbeno nepremičnino). Uporabite model vrrednotenja po nabavni vrednosti in obračunavajte amortizacijo, po vsebini se vam nič ne spremeni (razen konta). Poglejte tudi MRS 40, kjer so primeri naložbenih nepremičnin zelo podrobno prikazani. Mogoče vam bodo olajšali presojo o tem ali je naložbena nepremičnina ali ne.

2. Davčno gledano: če pri osnovnih sredstvih uporabite model prevrednotenja (poštena vrednost) potem se vam večji odhodki izničijo z vključitvijo prenešenega dela v davčno osnovo (s knjiženja na preneseni poslovni izid - SRS 1.32). Kako bomo ta prenos izkazovali v davčni bilanci, pa še počakajmo na Pravilnik za leto 2006. Odgovor: DA

3. Če je vaša računovodska usmeritev za vrednotenje osnovnih sredstev: model nabavne vrednosti, potem cenitev ni potrebno upoštevati v poslovnih knjigah. Četudi bi upoštevali metodo prevrednotenja, bi razlika predstavljala presežek iz prevrednotenja (in vpliv na davčno bilanco pod 2.). Če se odločite za model prevrednotenja na dan 01.01.2006, uporabite podatke iz cenitve. Odgovor: DA

Ponovno odpiram tole temo iz breznaV februarju 2007!, ker ravno šarim po tem področju in se mi zdi vaša razlaga zanimiva in nekoliko nenavadna. Namreč, večina avtorjev in besedil, ki sem jih do zdaj obdelal govori nekoliko drugače.

Nepremičnine štejejo za naložbene tudi takrat, ko jih dajemo v najem, čeprav je oddajanje naša dejavnost . Povedano drugače, nepremičnine naj bi bile osnovno sredstvo le takrat, ko so zgradbe v podjetju zato, da v njih poteka proizvodnja, da v njih poteka prodaja ali da v njih poteka upravljanje podjetja.

Že sam RS 6.1 govori o tem, da je nepremičnina naložbena, če je posedovana, da bi prinašala najemnino...

Ker sem precej tanek na tem področju vas prosim za komentar, ste mogoče vmes spremenili stališče, ali držite, da je tako, kot ste zapisali?

Od prvotne razprave (julij 2006) so spremenili stališče tudi drugi, ki so prav tako menili, da v primeru, ko je dajanje v najem glavna dejavnost podjetja (ali pa tudi ne) potem nepremičnina ne spada med naložbene nepremičnine.

Osebno se mi še vedno zdi (ne glede na zavzeto stališče), da je v prikazovanju odhodkov/prihodkov iz tega naslova precej nedoslednosti. Primer: razpolagam z nepremičninami in je moja glavna in edina dejavnost, da te nepremičnine dajem v najem. Če je to moja glavna dejavnost opravljam dejavnost dajanja v najem - storitvena dejavnost in so moji prihodki prihodki od opravljanja storitev (recimo skupina 76) in odhodki v skupini 43. V izkazu poslovnega izida je moj rezultat dobiček/izguba iz poslovanja. Res pa je, da v "njih ne poteka moja proizvodnja, moja prodaja in moje upravljanje podjetja".

Razvrstitev nepremičnin v naložbene neprimičnine "zahteva" izkazovanje odhodkov med drugimi odhodki oziroma prihodkov med drugimi prihodki (skupini 75 in 78, kar se odraža v izkazu poslovnega izida kot sestavni del celotnega dobička/celotne izgube in ne rezultata iz poslovanja. In če "slučajno" oddajate opremljene nepremičnine v najem, ostane oprema med osnovnimi sredstvi, medtem ko je nepremičnina izkazana kot naložbena nepremičnina. In zopet prihaja do različnega "razvrščanja" odhodkov in prihodkov po vsebini.

Skratka, od takrat sem "zaradi stroke" spremenila stališče, vendar se sama s seboj še ne strinjam v celoti.

Osnovni pojmi... kaj je, izračun, plačilo akontacije...

Davek od dohodkov pravnih oseb je davek, ki se obračuna in plača od pozitivne davčne osnove - osnove za davek. Davčna osnova je praviloma razlika med davčnimi prihodki zmanjšanimi za davčne odhodke. To osnovo lahko podjetje zmanjša za davčne olajšave (za investiranje, zaposlovanje, prostovoljno pokojninsko zavarovanje, dotacije v višini 0,3% prihodkov itd.). Davek se tako izračuna od zmanjšane osnove po stopnji 25%. To predstavlja davčno obveznost, ki jo je potrebno poravnati v 30 dneh po oddaji davčnega obračuna davčnemu organu. Ker se podjetja "samoobdavčijo" (same izračunavajo obveznost davka) tudi na podlagi davčnega obračuna izračunajo višino akontacije za prihodnje davčno obdobje (naslednje leto). Način izračuna: letna davčna osnova iz obračuna davka X 25% : 12 = mesečna obveznost. Če ta ne presega 100.000, plačujemo akontacije trimesečno (do 10 v mesecu za pretekli mesec, oziroma do 10. v mesecu po ptreteku trimesečja). Izplačilo dobička/udeležba na dobičku lastnikom družbe (družbenikom) je obdavčeno z 20% davka (davčnega odtegljaja). Davek je dokončen, kar pomeni, da ni vključen v letno napoved za dohodnino.

Davčni odhodki so praviloma enaki stroškom in odhodkom iz izkaza poslovnega izida (torej tudi stroški plač so davčni odhodek). Praviloma zato, ker: stroški reprezentance se priznajo kot odhodki le v višini 50%-ov stroškov iz poslovne bilance; prav tako stroški nadzornega sveta; odpisi terjatev iz poslovnih razlogov se ne priznajo kot davčni odhodki, če ni vzrok odpisa pravnomočna prisilna poravnava ali stečajni postopek itd..... Stroške lahko poimenujete tudi odhodke v tistih podjetjih (zelo poenostavljeno), ki se ne ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov ali opravljanja storitev. V proizvodnih podjetjih se namreč del stroškov zadržuje v zalogah izdelkov in nedokončane proizvodnje, v odvisnosti od načina vrednotenja teh zalog. KO pa se zaloge prodajo se stroški, ki so zadržani v teh zalogah "spremenijo" v odhodke.

Davek od dobička - s.p.

Davek na dobiček pri s.p. je po dohodninski lestvici, in konkretno če ima s.p. 1.000.000 SIt dobička, je to 16%. Aoi pri tem upoštevati splošno olajšavo v višini 564.000, torej: 1.000.000-564.000=436.000*0,16=70.000 Je to pravilno?

Davek na dohodek iz dejavnosti se plačuje na podlagi Zakona o dohodnini, za kar se uporabi tudi lestvica iz zakona (do 1,327.300 je stopnja davka 16%).

Splošna olajšava je olajšava, ki se prizna davčnemu zavezancu-fizični osebi. Pri zaposlenih (in še nekaterih drugih) se le-ta upošteva ob vsakomesečnem obračunu plače, medtem ko pa se pri zasebnikih upošteva šele v letni dohodninski napovedi, kjer zasebnik prijavi vse obdavčljive dohodke (razen dohodka iz dejavnosti tudi morebitne druge dohodke) in uveljavlja olajšave: splošno olajšavo, olajšavo za različne namene, posebne olajšave za vzdrževane družinske člane.

Če prepostavimo, da imate tudi kot fizična oseba le 1,000.000 obdavčljivih dohodkov, bi končna obveznost dohodnine bila (brez upoštevanja drugih olajšav):

  • 1,000.000 - 604.330 = 395.670 X 16% = 63.307.

Ker pa ste plačali 160.000 davka iz dejavnosti, vam bo vrnjena dohodnina za razliko preveč obračunanega davka iz dejavnosti:

  • 160.000 plačilo minus 63.307 je obveznost za dohodnino = vračilo 96.693.

V letu 2005 smo imeli izgubo in zato v letu 2006 nismo plačevali ak. dohodnine. Kdaj in na podlagi česa je potrebno ponovno plačevati ak. dohodnine? Predvidevam, da je prvo plačilo v januarju 2007?

Predhodna akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti se ugotovi z davčnim obračunom. V letu 2006 niste plačevale predhodne akontacije, glede na to, da ste imeli v letu 2005 negativno davčno osnovo.

Obveznost davka iz dejavnosti boste ugotovili z davčnim obračunom za leto 2006, to obveznost boste poravnali v 30 dneh po predložitvi davčnega obračuna davčnemu organu (rok za predložitev je 31.03.2007). V istem davčnem obračunu boste ugotovili tudi višino predhodne akontacije za leto 2007. Ker v letu 2007 še ne boste plačevali predhodnih akontacij (ker boste davčni obračun oddali šele do 31.03.2007), boste morali celotno razliko za mesec januar, februar in marec poravnati do 10.04.2007(če boste mesečni zavezanec). V primeru trimesečne akontacije, bo zapadla prva akontacija 31.03.2007, ki jo boste poravnali do 10.04.2007 (predhodne akontacije zapadejo v plačilo zadnji dan obdobja, na katero se nanašajo, plačane pa morajo biti v desetih dneh po dospelosti, torej 10. dne v mesecu za pretekli mesec, trimesečje).

Nastanek obveznosti

Novoustanovljena družba

Zanima me če kdo ve kako in kdaj se začne pri novoustanovljenem podjetju (d.o.o.) plačevati Davek od dohodka pravnih oseb?

Na vaši izpostavi DURS vam prvo leto odmerijo akontacijo z zapisnikom. Glede na vaš predviden dobiček vam odmerijo akontacijo, če rečete da ne bo dobička, 1. leto ne boste plačevali akontacije.

Ali dobiji tudi firme ( d.o.o.) odločbo za davek od dobička (dohodnino)?

Ne. Firme do 31.03. sestavijo obračun davka od dobička pravnih oseb in si same izračunajo obveznost do države, do konca aprila oziroma mislim da v zakonu piše v 30 dneh po predložitvi obračuna plačajo davek od dobička, na podlagi doseženega dobička pa se plačuje tudi akontacije v tekočem letu.

Akontacije

Akontacija davka januar - marec

Ali podjetje lahko za prve tri mesece plačujemo akontacijo kakor jo je plačevala v letu 2006 in potem po ob računu samo razliko?

Predhodna akontacija za januar (do 10. februarja), februar (do 10. marca) bo plačana v višini, kakor se je plačevala za leto 2006. Višina predhodne akontacije za mesec marec 2007(plačilo do 10.aprila 2007) pa bo že izhajala iz davčnega obračuna za leto 2006 (oddaja najkasneje do 31. marca 2007), tako da bo potrebno hkrati z akontacijo za mesec marec poračunati tudi akontaciji za januar in februar 2007.

Ali je potrebno kaj napovedovati za leto 2007 (predvideni prihodki, odhodki in akontacija davka na dobiček)?

Za januar in februar boste plačevali še akontacije, kot so vam jih določili, ko ste prijavili pričetek opravljanja dejavnosti (01.08.), ko pa boste oddali davčni obračun za leto 2006 (do 31.3.2007), boste ugotovili višino predhodnih akontacij za leto 2007 (ki bo odvisna od rezultata v letu 2006), in poračunali razlike za januar in februar (ki ste jih plačali 10.2. za januar in 10.3. za februar). Kar pomeni, da bo višina odvisna od davčnega obračuna in ničesar drugega ne predlagate davčnemu organu.

Davčna izguba

Ali si po 29. členu Zakona o dohodkih pravnih oseb pravilno razlagam, da se z čistim dobičkom poslovnega leta pokriva izguba za zadnjih pet let, razlika ( če je ) pa je davčna osnova?

Pokrivanje izgube - družbe

Čisti dobiček, ki ste ga ugotovili v izkazu poslovnega izida, morate najprej uporabiti za pokrivanje izgube preteklih let; dokler bo obstajala nepokrita izguba, ne boste mogli izplačati dobička (iz zgd). Drugo je davčna osnova, ki jo ugotovite v Obračunu dohodka pravnih oseb (in je ponavadi različna od čistega dobička v izkazu poslovnega izida). Razliko med prihodki in davčno priznanimi odhodki lahko zmanjšate tudi za davčno izgubo (in ne "računovodsko" izgubo!) iz preteklih let.

Pokrivanje izgube - s.p.

Po novem Zakonu o dohodnini bo možno pokrivati izgubo iz preteklih let z zmanjšanjem davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. kako pa je v letošnjem letu oz. za leto 2004? Ali kdo morda ve če je možno znižanje davčne osnove za pokrivanje izgube?

Vedno lahko zmanjšuješ pozitivno davčno osnovo za izgubo preteklih let vendar nastalo le v zadnjih 5- letih, če mogoče že spet ni kako drugače.

Poračun neporabljenih davčnih olajšav iz preteklih let (davčni obrazec)

Pokrivanje davčne izgube iz preteklih let sevpiše v 15,2 - kolikor sem pač lahko pokriva glede na dobiček tekočega leta. V prilogi 5 pa se v kolono ena vpiše spodaj leto 2001 in nato do 2004, v kolono dve se vpiše davčno izgubo vpisanih let, v kolono 5 skupaj za vsako leto, v kolono 6 pokrivanje izgube za posamezno leto in na koncu saldo posameznega leta.

v letu 2005 sem davčno osnovo (zap.št. 13) uporabila za pokrivanje davčne izgube. Imam naslednje podatke:

  • l.2002 davčna izguba 61.244
  • l.2003 kritje izgube v višini 28.000
  • l.2004 kritje izgube v višini 1.400
  • l.2005 kritje izgube v višini 1.900

Res lepo prosim za pomoč pri izpolnjevanju priloge 5.

Priloga 5: podatke vpisujemo v vrstico n-3 = leto 2002 (ker v letu 2005 pokrivate izgubo iz leta 2002)

  • stolpec 2= 31.844
  • stolpec 5 = 31.844
  • stolpec 6 = 1.900
  • stolpec 7 = 29.944

Skupaj/seštevki stolpcev, pri čemer mora biti podatek iz stolpca 6 enak podatku pod zap. 15.2. davčnega obračuna.

Davčno (ne)priznani odhodki

Reprezentanca v letu 2006 - Prosim, če mi lahko poveste, kolikšen je % reprezentance, ki je davčno priznan strošek za leto 2006?

Tako kot za firme, je tudi za s.p. priznana reprezentanca v višini 50 %.

Direktorjeva obleka - Zanima me, če ke davčno priznan strošek direktorjeva obleka, srajca...?

Ne. Kot delovna obleka je mišljena tudi uniforma, ki je izvzeta izvzeta iz ugodnosti zaposlenim, ki se v davčni bilanci ne priznajo. Službena obleka ni davčno priznana.

Darila z logotipom - Ker je čas daril me zanima naslednje: Če je prejemnik fizična oseba velja da vrednost darila ne presega 10.000 oz v enem leto od istega darilodajalca 20.000. Kako pa je če je prejemnik pravna oseba? Se pravi da firma da darilo firmi? Ali se to res smatra kot reprezentanca? Ali je tudi v primeru da je darilo potiskano z logotipom to reprezentanca? Ali ni to bolj reklama?

Če je darilo potiskano z logotipom še ni rečeno, da jo lahko damo za reklamo. Mnenje davčne inšpektorice, ki je bila letos pri nas, je, da je reprezentanca že npr. kemični svinčnik z logotipom podjetja, saj je vrednost svinčnika večja od uporabnosti za reklamne namene. Torej za vsa darila z logotipom, ki so vredna več kot kemični svinčnik, na davčni smatrajo, da se knjižijo kot reprezentanca.

Olajšave

Olajšave v letu 2006

Zanima me kakšna je olajšava za osnovna sredstva v letu 2006?Nekje berem,da 20%,nekje da 30%!Torej,kaj je res?

Gospodarske družbe koristijo v letu 2006, olajšave v skladu z Zakonom o davku na dohodek pravnih oseb, in sicer:

  • 20% investiranega zneska v opremo (razen v osebna motorna vozila, pohištvo in pisarniško pohištvo), v računalniško opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva, če gre za investicije v Sloveniji (prehodne določbe-16. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1B));
  • 20% zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v letu 2006. Ta vlaganja pa so vlaganja v: notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti zavezanca; nakup raziskovalno-razvojnih storitev od drugih. Zakon predvideva tudi višje odstotke na različnih področjih države - takoimenovane regijske olajšave (ali 30% vlaganj na področju . . . . . . ali 40% vlaganj .....). Ker pa vlada še ni sprejela uredbe, kjer bi določila izvajanje regijske olajšave, ostajajo za vse zavezance (ne glede na regijo), enake olajšave iz tega naslova (glej 49. člen Zakona o davku od dobička pravnih oseb)

Zasebniki/samostojni podjetniki/ koristijo olajšave v skladu z Zakonom o dohodnini, in sicer:

  • 20% investiranega zneska v OPREDMETENA osnovna sredstva;vendar ne v : osebna motorna vozila, pohištvo in pisarniško pohištvo (brez računalniške opreme) in v neopredmetena dolgoročna sredstva, če gre za investicije v Sloveniji (glejte 47. člen Zakona o dohodnini).



Po novem Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb davčnih olajšav za vlaganje v osnovna sredstva, kot za zaposlitev delavcev, ki so dalj časa na ZZP, ne bo več.

Vendar: lanski in letošnji zakon je predvideval, da olajšavo za vlaganja v osnovna sredstva lahko preneseš v naslednjih 5 let ) če bi si z enkratno olajšavo preveč zmanjšal davčno osnovo, celo v izgubo, je bilo smiselno del tega prenesti v prihodnost). Nov zakon to odpravlja, po logiki, ker ne more posegati za nazaj, neizkoriščene stare davčne olajšave po starem sistemu obračunamo še naprej. Imam prav ali ne?

Kaj pa z olajšavo za delavca: sprejmeš delavca v maju 2006, ker boš obračunal 30 % njegove bruto plače za naslednjih 12 mesecev kot davčno olajšavo. Do konca leta izkoristiš 8 mesečnih plač. 3 naj bi se prenesle v naslednje leto, ko pa davčnih olajšav za te namene ni več. Bo možno olajšavo izkoristiti do konca?

O načinu koriščenja pridobljenih "pravic" iz obstoječega zakona o davku na dohodek pravnih oseb, govorita 77. in 78. člen NOVEGA Zakona o davku od dobička pravnih oseb, insicer:

IV.Prehodne določbe: 2. odstavek 77. člena: Zavezanec, kateremu se pred dnem začetka uporabe tega zakona (to je 01.01.2007) začeli teči roki po 49. členu (stari zakon, veljaven do 31.12.2006: olajšave za investiranje in prenos neizkoriščenih olajšav v pet naslednjih davčnih obdobij) in 50. členu (stari zakon veljaven do 31.12.2006:olajšave za zaposlovanje) se glede teka teh rokov oziroma posledic vezanih na te roke, OBRAVNAVA PO DOSEDANJIH PREDPISIH.

78. člen: zavezanec, ki ima na dan začetka uporabe tega zakona (od 01.01.2007 dalje) pravico do zniževanja davčne osnove po 1. in 2. odstavku 50. člena "starega zakona o davku na dohodek pravnih oseb", davčno osnovo lahko znižuje do poteka obdobja 12 mesecev po 50. členu Zakona o davku na dohodek pravnih oseb.).

Menim, da so na ta način ohranjene vse "pridobljene" pravice iz obstoječe zakonodaje.

Investicijske olajšave

Upoštevanje izkoriščenih davčnih olajšav

Ali pri obralunu DDPO za 2006 ni treba več paziti na to,da ne izplačaš nerazporejenega dobička preje kot v treh oz.petih letih, če si za to leto uveljavljal investicijske olajšave?

Da, črtan je 4. odstavek 49. člena ZDPO, kar pomeni, da koriščenje olajšav za investiranje, ne vpliva na izplačilo dobička.

V letih od 2001 smo vsako leto ustvarili nekaj čistega dobička. Vsa ta leta smo koristili tudi olajšave iz naslova investicij. Kdaj bi lahko ta dobiček za posamezna leta izplačali, da nam ne bi bilo potrebno teh olajšav v davčni bilanci poračunati?

S 1.1.2006, ko bo začel veljati ZDDPO-1B, se bo 3 letni rok »prepovedi« izplačila nerazporejenega dobička v primeru koriščenja olajšav za investicije, ukinil. Kar pomeni, kljub temu da je zavezanec koristil investicijske olajšave v npr. opremo v letu 2004, bo lahko dobiček iz leta 2004 izplačal v letu 2006, ne da bi moral davčno osnovo za to olajšavo vrniti.


Imamo OS, ki je bilo nabavljeno 1.9.2001. Za njega smo v letu 2001 uveljavljali davčno olajšavo v višini 40%. Ali lahko v decembru 2006 (ker je že poteklo 5 let) prodamo to OS, ali ne? Ne vem namreč, kako se štejejo "davčna leta" - ker smo uveljavljali za vso leto 2001, da ne bi morda prehitro prodali stroj in bi potem mogli vrniti takrat uveljavljeno olajšavo. Če jo moramo vrniti, ali se potem šteje sorazmerni del olajšave ali kar cela?

Zakon govori: ne prej kot v (5 ali 3 letih) po letu, v katerem je izkoristil davčno olajšavo (torej ni pomemben datum nabave, temveč zgolj leto uveljavljanja olajšave):

  • davčna olajšava v letu 2001, pet let se prične od leta 2002 do vključno leta 2006. Prodate lahko torej v letu 2007.
  • kolikor boste prodali v letu 2006 se upošteva celotna davčna olajšava iz leta 2001.

Odgovorjeno 6. 12. 2006!

Uveljavljanje olajšav v primeru davčne izgube

Zanima me če se lahko uveljavlja pri davčni bilanci olajšava pri nakupu os tudi drugo leto pri bilanci l. 2005 če za leto 2004 ne pridejo nam v poštev vse olajšave. Se to prenaša v drugo leto lahko ali se lahko izkoristi samo v tekočem letu? Zanima me tudi če za os ki smo ga kupili lani pa smo ga letos prenesli med os iz skladišča lahko uveljavljamo zanje olajšavo?

Iz leta 2004 ne moreš prenašat olajšav, lahko pa prenašaš iz leta 2005 v leto 2006. Tako da pridejo v poštev šele investicije v letu 2005.

Olajšave za s.p.

Kakšne so olajšave za s.p. za leto 2006? Kje to piše?

To piše v 47. členu Zakona o dohodnini


Za d.o.o. v letu 2006 ni več olajšav pri nabavi nepremičnine; olajšava glede nepremičnin v letu 2006 je zgolj za s.p.

Olajšave za zaposlovanje

Danes sem v častniku prebrala, da se splača zaposliti novega delavca oziroma:

  1. Tistega, ki se prvič zaposluje
  2. Tistega, ki je na zavodu za zaposlovnaje najmanj 12 mesecev, ali
  3. Tistega, ki je pripravnik še v letu 2006, saj bi s tem pridobili olajšavo v višini 30% plače teh oseb za nadaljnih 12 mesecev.

Vam je to kaj znano? Kakšni so kaj pogoji za osebo, ki jo zaposlujemo? Kaj je potrebno storiti? Samo prijaviti novega zaposlenega na zavodu, ali še kakšne druge formalnosti?

Res so olajšave so pa tudi subvencije za zaposlovanje oseb. Subvecije pa dodeljuje zavod za zaposlovanje in tudi predlaga in odloča o taki vrste subvencije. Ob razpisu delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje morate navesti,da iščete pomoč pri iskanju delavca. Delavec ki ga izberete zaprosi prek svetovalke za subvencijo. Imaste pa tudi možnost,da osebo ki je dal čas brez poslelna vzamete v delovno mesto na posku pri tem vam krijejo stroške usposabljanja take osebe in delavcu stroške prevoza in dela.Niste pa v obveznosti da ga zaposlite.

Olajšave, ki se nanašajo na zaposlovanje, so razvidne iz 50. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb:

  • zaposlitev za nedoločen čas in najmanj za dve leti pripravnika ali drugega delavca, ki se prvič sklene delovno razmerje oziroma delavce, ki so bili pred sklenitvijo pogodbe zaposleni najmanj 12 mesecev prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje: zmanjšanje davčne osnove za 30% plače tega/teh delavca/ev, vendar največ za prvih 12 mesecev zaposlitve; preostanek 30%-ov plač, ki bodo obračunane v letu 2007, v okviru 12 mesecev, se prenaša v zmanjšanje davčne osnove v letu 2007;
  • zaposlitev za nedoločen čas in najmanj za dve leti osebo, ki ima doktorat znanosti in pred tem ni bila zaposlena v gospodarski družbi: zmanjšanje davčne osnove v višini 30% plače teh oseb in za prvih 12 mesecev.; preostanek 30%-ov plač, ki bodo obračunane v letu 2007, v okviru 12 mesecev, se prenaša v zmanjšanje davčne osnove v letu 2007;
  • zavezanec, ki zaposluje invalida, po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov: zmanjšanje davčne osnove v višini 50% plače te osebe; če pa zaposluje invalidno osebo s 100% telesno okvaro in gluho osebo, pa 70% plač te osebe, vendar največ v višini davčne osnove. Olajšava po tej alinei izključuje olajšave po 1. in 2. alinei. Torej lahko koristite eno ali drugo (primer: zaposlite invalidno osebo, ki je bila prijavljena na zavodu najmanj 6 mesecev: uveljavljate olajšavo ali kot novozaposleno osebe; koristite olajšavo za 12 mesecev v višini 30% plač; ali pa kot invalidno osebo, koristite olajšavo v višini 50% njenih plač v letu 2006.

Za leto 2007 pa veljajo že določbe novega Zakona o davku od dohodka pravnih oseb, kjer pa so za zaposlovanje naslednje davčne olajšave:

  • 56. člen zakona: olajšava za zaposlovanje invalidov: zmanjšanje davčne osnove za 50% plač te osebe, za osebe ki imajo 100% telesno okvaro in gluho osebo, pa v višini 70% plač te osebe (olajšava je torej enaka, kot je v veljavi v letu 2006) in
  • olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju (57. člen): zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe.

Hkrati pa koristite še "prenešene" olajšave, ki jih niste izkoristili v obdobju 12 mesecev (prva in druga alinea).

Izplačilo, uporaba, delitev, davčni odtegljaj...

Izplačilo dobička

Ali lahko gospodarska družba izplača tudi čisti dobiček iz preteklih let, če je zaradi koriščenja davčnih olajšav za investiranje in pokrivanje preteklih izgub zmanjšala davčno osnovo do 0 in zato ni plačala davka od dobička?

Lahko. Kar se olajšav za investiranje tiče, je črtan 4. odstavek 49. člena (velja od 01.01.2006 dalje). V starem zakonu o davku iz dobička je veljalo načelo, da je potrebno pri izplačilu dividend plačati davek iz dobička,če ga izplačevalec ni plačal, ker je bila njegova davčna osnova 0. Torej se je to nanašalo na kasnejši obračun davka ob izplačilu dobička, ne pa na "prepoved" izplačila. V novem zakonu pa je to urejeno v 68. členu, kjer pa se davek od dividend obračuna in plača, razen če vam prejemnik (pravna oseba) predloži davčno številko. To pomeni, da plača pravna oseba, izplačevalka dividend ali deležev v dobičku, davčni odtegljaj po stopnji 25%. Za fizične osebe prejemnice dividend ali deležev v dobičku pa velja Zakon o dohodnini, kar se tiče davčnega odtegljaja (20% kot dokončni davek).

Obrazci, poročanje..

Imam manjši kupček vprašanj v zvezi z izplačilom deleža v dobičku v d.o.o.-ju fizični osebi. Ob izplačilu fizični osebi smo dali na davčno obrazec REK-3b in nakazali davčni odtegljaj v višini 20%. Ker je ta dohodnina sedaj dokončni davek, se ne všteva v letno napoved dohodnine, morajo pa fizične osebe oddati dohodninsko napoved samo za to izplačilo deleža v dobičku v roku 15 dni.

1. Ali to drži, in na kakšen način se ta napoved odda - kakšen je obrazec in postopek?

2. V januarju morajo izplačevalci posredovati fizičnim osebam obvestilo o nakazanih akontacijah dohodnine za preteklo leto. Ali se mora ta vrsta dohodnine (izplačilo deleža v dobičku) tudi prikazati v tem obvestilu, ali to ni potrebno?

3. Ali mora izplačevalec ob obračunu in nakazilu dohodnine ob izplačilu deleža v dobičku poslati fizični osebi (prejemniku izplačila) obvestilo o izplačilu ali storiti še kaj drugega?

1. Obrazec DOHPREM5 (podrobnosti so v Pravilniku o obrazcih za napoved za odmero akontacije dohodnine in o obrazcih za napoved za odmero dohodnine od obresti, dividend in dobička iz kapitala), kjer je poleg obrazca tudi navodilo): napoved za odmero dohodnine od dividend (deležev v dobičku) napove v 15 dneh izključno oseba - prejemnik dividende, če izplača te dividende oseba, ki ni plačnik davka - ki ne predloži REK 3b in obračuna/plača davčni odtegljaj (npr. če bi fizična prejela dividendo iz tujine...)

2.podatki se nanašajo na vrste dohodkov, ki so zajeti v letno napoved dohodnine. Ker pa deleži v dobičku niso več sestavni del letne napovedi, menim, da jih ne bo potrebno "javiti DURS-u". Pravim menim, ker pač še ni uredbe o pošiljanju podatkov, ki bi določila pošiljanje le-teh za leto 2006.

3. Izplačevalec mora obvezno ob obračunu oziroma izplačilu poslati prejemniku - fizični osebi obračun, iz katerega je razvidno: bruto znesek, znesek davčnega odteglaja in znesek, ki je nakazan na njegov osebni račun (poleg podatkov: davčna številka, naslov itd.)

Uporaba dobička

Pri delitvi dobička za leto 2005 bi uporabili tudi dobičke iz let 2000 in 2002. Zanima me, ali lahko uporabimo določilo 5. odst. 17. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb že v tem primeru, ali ga bomo lahko uporabili šele pri delitvi dobička za leto 2006.

Sprememba zakona velja od 01.01.2006 dalje (črtanje 4. odstavka 49. člena) kar pomeni, da ni nobenih omejitev pri delitvi/izplačilu dobička več (v povezavi s koriščenjem olajšav za investiranje). Zakon govori, da z dnem uveljavitve prenehajo teči vsi roki, ki so bili vezani na prepoved delitve dobička iz posameznega poslovnega leta (reciva 3 leta ..). Torej ni več nobenih rokov, zatorej ni več pomembno iz katerega leta je dobiček, ki ga želite izplačati v letu 2006.

Delitev dobička

Kako se pravilno razporeja (deli) bilančni dobiček. Družba ima nerazporejeni dobiček več preteklih let in čisti poslovni izid tekočega leta. Sedaj bi skupščina družbe izplačala lastnikom nekaj malega deležev v dobičku. Ali je pomembno, iz katerega leta izhaja dobiček, ki se izplačuje lastnikom in katero leto se mora potem takem najprej "porabiti"? Ali mora biti to jasno zapisano v sklepu skupščine?

Ob sprejemanju računovodskih izkazov družba ugotovi bilančni dobiček, ki je sestavljen iz:

  • nerazporejenega dobička preteklih let
  • dobička tekočega poslovnega leta.

Ta dobiček se nato razporeja s sklepom skupščine:

  • na del, ki se razdeli družbenikom in
  • na del, ki ostane še naprej nerazporejen.

Dokler so bile omejitve pri razporejanju zaradi koriščenja olajšav za investiranje, je bilo zelo pomembno, dobiček katerega leta razporejate, saj če ste ga "prehitro" ste morali olajšave vrniti in povečati davčno osnovo v letu izplačila. Teh omejitev od 01-01.2006 ni več

Participacija delavcev

Kako je pa z zaposlenimi? Ali tudi njim pripada dobiček?

Dobiček, kot dobiček se zaenkrat lahko razdeli le lastnkom. Razporeditev na udeležbo knjižite na podlagi sklepa organa v letu 2007, ko izplačate izolnite REK-2, odtegnite 20% dohodnino.

Zaposleni lahko participirajo na razširjenem dobičku (v obliki plače), kar pa je odvisno od lastnikov. Ta delež se ne izkazuje kot sestavni del javno objavljenega čistega dobička, temveč kot povečanje prevrednotovlanih poslovnih odhodkov v obravnavanem letu (konto 722).

Prodaja in izračun deleža

VAljudno bi vas prosila za pomoč pred naslednjimi težavami . Druzabnik je lastnik 30% dleža v družbi , sedaj bi ta delaž prodal , kako ga izračunamo. Družba ima tudi nerasporejene dobičke preteklih let , če pride do izplačila dobička je treba odvesti davek ne glede na to iz katerega leta se dobiček izpalčuje ( ni omejitve starosti ) ali mislimo prav . Kako je z prenosom lasniškega deleža prek darilne pogodbe lai je tudi to obdavčeno?

Delež posameznega družabnika se izračunat na osnovi starukture v osnovnem kapitalu. Če so 3 družabniki in je osnovni kapital 2,400,000 mio, eden je vložil 1,000,000, eden 800,000 in eden 600,000 ima prvi 41,67%, drugi 33,33 in tretji 25%.Vsak lahko svoj delež proda za toliko, kolikor mu kdo ponudi, saj je to odvisno od dogovora med strankama. Najprej ponudi svoj delež drugim družbenikom, če pa ga ti nočejo odkupiti, ga lahko proda drugi osebi. Prodaja deleža ne vpliva na knjigovodsko izkazovanje kapitala, zamenjajo se le lastniki, kar je potrebno registrirati pri pristojnem sodišču. Vsaka delitev dobička (ne glede na leta) je obdavčena. Če je družbenik lastnik deleža družbe več kot tri leta, se davčna obveznost ne ugotavlja. Če delež podari zakoncu ali otroku se ugotavljanje davčne obveznosti lahko odloži, to pomeni, da davek plača komaj zakonec ali otrok pri naslednji odsvojitvi kapitala (93. člen ZDOH), če pravilno razumem.

Izplačilo dobička fizični osebi

Zanima me predvsem to, ali izplačilo dobička fizični osebi povzroči premik te fizične osebe v višji dohodninski razred? Kaj vse je treba ob izplačilu dobička fizični osebi obračunati (davki) in katere obrazce izpolniti? So kakršne koli posebnosti / omejitve, na katere je treba biti posebej pozoren?

Pri izplačilo udeležbe v dobičku fizični osebi(družbeniku d.o.o.) je potrebno upoštevati 20%-no dohodnino, ob izplačilu je potrebno izpolniti obrazec REK3b. Ta vrsta dohodnine se smatra kot dokončen davek (se ne vključuje v letno dohodninsko napoved)

Prenehanje firme

Podjetje je lansko leto kupile programe in jih knjižilo na neopredmetena OS.Pri tem su je odbilo vstopni DDV in upoštevalo olajšavo pri davku iz dobička. Letos pa bo podjetje prenehalo poslovati.Ne gre za stečaj, ampak za zaprtje, podjetje ima poravnane vse obveznosti. Vem, da se mora pri obračunu dobička lani upoštevane olajšava popraviti. Kako pa je z ddv od kupljenih programov oz. tudi drugih OS? Potrebno je narediti poračun DDV, kolikor berem IKS 9-10/2005 str.101.?

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-1) je res še ne dolgo nazaj vseboval določbo, da davčni zavezanec, ki izkoristi investicijsko davčno olajšavo (opredeljena je bila v odstotku od investiranega zneska v določena opredmetena osnovna in neopredetena dolgoročna sredstva), ne sme razporejati dobička za udeležbo v dobičku pred potekom treh davčnih obdobij po davčnem obdobju, za katero je izkoristil davčno olajšavo. Če je davčni zavezanec dobiček vseeno razporedil (razporeditev pomeni, da je dobiček namenil za izplačilo, tudi če dejansko dobiček še ni bil izplačan), je moral v letu razporeditve povečati davčno osnovo za znesek izkoriščene davčne olajšave. Vendar pa je bila omenjena določba četrtega odstavka 49. člena ZDDPO-1 s 1. januarjem 2006 črtana (z novelo ZDDPO-1B) in je zavezancem torej ni treba več upoštevati. Pri tem je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (že omenjena novela ZDDPO-1B) tudi natančno določil, da davčnim zavezancem, ki bi jim po 1. januarju 2006 še tekel 3-letni rok »prepovedi« izplačila dobička, ta rok v vsakem primeru preneha teči in to za vse pretekle dobičke. To pomeni, da lahko v letu 2006 izplačujete dobiček neomejeno in pri tem ni pomembno, dobiček katerega od preteklih let boste namenili za izplačilo. Omenjena določba je namreč s 1. januarjem letos tudi za dobičke preteklih let v celoti prenehala veljati.

Kar se pa tiče DDV-ja ga boste obračunati in plačati, če ste imeli pravico si odbijali vstopni DDV pri nabavi.

Davčna bilanca

Priloge k davčnemu obračunu

V prejšnjih letih smo morali s.p.-ji davčni napovedi priložiti vse predpisane priloge, tudi prazne, podpisane. Ali je pri davčnem obračunu isto? Če določene postavke nimamo, ali moramo priložiti prazno prilogo ali to ni potrebno?

K davčnemu obračunu oddate samo tiste priloge, ki ste jih označili kot priloge in ste jih izpolnili le v primeru, če so bili vpisani določeni podatki v obračunu. Praznih prilog se ne oddaja.

Pravilnik o obrazcu za davčni obračun navaja:

  • 2. člen 2. odstavek: Zavezanec poleg prilog iz prvega odstavka (Davčni obračun, metodologija za izpolnjevanje) tega člena predloži tudi podatke na obrazcih, ki sta Priloga 3 (Bilanca stanja) in 4 (Izkaz poslovnega izida) . . . . in podatke na obrazcih, ki so skupaj s posamezno metodologijo za izpolnjevanje posameznega obrazca.

Ko "prideš" na posamezen obrazec ti piše na primer:Priloga 7: Podatki v zvezi z olajšavo za investiranje se izpolnjuje, če ima zavezanec vpisan podatek pod zap. štev. 15.2. obrazca Davčni obračun . . . . . .

Na zadnji strani davčnega obračuna : Sestavni del obračuna so naslednje priloge:OZNAČITI Z X. Pomeni, da označiš in izpolniš tiste priloge, ki se nanašajo na konkretne podatke iz obračuna in nič več. Če jih ti nimaš tudi prilog ni.

Zamudne obresti – davčno priznanje

Kaj moram s tem zneskom narediti konec leta, da bo bilanca pravilna, jih odštejem od stroškov ali prištejem k prihodkom?

Zamudne obresti od davkov in prispevkov - niso davčni priznani odhodki ne pri zasebniku (s.p.) ne v d.o.o. V davčni bilanci jih ne odštevaš od skupnih odhodkov, saj je zaporedna številka = zmanjšanje odhodkov, kjer upoštevaš te odhodke in s tem povečaš davčno osnovo( pri davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodkov iz dejavnosti je npr. zapor. štev. 6.13.obrazca=Nepriznani odhodki za obresti od nepravočasno plačanih davkov in drugih dajatev; za d.o.o. pa trenutno nimam obrazca pri roki)

Zamudne obresti od računov - so zamudne obresti plačane dobaviteljem oziroma obračunane s strani dobaviteljev, so priznan odhodek in za njih ne povečuješ davčne osnove.