Delovna razmerja

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

Vsebina

Veljavna zakonodaja po spremembi ZDR, PO 01. 01. 2008

Pravna podlaga: Zakon o delovnih razmerjih - neuradno prečiščeno besedilo(ZDR-NPB1)

Delovni čas

Na Vas se obračam z vprašanjem glede 5 ali 6 dnevnega delovnega tedna. Pri nas smo do sedaj imeli 5 dnevni delovni teden, sedaj pa bi radi prešli na 6 dnevni delovni teden. (Razlog je nedeljsko delo.) Ali mi lahko kdo svetuje, kaj je potrebno narediti, kateri zakoni ali predpisi to urejajo?

Sprememba delovnega časa na obrazcu M1/2.

Sistematizacija delovnih mest - kdaj?

Naj mi prosim kdo na hitro prišepne, pri kolikšnem številu zaposlenih je potrebno izdelati sistematizacijo delovnih mest?

Mislim, da je to v Zakonu o delovnih razmerjih zapisano, ne ravno direktno, v 2. odstavku 20 člena:

  • (2) Delodajalec je dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela. Ta obveznost ne velja za manjše delodajalce.

Manjši delodajalec je opredeljen v 3. odtavku 5. člena ZDR:

  • (3) Manjši delodajalec po tem zakonu je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.

Ni ravno nujno, da se kt imenuje "Sistematizacija delovnih mest", dolžnost je, da to določi z nekim splošnim aktom

Nadurno delo

Zanima me, koliko nadur lahko opravi delavec v letu 2007. Ali še vedno 180 ali je v veljavi nov dopolnjen Zakon, po katerem naj bi lahko opravil le 170 nadur, s pisnim privolenjem pa 230 nadur?

Da, imate prav. V mislih imate verjetno leto 2008. S prvim januarjem prične veljati nov ZDR.

143. člen sedaj veljavnega DZR navaja, da je traja nadurno delo delavca v enem letu do 230 ur, vendar mora za nadurno delo ki presega 170 ur pridobiti pisno soglasje delavca.

Prenehanje pogodbe

Prenehanje pogodbe za določen čas

Poslovni razlog

V podjetju imamo nekaj delavk, katerim smo 31.12.07 podaljšali (oz. sklenili nove) pogodbe za določen čas do 30.6.08. In sicer nam je naš naročnik napovedal (ustno), da bo v prvi polovici tega leta veliko dela zanj. Sedaj pa ni tako, dela ni skoraj nič, kar pomeni tudi priliva denarja.

Kako lahko predčasno (če sploh lahko) prekinemo pogodbo sklenjeno za določen čas. Če se pogodba lahko predčasno prekine, kakšen je postopek (pisno obvestilo, koliko dni prej?

77. čl. ZDR 2007 - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas :

  1. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oz. ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena;
  2. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, lahko preneha, če se pred potekom časa po prejšnjem odstavku o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pog. o zaposlitvi v skladu z določbami tega zakona.

V vašem primeru, bi se pogovoril z delavci in pisno utemeljil (z dokazili) - zahtevajte od naročniku pisno razlago za pomanjkanje dela. V primeru predčasnega prenehanja pog. o zaposl. za določen čas , je enak kot pri pog. za nedoločen čas - to pomeni, 30 dni od dneva sklenjenega sporazuma o odpovedi pog. za določen čas. Z vso dokumentacijo in kopijo pog. o zaposlitvi jih napotite na Zavod za zaposlovanje - urediti status brezposlene osebe! Brez pisnih obvestil ne morete nič storiti dokler velja pogodba o zaposlitvi za določen čas!

Odpovedni rok - kolearski ali delovni dnevi?

Ali se pri odpovednem roku upoštevajo koledarski ali delovni dnevi?

Koledarski.

Delavca ni na delo

Delavec ima pogodbo o zaposlitvni za določen čas do 30.9.. Enostavno ga ni bilo več v službo, nato je poklical direktorja da želi zaključiti 25.7. Napisali smo sporazumno odpoved, jo poslali v podpis, vendar je do danes še vedno nimamo. Ali mu lahko zaključim delovno knjižico, glede na to to da od njega nimamo nobenega dokaza da želi prekiniti delovno razmerje, razen tega da ga ni v službo, ker baje že dela pri drugem delodajalcu.

Če mu vi še niste zaključili delovne knjižice in ga odjavili na zavodu za zaposlovanje, ga drugi delodajalec ni mogel zaposliti. Če želite prekiniti del. razmerje imate 2 možnosti: ali izpeljete izredno odpoved iz krivdnega razloga ali pa poskusite še enkrat s sporazumno odpovedjo. Pri tem pa vam predlagam, da najamete detektiva, ki naj mu osebno vroči sporazumno odpoved v podpis in naj vam jo tudi vrne. za dneve, ko ga ni bilo na delo, mu obračunajte neplačano odsotnost.

Jaz sem imela tudi eno tako delavko, ki se je sprenevedala in sem ravnala tako, kot sem vam napisala, s tem, da njej je delovno razmerje enostavno poteklo in ni bilo potrebno izročati ničesar.


Veljavna zakonodaja pred spremembo ZDR, do 31. 12. 2007

Veljavna zakonodaje od 1. januarja 2006 dalje, če ni drugače omenjeno! Pravna podlaga: Zakon o delovnih razmerjih - 2002,Kolektivne pogodbe, Novosti kolektivnih pogodb


Veljavnost kolektivnih pogodb

Prosim,še mi lahko navedete katera kolektivna pogodba velja za letošnje leto 2009?

Evidenca kolektivnih pogodb

Katera kolektivna pogodba?

Če ste s.p., potem imate na priglasitvenem listu napisano osnovno dejavnost.

Če ste d.o.o., potem ste se morali po Zakonu o poslovnem registru, razvrstiti svojo dejavnost po standardni klasifikaciji in o tem imate obvestilo (včasih se je to pošiljalo Zavodu RS za statistiko).

In tako upoštevate glede KP tisto dejavnost, ki jo imate napisno kot osnovno dejavnost.

Merila o pravilni razvrstitvi ob registraciji niso nikjer zapisana. Kolikor se spomnim, vpišeš tisto dejavnost, s katero ustvarjaš največ prihodka (ne s katero imaš največ dela ali dobička).

V kolikor ste se preusmerili, - iz ene dejavnosti v drugo - lahko to spremenite.

Predpogodba o zaposlitvi oziroma namera o zaposlitvi

Imeli smo obisk delovne inšpektorice. Po pregledu je ugotovila, da nimamo namere oz.predpogodbe o zaposlitvi. Torej, preden podpiše pogodbo, bi moral zaposlenec 3 dni pred podpisom prave pogodbe podpisati izjavo, namero oz predpogodbo z vsebino, da je seznanjen z pogoji zaposlitve in podobno. Zanima me ali ima kdo taken vzorec tega dokumenta, ki ga inšpektorji zahtevajo?

Mi smo zaposlenemu, dali predlog pogodbe o zaposlitvi en mesec pred zaposlitvijo in ker ni imel nobenih pripomb oz. je sodeloval pri sestavljanju je ta predlog postal pogodba. Da bi pa potem na novo še 1x podpisovali to pa ne. Lahko mu pa date za podpista izjavo, da je najmanj 3 dni pred podpisom pogodbe, le-to dobil v vpogled, ter da je bil seznanjen s pogojo dela. To je moj predlog.

Na vzorec pogodbe o zaposlitvi napišite Predlog pogodbe o zaposlitvi in jo vsaj tri delovne dni pred nastopom dela izročite delavcu, podpisi niso potrebni. Delavcu skupaj s predlogom pogodbe izročite obvestilo, da je v predpisanem zakonskem roku prejel pisni predlog pogodbe o zaposlitvi, in da delavec prejem pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi potrjuje s svojim podpisom in navedbo datuma. Podpisa delavca in delodajalca sta obvezna, en izvod daste delavcu enega obdržite. Pri nas je to zadostovalo za delovnega inšektorja.

Pogodbe o zaposlitvi

Delovno razmerje

Kaj pomeni elemente delovnega razmerja? (Opomba: povezava na stran Inšpektorata Republike Slovenija za delo)

ZDR opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih v 4. členu, v skladu s katerim je delovno razmerje, razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Postopek pri zaposlitvi

Sem sp do sedaj brez delavcev. Sedaj bi zaposlil delavca pa me zanima kakšen je postopek. Kje vse ga moram prijaviti?Ali moram sedaj tudi za njega vsak mesec oddajati plačilno listo na davčno tako kot za sebe? Koliko so trenutno najnižji prispevki za delavca?

Z delavcem sklenete pogodbo o zaposlitvi. Izpolnete obrazec PD za Zavod za zaposlovanje. Izpolnete obrazec M1/M2 da ga prijavite v zdravstvo. In to je to.

Mesečno obračunavate plačo za delavca in oddajate plačilne liste na DURS. Hkrati izpolnete obrazce, ki jih tudi oddate na DURS:

  • Obrazec 1-Z
  • Davek na izplačane plače (če ga obračunate)

Minimalna bruto plača znaša 122.600 sit. Delavec bo ob tej bruto plači dobil neto (brez malice in prevoza) 88.282,30 sit, vi, kot delodajalec pa boste državi plačali še 55.282,30 sit (prispevki na in iz bruto plače, dohodnina in 1% prispevkov na izobraževanje). Torej je vaš skupni strošek za 1 zaposlenega ob izplačilu minimalne plače 143.564,60 sit. Ta znesek bo pa še povečan za stroške prehrane in stroške prevoza, ki pa niso obdavčeni. Minimalni strošek prehrane trenutno znaša 730 sit/dan, maksimalen pa 1.300 sit/dan.

Zakaj pa je ta obrazec 1-Z? Kako pa se obračunava davek na izplačane plače? Je to potrebno tudi pri tej minimalni plači? Koliko se pri tej osnovi plačuje dohodnine?

Obrazec 1-Z se izpolne ob izplačilu plač in tudi posreduje takrat. Vsebuje št. delavcev iz ur za mesec izplačila, skupni znesek bruto izplačanih plač, koliko je bila izplačana najnižja plača. Davek na izplačane plače se izplačuje po lestvici, ki jo najdete na linku : Zakon o davku na izplačane plače, glejte 4. člen. V vašem primeru, če boste izplačevali minimalno plačo, tega davka nimate, zato sem vam že v prvotnem napisala "če". Pri minimalni plači je dohodnine ob predpostavki, da delavec nima nobenih drugih olajšav kot samo splošno, v višini 7.223,10 sit. Odgovorjeno v oktobru 2006

Zdravniški pregled

So obvezni?

Kje bi si lahko prebrala o "obveznosti" delodajalca, da pošlje svoje zaposlene na zdravniški pregled?

Mislim, da to področje spada pod varstvo pri delu. V Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) (Dopolnitev zakona) je opisano pod poglavje III. Obveznost delodajalca (14.člen dalje).

Ponovni zdravniški pregled

Po poteku porodniške

Zasebnik je zaposlil delavko za računovodska dela. Le ta je bila na preventivnem zdravstvenem prgledu septembra 2004, vmes pa na porodniškem dopustu (torej je zdravstveno vseskozi bila pod nadzorom). Ali mora po zakonu delodajalec obvezno pred zaposlitvijo poslati delavko na preventivni zdravstveni pregled? Ali je to določeno glede na leta odkar je bila zadnjič na pregledu?

Odvisno kakšno obdobje za opravljanje zdravniških pregledov je zapisano v Izjavi o varnosti in če ima dokazilo o opravljenem zdravniškem pregledu leta 2004 za isto dejavnost.

Potrdila nima, zdravniški pregled pa je bil opravljen za isto dejavnost! Če prav razumem je odvsno od delodajalca in kaj mu piše v izjavi o varnosti.

Izjavi o varnosti mora biti priloženo potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu (za računovodske storitve je obdobje 5 let oz. manj, če ima delavec probleme z vidom, sluhom,...). Morda bi prejšnji delodajalec dal kopijo potrdila, jaz sem jo moji delavki dala. Sicer pa bo potrebno zdravniški pregled opraviti ponovno.

Ob menjavi službe

Zanima me, ali mora delavec, ki je zamenjal delodajalca pri novi zaposlitvi ponovno opraviti zdravniški pregled in če po katerem členu. Zdravniški pregled je opravil pred tričetrt leta pri prejšnjem delodajalcu, kjer je opravljal poklic samostojnega komercialista na terenu, nato je imel prekinitev 3 mesece ( bil je na zavodu), pri novem delodajalcu pa opravlja podobno delo z istim nazivom?

Zakon o preventivnih zdravstvenih pregledih (5. člen) določa, da predhodni preventivni zdravstveni pregled opravi delavec:

  1. pred prvo zaposlitvijo
  2. po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev.

V kolikor nima delodajalec posebnih zahtev na delovnem mestu, ne vidim razloga za ponovno opravljanje zdravniškega pregleda.

Voznik - penzionist

Zanima me,na kakšen način je mogoče "zaposliti" upokojenca za občasno delo v s.p. avtoprevozništvu?Kakšni so pogoji? Kako je s študenti?Ali po novem lahko delajo kot prevozniki tovornjakov?

Voznik tovornega vozila mora biti zaposlen. Posebej bodite pozorni če vozite v tujino, ker voznik v kabini mora imeti potrdilo izdano s strani Zavoda za zdrav. zav. (obr. MEJ) s katerim dokazuje da je pri vas v delovnem razmerju. Če tega ni lahko ostanete brez vozila (preprečevanje dala na črno). Velja za upokojence, študente in vse ostale.

Kdo je plačnik

Kandidata za delo smo poslali na zdravniški pregled. Ali lahko od njega zahtevamo, da pregled sam plača?

Vsi pregledi vezani na zdravje pri delu vklučno z zdravniškim potrdilom pred nastopom službe bremeni delodajalca in ga ni mogoče terjati od delavca. ZVZD pravi: Delovni proces mora biti prilagojen telesnim in duševnim potrebam delavca. To ne sme delavcu povzročiti finančnih obveznosti. - pravna podlaga za to, da morajo biti zdravniški pregledi na stroške delodajalca.

ZDR pravi v 5. odstavku 26. člena:

(5) Zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela delodajalec na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Dogaja se, da nekateri pridejo delat 10, 15 dni, nato pa delovno razmerje prekinejo. Kakšno prakso uporabljate glede plačila prvih pregledov?

Mi enak problem rešujemo tako, da v pogodbo o zaposlitvi vstavimo člen, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca pred potekom za katerega je bila sklenjena, je dolžan vrniti stroške zdravniškega pregleda. Čeprav bi inšpektor za delo verjetno imel kakšno pripombo .... Ta rešitev je dobra le, če je delavec "pohleven" in to v resnici brez besed vrne. Drugače pa, tudi če je v pogodbi, ne vzdrži, če se delavec pritoži. Mi smo imeli tak primer, ko je delavec vrnil, potem pa se je premislil in pritožil. Izgubili smo in mu morali plačati, pa še nasankali smo. Tako, da jaz mislim, da je edina varianta, da delavcu pregled plačamo.

Prva zaposlitev

Drugi mesec se verjetno zaposlim. Zanima me, koliko časa prej lahko zahtevam pogodbo v predogled preden podpišem (da jo nesem odvetniku). Predlagali so mi namreč da bi kar takoj podpisali pogodbo, brez da jo vzamem domov? Lahko to zahtevajo? In ali lahko zahtevam hkrati tudi kolektivno pogodbo? Je še kaj takega na kar moram paziti?

ZDR 15. člen - (2) Delodajalec mora delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi. Torej bi vam moral dati predlog pogodbe vsaj 3 dni pred podpisom. Težko je opredeliti na kaj paziti, predlagam, da si preberete Zakon o delovnih razmerjih .

Mogoče eno par postavk katere so pomemebne:

  • plača (osnovna, dodatki..)
  • dopust
  • če se v pogodbi sklicujejo na interne akte jih pridobite pred podpisom
  • konkurenčna klavzula
  • ...

V podjetju je zaposlen od 1999 dalje in je šele prejšnji teden dobil svoj izvod pogodbe in to kopijo! Zdi se pa mu ko je bila pogodba podpisana z njegove strani da ni imel navedenega odpovednega roka in konkurenčne klavzule (in kazni) --> skelpa da je bil original pogodba katera je bila napisan lasto ročno popravljena in kopirana ter mu bila vročena kopija popravljene !!!! Zanima ga kako je s temi papirji - pogodbami? Baje mora biti pogodba v 4 izvodih -> original dobi delavec, 1.kopijo podjetje kjer je zaposlen, 2.kopijo računovodstvo in 3. kopijo SPIZ(al kaj je že to)!

Z novim letom bomo namreč zaposlili novega delavca. To bo njegova prva zaposlitev. Kaj je treba postoriti in v kakšnem kronološkem zaporedju?

  • Delavec naj gre na upravno enoto, kjer ima stalno prebivališče in dvigne delovno knjigo (mora imeti tudi originalno spričevalo ali diplomo o končani izobazbi).
  • Sklenite pogodbo o zaposlitvi
  • Na zavodu za zaposlovanje oddate na obrazcu PD-1 potrebo po delavcu
  • v knjigarni kupite še obrazec M1/M2 in ga skupaj z PD-1 odnesete na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Pogodba pred nastopom dela - predpogodba

Želimo zaposliti delavca. Tri dni pred sklenitvijo moram delavcu izročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi. Zanima me ali ta predlog pogodbe isto izgleda kot pogodba o zaposlitvi le da naslov napišem predlog pogodbe?

Delavcu daJTe pogodbo 3 dni prej - to je pogodba, ki jo bo podpisal. Če jo bo kaj hotel spremeniti ali dopolniti zato se imenuje predlog.

Dokazila o pisni vročitvi

Inšpektor za delo zahteva od nas pisna dokazila, da smo delavcem (novo zaposlenim v letu 2004) vročili pisni predlog pogodbe o zaposlitvi. Prvič slišim za to ... Prosim tiste, ki ste bolj vešči v kadrovskih zadevah - kje je to napisano oz. po katerih členih katerega zakona je treba od delavca dobiti pismeno potrdilo, da smo mu dali pogodbo[?] Se to v praksi res izvaja?

To ureja, 9. in 29. člen Zakona o delovnih Razmerjih.

Mi imamo na koncu zapisano:

  • Dostavljeno: ime in priimek delavca, datum , proti podpisu. Tu delavec podpiše naš izvod in mislim, da je to zadosten dokaz, da je predlog dobil.

Ta pisni predlog pogodbe je mišljen zato,da delavec ve že v naprej kakšne bodo njegove obveznosti in pravice za določeno delovno mesto,da potem ne prihaja do tega,da reče,da zato pa ni vedel,da bo tako...in če mu predlog pogodbe ni všeč ima tri dni časa,da to pove in pogodbo ne sklene.Če pa se s predlogom pogodbe strinja,mu daste za podpisat pisno pogodbo.(15. čl. Zakona o delovnih Razmerjih) Po 231. čl. Zakona o delovnih Razmerjih se lahko pravna oseba za ta prekršek kaznuje s 300.000,00 sit.Je pa zanimivo,da je predvidena možnost kazni za neizročen predlog pogodbe,nikjer pa ne vidim kakšnih sankcij ,če sploh ni izročena pisna pogodba!

"Zamolčanje" nosečnosti

Zanima me je iskaleka zaposlitve dolžna povedati, delodajalcu, da je noseča (2.5 meseca), pred sklenitvijo delavnega razmerja?

Tega je ne sme vprašati in mu tudi ni dolžna povedati - tako si vsaj jaz razlagam 188. člen Zakona o delovnih razmerjih o varstvu podatkov o nosečnosti

Poiskusna doba

Delodajalec, pri katerem sem se pred kratkim zaposlila, mi je dal v reševanje naslednjo zadevo:

Delodajalec je na Zavodu objavil prosto delovno mesto za določen čas brez določitve poskusnega dela. Izbranemu kandidatu je bil izročen sklep o izbiri, na podlagi katerega je delavec v podjetju delal 14 dni, ne da bi bila z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi (delavec na zahtevo delodajalca ni prinesel del. knjižice). ker se je v tem času izkazalo, da je delavec nesposoben za opravljanje del na delovnem mestu, se je delodajalec odločil, da ne bo sklenil pogodbe o zaposlitvi. Delavec sedaj zahteva sklenitev pogodbe o zaposlitvi na podlagi sklepa o izbiri, sicer se bo obrnil na pristojne institucije. Rešitev problema vidim edino v tem, da se z delavcem sklene pogodbi o zaposlitvi za določen čas 12 mesecev (kakor je bilo določeno v objavi) z enomesečnim poskusnim delom, s tem da se v členu o poskusnem delu določijo pogoji, ki jih delavec ne bo mogel doseči.

Prekršek je bil že storjen s tem, ko mu delodajalec ni dal takoj v podpis pogodbe. Sedaj je le od dobre volje prizadetega odvisno, ali bo podpisal omenjeno pogodbo. Čeprav bi bila to najboljša rešitev.

Delavec lahko po posredovanju inšpektorja in nadalje tudi sodno doseže uresničitev pogodbe iz sklepa o izbiri. Lahko celo negira obstoj poskusnega dela v pogodbi, ker ga v sklepu o izbiri oziroma v razpisu ni bilo.

Delovna knjižica ni pogoj za (ne)sklenitev delovnega razmerja v primeru, da je delavec ni dobil od prejšnjega delodajalca.


Z delavcem imamo sklenjeno pogodbo za določen čas. Zaradi slabih rezultatov naših in njegovih bi radi prekinili pogodbo predčasno, pa ne vemo ali lahko to storimo in kako?

Verjetno ste pozabili na poskusno dobo. Možna je tudi predčasna prekinitev pogodbe za določen čas. Tu je podaj razlog za redno odpoved delodajalca: razlog nesposobnosti, nedoseganje pričakovanih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno). V vašem primeru ne gre za krivdno dejanje delavca, na osnovi katerega mu lahko izrečete ukrep prenehanja pogodbe brez odpovednega roka. Tak ukrep je lahko izrečen v disciplinskem postopku. Vendar mora imeti ta prekršek elemente kaznivega dejanja. tega v vašem primeru ni.

Pri odpovedi morate biti dosledni, paziti morate na odpovedni rok, stanje morate objektivno dokazati in v odpovedi ustrezno in izčrpno opisati odpovedni razlog. Svetujem vam, da ustanovite komisijo in ga določen čas opazujete - o čemer morate delavca tudi obvestiti.

Premislite, ali je smiselno, predčasno prekinjati pogodbo, ker morate paziti na vse roke. Čas opazovanja, seznanitev z rezultati, odpovedni rok...

Imeti morate konkretne podatke oz. dokumentacijo o učinkovitosti posameznikovega dela, sicer odpoved zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov ne more biti utemeljena. Poglejte, kaj imate zapisano v pogodbi o zaposlitvi. Kaj lahko se vaš primer znajde na sodišču - zakon je naravnan tako, da vedno ščiti šibkejšo stranko v postopku, v tem primeru je to delavec.

Odgovora sta bila podana v letu 2004.

Menjava službe - nova pogodba

Po pogodbi imam 1 mesec odpovednega roka. Ker načrtujem menjavo službe in ker je do sedaj še nisem menjala, me zanima kako naj to speljem iz vidika pogodbe? Namreč, rada bi bila sigurna, da v času odpovednega roka ne bom ostala praznih rok, torej da se bodoči delodajalec ne bi premislil ipd (doživela sem že marsikaj). Ali je korektno od bodočega delodajalca zahtevati vnaprej podpis pogodbe, kjer je npr. naveden datum začetka opravljanja dela čez 1 mesec?

V kolikor poteka dogovarjanje v skladu ZDR - objava prostega delovnega mesta, izbira kandidata, itd., menim, da vam novi delodajalec sporoči, da je izbral vas, kjer vas tudi obvesti o datumu nastopa in podobno. Če pa je to potekalo brez objave, pa je vaš delodajalec kršil ZDR. ZDR sicer določa izjeme od obveznosti objave (24. člen), vendar menim, da vaša nova zaposlitev ni med njimi. Najmanj kar lahko storite je, da vam o vašem nastopu delovnega razmerja poda pismeno, ali pa prosite za predpogodbo.


Ponavljanje pogodb o zaposlitvi

Zanima me, kolikokrat se lahko podaljša pogodba o zaposlitvi za določen čas oz. kdaj podjetje mora zaposliti delavca za nedoločen čas?

ZDR ( 52. in 53. člen) določa utemeljene razloge za primere, v katerih je takšno pogodbo dopustno skleniti, poleg tega pa tudi časovne omejitve trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Dveletna časovna omejitev sklepanja pogodb za določen čas se začne uporabljati 1. 1. 2007, za manjše delodajalce pa 1. 1. 2010, v prehodnem obdobju od 1. 1. 2003 do 1. 1. 2007 pa velja triletna časovna omejitev.

Ponavljanje pogodb za določen čas - več kot 2 oziroma 3 leta

Delavcu že štiri leta podaljšujejo pogodbo za določen čas (neprekinjeno) po pol leta. Sedaj pa bo menda postal t.i. "tehnološki višek" in mu pogodbe več ne bodo podaljšali.

Kot tehnološki višek ima enake pravice kot nekdo, ki je bil zaposlen za nedoločen čas. Pripada mu tudi odpravnina. Nikar naj ne poskuša kaj podpisati, razen kakega potrdila, da je dobil odpoved.

če je bil zaposlen pri malem delodajalcu (do 10 zapolsenih), se mu je lahko pogodba podaljševala do 3 leta, drugače le dve. Po poteku tega obdobja je ne glede na potek nadaljne zapolsitve le ta prekvalificirana v pogodbo za neloločen čas. Upam, da podjetnik ni izzigraval pogodb in ga vsakič zaposlil na drugem delovnem mestu. A če je bil delavec v gradbeništvu, je verjetno delal vedno enake stvari. to lahko dokazuje v primeru spora tudi na soidšču. se pravi, izpodbija zaposlitev na različnih delovnih mestih. Tudi občasne pekinitve za nekaj dni tega ne spremenijo, kajti po zakonu mora preteči za to daljši čas (ne vem na pamet).Popravek (preteči mora dva meseca od prekinitve pogodbe o zaposlitvi,da se glede tega smatra,da je bilo prekinjeno delovno razmerje.)

"Dolžnost" je, da skrbno pazi potek postopka. prejeti mora (pravočasno) obvestilo, da bo višek, povabljen mora biti na razgovor in prejeti odpoved. Lahko, da delodajalec n bo podaljšal pogodbe, ker naj bi mu ta (delodjaalec si lahko predstvlja to zaradi podaljševanja za pol leta, a dejansko je delavec v delovnem razmerju za nedoločen čas vsaj eno leto.) že potekla.

Kljub vsemu predlagam, da vstopi v kontakt z inšpektoratom za delo. Vse postopke naj napravi pod njegovim okriljem. Včasih je majhna napakica v postopku dovolj, da odpranina splava.

Na zavodu so pravice enake v obeh primerih, razlika je le v pravici do odpravnine, ki je ni, če se prekine pogodba po delavčevi ali delodajalčevi krivdi.

Odpravnina ni tak velik strošek, da ga delodajalec ne bi mogel izplačati, mislim da je nekako 20% za vsako leto od njegove plače, ali od republiškega povprečja, če je to zanj ugodneje (zopet govorim na pamet...).

Z delodajalcem ni sklenjene pogodbe - kaj je s pravicami?

Podjetje v katerem delam kot komercialistka posluje vedno slabše. Plače niso redne, vendar so bile vsaj do doslej izplačane. Niso pa mi povrnili stroškov za prevoz na delo, saj se vsak dan vozim 42 km in prav tako ne kilometrin, saj sem veliko na terenu in se vozim s svojim avtom. Za delodajalca delam več ko eno leto, vendar nisva nikoli podpisala pogodbe o zaposlitvi. Glede na dejstvo, da sem brez pogodbe, kakšna je verjetnost, da bom ostala brez povrnjenih stroškov?

Ne glede na to, da pogodba ni bila sklenjena, veljajo za vas vse obveznosti in pravice, ki vam grejo iz delovnega razmerja v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih. Tako odpravnina, kot vse ostalo. Pravice izhajajo iz 4. člena Zakona o delovnih razmerjih.

Sprememba statusa delodjalca

Kaj se zgodi s statusom zaposlenih, če se "s.p." preregistrira v "d.o.o."?

Gre samo za spremembo oblike delodajalca. Torej je novi delodajalec pravni naslednik prejšnjega. Pogodbe ostanejo, prav tako vse pravice glede nagrad in del. dobe.

Sprememba podatkov (naslova, priimka)- nova pogodba?

Delavka je spremenila priimek in stalno bivališče. Novo bivališče je še vedno v istem mestu, tako da nadomestilo za prevoz na delo ostane enako. Ali mora podpisati kako novo pogodbo o zaposlitvi oziroma aneks?

Ne, v kadrovski evidenci ji morate spremeniti priimek (predvidevam da se je poročila) in naslov ter narediti tudi spremembo na ZPIZ.

ZPIZ obrazec M1-2? Ali kaj drugega? Koga pa na upravni enoti obvestijo ob zamenjavi priimka (baje ZZZS, še koga?

Obr.M-3 na ZPIZ (sprememba podatkov). Na Upravni enoti mora zamenjati vse dokumente (urediti mora sama).

Dokumente je že zamenjala, na upravni enoti pa so rekli, da oni avtomatsko obvestijo ZZZS?

Pri nas ob spremembi npr. naslova gremo na ZPIZ-Obr.M-3 (sprememba podatkov....), v kadrovski evidenci popravimo na nov naslov, delavca napotimo na banko, da še tam uredi nov naslov in na upravno enoto. Ko uredi še tam, mi ni znano, koga Upravna enota obvesti (predvidevam, da gredo podatki iz njihovega registra na davčno). Pri nas delamo tako in do sedaj nismo imeli problemov niti z davčno, ZPIZ-om, banko...

Če bi Upravna enota avtomatsko obvestila ZPIZ, zakaj potem obstaja obr. M-3? (leto ali dve nazaj so bili od delavca na Upravni enoti spremenjeni vsi dokumenti na nov naslov, na ZPIZ-u pa ne, dokler nismo slučajno ob refundaciji ugotovili, da sprememba ni narejena. Nesli smo M-3 in zadeva je bila urejena).

Zaposlitev nosilca s.p.-ja

Na razpisu se je za pomožnega delavca prijavil gospod, kateri ima že svoj s.p. (dejavnost ni naša stroka). Ko smo ga vprašali kako bi on delal v naši firmi in kot s.p. je povedal da bo pri nas poln delovni čas, dejavnost s.p. pa ko bo imel čas. Kako je z izplačilom plače-kot običajnemu delavcu?

Če se bo redno zaposlil pri vas (redno delovne razmerje za polni delovni čas), bo moral redni s.p. spremeniti v popoldanski s.p. Plačo obračunajte enako kot ostalim delavcem, saj se njegov status v ničemer ne razlikuje od ostalih.

Zaposlitev lastnika d.o.o. - šifra 010

Lastnik d.o.o. bi se zaposlil,pa ne kot direktor-direktorja že ima. Pod kakšno osnovo se zaposli in kolikšne prispevke mora plačevat?

Če lastnik enoosebne družbe ni hkrati tudi poslovodna oseba (ni vpisan v registru kot direktor), potem se zaposli kot delojemalec - sklene pogodbo o zaposlitvi, kjer se mu določi osnovna bruto plača (zavarovalna osnova 001 - delovno razmerje). Višina prispevkov je enaka kot pri vseh pogodbah iz delovnega razmerja :22,10% prispevki delojemalca + dohodnina po dohodninski lestvici; 16,10% prispevkov delodajalca; davek na izplačane plače. Najnižja plača ne sme biti manjša od minimalne plače. Iz delovnega razmerja izhaja tudi pravica do povračil stroškov za prehrano med delom, prevoz na delo in iz dela........, regres za letni dopust.....

Zaposlitev upokojenca

Kako lahko podjetje (d.o.o.) najenostavnejse zaposli upokojenca (honorarna pogodba?) in kaksen je postopek?

Če želite zaposliti upokojenca podpišete podjemno pogodbo- za enkratni posel ali pogodbo o delu za krajši delovni čas od polnega ( lahko tudi samo za 1 uro na teden ) če gre za daljše obdobje.

Pri nas smo izplačali upokojencu pogodbo o poslovodenju, ki nima omejitev glede izplačila (lahko se pojavlja vsakomesečno, medtem ko je pri podjemni omejeno na enkraten posel). drugače pa ni več omejitev glede višine izplačila.

Zaposlitev tujca

Postopek

Zaposlili bomo tujca iz BIH na podlagi delovnega dovoljenja. Tudi v pogodbi piše, da se pogodba sklepa za čas veljavnosti delovnega dovoljenja. Tujcu je bilo delovno dovoljenje izdano za določen čas od 04.08.2008 do 03.08.2009. Vendar tujec do takrat ni pridobil bivalne vize, zato bo začel delati šele 25.8. Zanima me, s katerim dnem ga prijavim na ZZZS - ali s 04.08.08, ko je dobil delovno dovoljenje (seveda mu plače do 25.08. ne bomo obračunali) ali s 25.08., ko bo dejansko pričel delati?

Ko tujec pridobi delovno dovoljenje, mora pridobiti tudi dovoljenje za bivanje - viza in ko dobi vizo, lahko prične z delov v RS. Šele ob pridobitvi vize lahko začne z delom, kljub temu, da mu del. dovoljenje že velja. V tvojem primeru velja za 1 leto. do max 3.8.09 in je potrebno vložit vlogo za podaljšanje v kolikor boste podaljšali zaposlitev z njim. To storite na ZRSZ cca 2 do 3 mesece pred iztekom sedanjega del. dovoljenja.

Na ZZZS ga prijavi z dnem, ko začne delati. To moraš storiti v 8 dneh od pričetka dela.

Je še ena zanka v zakonu, na katero je potrebno biti pozoren. Prijaviti ga morate deset dni po tem, ko on prejme bivalno vizo. V kolikor ga boste kasneje, vam bodo razveljavili delovno dovoljenje. Torej, če ne bo prišel v Slovenijo pravočasno po prejetju vize in ga vi jasno ne bi zaposlili v roku, vam bodo razveljavili dovoljenje.

Enako velja, če je v Slo, pa ga ne prijavite.

Nadurno delo

Koliko ur je dovoljenih?

Koliko nadur na mesec se lahko dela? Nekje sem zasledila podatek da lahko na mesec dela podjetje do 20 nadur. Ali to drži?

Res je. Največ 20 nadur na mesec, letno pa največ 180 nadur (3. odstavek143.člena Zakona o delovnih razmerjih).

Službeno potovanje - višek ur?

Službeno potovanje je zaključeno po 12 urah.Delavec prejme dnevnico in potne stroške. Delavec zahteva odgovor ali lahko 4 ure,ki so več kot 8 urni delavnik koristi kot višek ur. Oziroma se službeno potovanje (glede 12 delovnih ur )obravnava kot celota?

Večna dilema, ki pa jo poskuša reševati vsako podjetje zase. Najprej se postavi vprašanje:

  • kaj predstavlja delovni čas: ali ko se odpelješ od doma ali šele takrat, ko prispeš na dogovorjeno mesto-cilj službenega potovanja;
  • ali je delovni čas, čas ki je bil porabljen za izvrševanje naloge, zaradi katere si bil poslan na pot, vključno še za morebitno kosilo/večerjo s poslovnimi partnerji ali je konec delovnega časa, ko prispeš na lokacijo službe/domov.

Moje stališče: delovni čas je samo tisti čas, ko dejansko opravljaš nalogo, zaradi katere si na službeni poti. Prevoz na končni cilj in nato prevoz nazaj domov je prevoz na delo/iz dela, ki ne šteje v delovni čas.

Rešitve niso ne bele ne črne, amak nekje vmes. Priznavanje ali nepriznavanje presežka ur je odvisno od specifičnosti dejavnosti oziroma v okviru dejavnosti od opravljanja delovne naloge - konkretnih delovnih mest. Mnenje se je nanašalo na gornje vprašanje, končni odgovor pa je: da presežek ur na službeni poti ne more predstavljati nadur, saj je službena pot celota: pot do cilja, opravljena naloga, pot domov in jo izražamo v času zato, da določimo višino dnevnice (Lj-MB-MS-Ptuj-LJ) in seveda tudi za evidenco delovnega časa, če službena pot skupaj traja manj kot polni delovni čas.

Trgovski potnik - narava njegovega dela je taka, da svoje delo opravlja pretežno na "terenu" in se dnevno vrača v kraj prebivališča (ni nujno, da ne bo hude krvi). Pri njem torej ne pride v poštev dnevnica, ampak strošek prehrane in iz tega naslova ne bomo ugotavljali, koliko ur je dnevno opravil (ker ni na službeni poti). In zdaj hočete reči, da je pravilno, da se mu npr. priznavajo ure dnevno npr. po 12 ur (toliko je po evidencah opravil ur z obiski pri strankah) in to vse dni v mesecu; sklenil pa ni nobenega posla in s tem tudi ni ustvaril prihodka. Zato trgovski potniki (vsaj v večini primerov) za izračun svoje plače ne ugotavljajo koliko ur so prebili na terenu (in od tod tudi ne ugotavljajo presežka ur nad mesečnim fondom ur), temveč je njihova plača odvisna predvsem od prometa, ki ga opravijo.

"Na službeno pot ne greste iz svojega zadovoljstva, ampak za potrebe službe": kaj pa prestavljajo potrebe službe, le potrebe lastnikov ali ste/smo v te potrebe vključeni tudi zaposleni, ki iz realizacije teh potreb ustvarjate/ustvarjamo prihodke, ki so podlaga za izplačilo plač (in tudi morebitnih nadur, če vam delodajalec presežek ur iz službenih poti vključuje v plačo).

Skušala sem poiskati druga stališča o priznavanju presežka ur iz službenega potovanja. Sodne prakse iz tega področja še ni. Mogoče je zanimivo stališče, ki ga je podal SKEI (najdete na njihovi spletni strani):

  • samo delni povzetek odgovora, ki se nanaša na službeno pot: V zvezi s časom, ki ga delavec porabi na službeni poti je treba ločiti čas, ko je delavec odsoten zaradi službenega potovanja in čas, ko dejansko opravlja delo. Čas, ko je delavec odsoten je pomemben pri obračunu dnevnic, medtem ko je čas, ko delavec dejansko opravlja delo pomemben pri obračunu delovnega časa. Izrecne ureditve sicer nikjer ne boste našli, praksa pa vprašanje efektivnega dela na službenem potovanju dejansko razrešuje tako, da delavcu za vsak dan, ko je odsoten zaradi službene poti prizna (najmanj) polni delovni dan - torej 8 ur (razen seveda, če gre za kratke službene poti, ko se mora delavec vrniti na delo), če pa opravi več efektivnih delovnih ur pa nadure oziroma ure v dobro. Časa, ki ga delavec na službeni poti dejansko porabi, ker pač mora potovati na mesto službene poti, praviloma ne priznavajo kot delovnega časa, ponekod pa delavcem, ki vozijo, priznavajo bodisi dodatek za vožno bodisi del ur priznajo kot delovni čas........
Šoferji vodstvenih delavcev

Se strinjam, da ni ves čas na službeni poti delo - recimo čakanje med enim in drugim sestankom. Čas vožnje pa je tudi delo (za tistega, ki vozi - ne za tistega, ki lahko zraven drema). Za primerjavo (najbrž so še take firme), ko šofer vozi gospoda direktorja. Domnevam (ali vsaj prav bi bilo), da se šoferju šteje čas vožnje kot delo , direktorju, ki utrujen po poslovni bitki in viskiju ždi na zadnji klopi, pa ne. In zakaj se ne bi komu, ki ni gospod in sam vrti volan, tudi štele delovne ure?

Delovno mesto in naloge šoferja direktorja (te imajo samo še zelo velika in bogata podjetja) so specifične, se pa popolnoma strinjam, da prične opravljati svoje delo, ko sede za volan in ne takrat, ko pripelje direktorja na mesto sestanka. In še nekaj iz realnega življenja in prakse: direktor/član uprave ne ugotavlja presežka ur ne iz rednega delovnega časa in ne iz opravljenih službenih poti in to ne glede na to ali ima pogodbo iz zaposlitvi ali pa induvidualno pogodbo.

Prerazporeditev delovnega časa

Zanima me, ali lahko delodajalec določi da je ena sobota obvezno delovna, kajti pri nas je in nevem kako lahko delodajalec kar reče ena sobota v mesecu je nujno treba delati?

Delodajalec lahko razporedi delovni čas po svojih potrebah. Prav tako vam lahko določi, da je nujno, da imate eno soboto v mesecu delovno. Res pa mora biti razporeditev delovnega časa določena in objavljena na začetku leta.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Opoved s strani delodajalca

V aprilu smo zaposlili delavko za določen čas 6 mesecev. V pogodbi smo zapisali: " delovno razmerje se sklepa za določen čas zaradi poslovnih razmer in traja do 07.10.2006. Ker delavka ni sposobna kvaliteno opravljati dela, bi jo radi odpustili, kako?

Pogodba o zaposlitvi se lahko prekine na podlagi 80. člena ZDR, poznamo redno in izredno odpoved (slednja je v primeru, ko imajo kršitve vse znake kaznivega dejanja). Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved. V vašem primeru pride v poštev redna odoved iz razloga kršenja pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlogi -nesposobnosti), pri tem morate paziti na določbe 83. člena ZDR, cit.:"Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje prvi in drugi odstavek 177. člena tega zakona, ..." Ne glede na to, da je delavka bila opozorjena na neopravljanje dela, ji morate še pisno vročiti obdolžitev in ji omogočiti zagovor, o tem vodite zapisnik, priporočam tudi prisotnost več oseb (verodostojnost postopka, lahko tudi pri odvetniku). Rok, da delavka poda zagovor, mora biti primeren, da se delavka na zagovor pripravi, vroča se osebno v prostorih delodajalca. Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če so razlogi resni in utemeljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Odpovedni rok v vašem primeru je 30 dni. Lahko se dogovorite tudi za odškodnino namesto odpovednega roka, npr. 1/3 povprečne plače delavke v zadnjih treh mesecih. Delavka do odpravnine ni upravičena (dela manj kot eno leto). Delavka tudi ni upravičena do sorazmernega dela regresa, če ni pridobila pravice do koriščenja letnega dopusta. Podrobnosti postopka odpovedi si poglejte v Zakonu o delovnih razmerjih, Ur.l. RS 42/2002.

Prosim za pomoc, redno sem odpovedala pogodbo za nedolocen cas, imam ze novo pogodbo z drugim delodajalcem vendar sele s 1. majem. ali je sploh kaksna moznost, da bi ta cas na zavodu prejemala nadomestilo? Od prejsnjega delodajalca imam potrdilo o sporazumni odpovedi. Ali to kaj velja?

Pri sporazumni odpovedi nimate pravice do nadomestila na zavodu.

Odpoved s strani delavca

Neizpolnjevanje pogodbe s strani delodajalca - Ali lahko da delavec odpoved delovnega razmerja sklenjenega za nedoločen čas in to brez odpovednega roka, ker mu delodajalec ni izplačeval neto plače, kot je bila navedena v pogodbi?

ZDR govori v tretji in četrti alineji 112. člena izredne odpovedi delavca (razlogi na strani delodajalca)

  • če mu je delodajalec vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo,
  • če mu delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,

Če je stvar samo v tem, da vam je izplačeval bistveno zmanjšano plačilo, bi se poskušala z delodajalcem prvo dogovorit (ustno in nato ga nato pisno opozorit). Težko je namvreč dokazat na Zavodu za zaposlovanje in tudi sodišču, kaj za vas pomeni bistveno zmanjšano plačilo. V kolikor se boste kljub temu odločili za ta korak, pazite na pravilne roke in predvsem se prej pozanimajte na delovni inšpekciji. Samo prikrajšanje pri plači zastara v petih letih in tožbo lahko vložite direktno na sodišču.

V osmih dneh po tem, ko predhodno pisno opomniš delodajalca in pisno obvestiš inšpektorja za delo lahko izredno odpoveš pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru, ti pripada odpravnina, ki je določena za primer redne odpovedi delodajalca iz poslovnih razlogov in odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Imaš se pravico prijaviti kot brezposelna oseba na zavodu za zaposlovanje in si upravičen do denarnega nadomestila. Ko bo delodajalec prejel pisen opomin ti bo morda izplačal razliko za nazaj in vse bo spet o.k.


Upoštevajte Zakon o delovnih razmerjih 80. člena do 87. člena. Odpoved delovnega razmerja pred rokom poteka pogodbe, je lahko samo na osnovi sporazuma med delodajalcem in delojemalcem, ki mora biti v pisni obliki. V sporazumu določita odpovedni rok, ki je pa lahko tudi takoj. V sklepu ga morate opozoriti tudi na pravno varstvo in na njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. V sklepu tudi napišite, da delavcu ne pripada nobena odškodnina, zaradi neupoštevanja odpovednega roka. Lahko pa vi "mogoče" uveljavljate odškodnino, zaradi predčasne odpovedi s strani delavca. To je odvisno, kako imate dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi. V kolikor smatrate, da ste mu regres za letni dopust preplačali, se lahko o tem prav tako dogovorite v sporazumu.


Kako pa je pri s.p. delodajalcu. Ali ti lahko da predčasno, dva meseca, ustno odpoved delovnega razmerja - sklenjenega za določen čas(eno leto). Ali bi moral dati pisno izjavo? Pa še nekaj, o regresu še dosedaj ni bilo nič govora, pravi da bo izplačal potem, kako naj pritisnem nanj?

Ustna odpoved je nevelkjavna, pisna pa dva meseca pred potekom nesmiselna, že zaradi dolžine postopka, ker morate upoštevati vse roke v postopku. Za regres, če ne gre drugače, lahko pokličete inšpektorat ali pa tožite. Pravda je za vas dobljena.

Drobcen nasvet: odpovedi v nobenem primeru ne podpisujte, ker se to šteje za odpoved z vaše strani in kar čakajte...


Delodjalec noče sprejeti odpovedi - Imam primer, ko bi delavec rad svojemu delodajalcu izročil odpoved, ta pa jo noče sprejeti. Grozi mu na vse možne načine. Delavec je delodajalca prosil, če mu lahko izroči pogodbo o zaposlitvi, katero naj bi sestavil pred 10-imi leti, ko je nastopil službo, vendar se ta z raznimi izgovori izmika, delavci jo do danes še niso dobili. Sumim, da pogodba sploh ne obstaja. Ali ima delavec zaradi tega lahko kakšno prednost pri odhodu?

Naj odpoved pošlje priporočeno, odpoved vsekakor naj vsebuje datum, že zaradi odpovednega roka. Tu ni dileme. Pogodbo o zaposlitvi lahko vi kadarkoli prekinete in o vzrokih zakaj vam ni potrbn0 razlagat. Vi dajte odpoved, upoštevajte odpovedni rok in čao! Če se bo kaj pritoževal, obvestite še inšpektorat za delo. Lahko, da vam ne bo hotel dati knjižice. A se ne sekirajte, to ni ovira za sklenitev nove zaposlitve. Ker vam je ni izročil, je v prekršku on. Tudi o tem velja obvestiti inšpektorat. Če ste bili zaposleni brez pogodbe, velja, kot da ste bili zaposleni za nedoločen čas. To tudi upoštevajte pri odpovedi, ravnajte, kot da jo imate.

Potek pogodbe za določen čas" - Pri nas zaposlenemu delavcu poteče pogodba za določen čas 30.09.2006. Delavec je sklenil sam prekiniti del.razm.z 31.08.2006. Vem, da mora dati pisno odpoved. Na kaj moram biti pozorna pri izdaji Sklepa? Regres za let.dopust smo mu izplačali v celoti. Ali smo ga preplačali?


Prekinitev s "5 plavimi - Delavki, ki je dala odpoved in ima odpovedni rok 30 dni so v podjetju , kjer bi radi, da začne delati takoj, svetovali da naredi "plave". V tem primeru ji moramo dati del. knjižico. "Plave" tudi "koristi". Ali se te ure plačajo ali ne?. Po koliko dnevih neupravičene odsotnosti se lahko da del. knjižica ? 3 dni ali 5 dni?

Kar tako enostavno tudi ne gre. Neopravičena odsotnost je kršitev delovnih obveznosti. Same kršitve in potek disciplinskega postopka so točno določene v KP dejavnosti (praviloma neprekinjeno 5 delovnih dni) in v ZDR. Tako vam priporočam, da ta postopek sigurno dosledno sprovedete, saj se lahko pripeti, da se delavki pri drugem delodajalcu kaj zalomi in jo boste morali sprejeti nazaj na delo.


Vsebina odpovedi - Želel bi pravilno napisati prekinitev delovnega razmerja (odpoved).

Podpisani XY zaposlen na delovno mesto xy v podjetju/družbi XY želim prekiniti delovno razmerje z dnem ddmmll.

Prekinitev pogodbe s ponudbo nove

Pred časom je delodejalec ukinil delovno mesto, ponudil mi je delovno mesto z nižjo plačo (ali pa prekinitev dela, če ne bi podpisala), nato je na moje stare delovno mesto vzel novega zaposlenega. Ali se lahko kako pritožim?

Do trenutka, ko je zaposlil novega delavca, je ravnal korektno. Gre za inštitut odpovedi pogodbe s ponudbo nove pogodbe. Ker vam je ponudil neustrezno delovno mesto in ste ga sprejeli, vam je dolžan sorazmeren del odpavnine. ker v ZDR ni določen sorazmeren del odpravnine, naj bi se o tem z delodajalcem dogovorili. Po vsej verjetnosti pa bo o tem imelo verjetno o tem lahko odločalo tudi sodišče. Neustrezna zaposlitev je vsaka, ki ima slabše pogoje o prejšnje. Gre za nižjo plačo ali pa, če je plača enaka, lahko le za spremembo iz pogodbe za nedoločen čas v pogodbo za določen čas. To ne velja za manjše delodajalce (do 10 zaposlenih) in če pogodba ni trajala dalj kot 6 mesecev. V primeru, kot navajate, da je na vaše delovno mesto zaposlil novega delavca, se lahko pritožite. Lahko bi vas kljub temu zaposlil na nižje vrednoteno delovno mesto, vendar bi bila to odpoved prejšnje pogodbe zaradi nesposobnosti, katero mora dokazat. Vendar to ne velja pri vas, ker, kot pravite, je delovno mesto ukinil.

Predvidevam, da je v vašem primeru postopek potekal tako, da ste le podpisali novo pogodbo o zaposlitvi, niste pa prejeli odpovedi s ponudbo druge pogodbe o zaposlitvi, glede na ukinitev delovnega mesta (poslovni razlog odpovedi dotedanje pogodbe o zaposlitvi). Prav tako predvidevam, da ste bili le ustno opozorjeni na možnost prenehanja delovnega razmerja, če nove pogodbe ne podpišete, zato ste pogodbo tudi podpisali. Če so moja predvidevanja točna, vaš podpis nove pogodbe pomeni, da ste s spremembami soglašali in nimate osnove za pritožbo. V kolikor pa je (oz. bi) delodajalec postopal skladno z določili ZDR, vsekakor na ukinjeno delovno mesto ne bi mogel zaposliti drugega delavca in bi lahko zahtevala presojo zakonitosti odpovedi obstoječe pogodbe o zaposlitvi.

Najprej sem dobila pisno odpoved delovnega mesta zaradi citiram »ekonomsko-organizacijskih in strukturnih razlogov«. Nato pa čez teden dni dobila novo pogodbo z novimi pravili. Med tem časom je seveda že bil zaposlen drugi delavec na mojem mestu zaposli se je marca 2004, odpove tega delovnega mesta pa sem dobila dne 25.5. do tedaj sem bila pa že premeščena v drugo pisarno na drugo delovno mesto. Zanima me ali ima sedaj še kakšen pravice, saj je plača očitno manjša. Na obeh delovnih mestih sta bili pogodbi za nedoločen čas.

Očitno niste prejeli odpovedi s ponudbo nove pogodbe, to je na podlagi 90.čl. Zakona o delovnih razmerjih. V sami odpovedi ste imeli pravni pouk - v 30.-tih dneh od podpisa odpovedi ste imeli možnost vložiti tožbo na Delovnem in socialnem sodišču, česar niste storili. Za to je sedaj prepozno. Delodajalec bi vam moral izplačati ustrezni del odpravnine le v primeru, da vam je ponudil neustrezno delovno mesto. Le dejstvo, da imate nižjo plačo ne pomeni, da vam je ponudil neustrezno delovno mesto. Ustrezno delovno mesto je tisto, za katero se zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot je bila zahtevana na prejšnjem delovnem mestu in pa seveda dejstvo, da gre za zaposlitev za nedoločen čas. Če torej menite, da bi bili upravičeni do odpravnine, jo imate možnost uveljavljati, saj tovrstne terjatve iz delovnih razmerij zastarajo v petih letih. Najprej pa seveda delodajalca pisno opozorite na izpolnitev obveznosti. Kot sem uvodoma omenila, za ostalo je prepozno. Za v bodoče pa - nikoli ničesar ne podpišite, dokler se ne posvetujete. To zlasti velja za podpis pogodbe o zaposlitvi. V ostalih primerih kot je npr. odpoved, katere prejem pač morate podpisati, pa se dosledno ravnajte po pravnem pouku in upoštevajte roke za pritožbe.

Odpoved v času porodniške, bolniške..

Odpoved pogodbe o zaposlitvi v varovanem obdobju ( v času nosečnosti, ko delavka doji otroka, v času izrabe starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela) je dopustna le v dveh primerih:

razlogi za izredno odpoved prenehanje delodajalca

V obeh primerih mora predhodno dati soglasje inšpektor za delo.

Zato brez odlašanja k inšpektorju za delo.

V 3. odst. 116. člena ZDR je določeno, da delavcu, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem ugotovitve zdravstvene zmožnosti za delo, najkasneje pa s potekom 6 mesecev po izteku odpovednega roka.

Vsebina odpovedi zaradi nesposobnosti

Mi lahko kdo posreduje podatek kaj vse mora vsebovati oz. mora biti navedeno v redni odpovedi zaposlitve iz naslova nesposobnosti?

Pri redni odpovedi iz naslova nesposobnosti morajo obstajati resni in utemeljeni razlogi, ki onemogočajo nadaljevanje delov. razmerja. Razloge za redno odpoved določa 1 odst. 88.člena ZDR. Delodajalec mora pred tovrstno odpovedjo poiskati vse možnosti, da delavec ohrani zaposlitev. (3.odst. 88.čl. ZDR). To velja, če traja pogodba o zaposlitvi več kot 6 mesecev in ni manjši delodajalec. Delodajalec mora podati odpoved najkasneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi za redno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga (5.odst. 88.čl. ZDR)

Delodajalec poda pisno izjavo o odpovedi in jo mora vročiti delavcu osebno.

Taka pogodba mora vsebovati:

  • odpovedni razlog, ki mora biti obrazložen. Razvidno mora biti, da je onemogočeno nadaljevanje del. razmerja tudi pod spremenjenimi pogoji.
  • pravice ki jih delavec lahko uveljavlja iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter
  • opozorilo na pravno varstvo.
Odpoved pogodbe sarejšemu delavcu(ki) - izjava o strinjanu odpvedi

Povzemam izjavo, ki jo mora podpisati delavka, kateri je prenehala pogodba za nedoločen čas. Gre za starejšo deloavko, ki bo dobro leto koristila pravice iz zavoda, nato gre v penzijo:

Izjavljam, da soglašam s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in da bom izkoristila pravico do prija ve na za vodu za zaposlovanje in prejemanje

Gre tu mogoče za izjavo, v zvezi z določbami 114. člena ZDR (citiram):

114. člen (starejši delavci)

  1. Delodajalec ne sme starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
  1. Varstvo po prejšnjem odstavku ne velja:
  • če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino,
  • če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s tretjim odstavkom 88. člena tega zakona,
  • v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.

Malce moteče mi je to (pobral sem nekje na net-u):

V skladu z 19. členom ZZZPB starejši delavec ne more uveljaviti pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost, če je podal pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pa mu hkrati ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz zavarovanjaza primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev.

Torej, če prav razumem, s tem podpisom si ne odreka praviz iz zavoda, ali pač... :?: Ali gre mogoče tu le za "trik", ker starejšega delavca brez njegovega soglasja ne moreš odpustiti in da kljub temu pridobi pravico do nadomestila na zavodu?

Jaz 114. člen razumem tako: če starejši delavec, ki ima do upokojitve več časa kot bi prejemal nadomestilo za brezposelnost, podpiše soglasje k odpovedi, nima pravice do nadomestila, saj se šteje, kot da je sam dal odpoved. Torej je potrebno najprej ugotoviti, koliko še ima do penzije in koliko časa bi prejemal nadomestilo in če se to dvoje poklapa, se mu lahko da odpoved in bo do penzije prejemal nadomestilo, drugače pa ne bo nič z nadomestilom. Mislim, da se s tako izjavo ne odreka pravici do nadomestila, če ima izpolnjene pogoje, ki jih našteva 114.člen. V nasprotnem primeru pa v bistvu se.

Ker se do sedaj nisem srečeval s takimi primeri, sem bil sprva malce skeptičen. Ko pa sem malce bolj preučil zadevo, sem hvaležen za vašo potrditev, saj drugače bi bila izjava, kjer se izrecno sklicuje o neodrekanju tej pravici nesmiselna.

Zakon o delovnih razmerjih

Delo v tujini

Delam za tujo firmo. Sedaj imam zaposlitev urejeno v Sloveniji z novim letom pa imam proste roke da pripravim predlog glede zaposlitve. Firma ima sedež v Austriji in svoje firme v še nekaterih EU državah. Ker vemo da je Slovenija precej draga me zanima, če ima kdo izkušnje s podobnim primerom prenosa zaposlitve v tujino. Dogovorjen imam letni bruto znasek in seveda me zanima kje in kako bi bil neto največji. Prebivališče bom imel v vsakem primeru v SLO. Kako je z zdravstvenim zavarovanjem, pokojninskim zav. in ostalimi prispevki?

Če boste v Sloveniji redno prijavljeni, potem morate tu tudi prijaviti dohodnino. Poglejte na stran DURS, s katerimi državami imamo podpisano pogodno o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, koliko je dohodnina pri njih in seveda potem v hčerinskih podjetjih Avstrijskega podjetja preveriti, ali se vam ta plačana delovna doba (pri nas pokojninski prispevki), prišteje k slovenski. Morda malo komplicirano, ampak davki niso enostavni. Vedno pa jih je potrebno plačati. Imate pa seveda tudi varianto, da se v Sloveniji registrirane kot s.p., plačujete mesečno minimalne prispevke (prvo leto), potem pa boste videli koliko dobička boste imeli in s tem novo dohodninsko osnovo.

Postopek ob odjavi delavca

Zanima me, kakšen je postopek pri odjavi delavca. Včeraj sem ga odjavila na zavodu, pripravljene imam odločbe o ozkoriščenem dopusto, plači in sporazumni odpovedi. Je še kaj, kar bi mogla vedeti?

Misli, da si pripravila vse:

  • najprej naj ti podpiše izjavo o sporazumni odpovedi
  • v delovno knjižico vpišeš datum prenehanja ter zaključiš delovno dobo
  • odjaviš ga na SPIZ-u
  • pripraviš potrdilo o izkoriščenosti dopusta
  • pripraviš potrdilo o izplačilu regresa tekočega leta
  • pripraviš potrdilo o predaji delovne knjižice

Postopek ob upokojitvi delavca

Kje bi našla opisan postopek kaj vse je potrebno predložiti za upokojitev osebe iz delovnega razmerja pri d.o.o.?

Vse potrebno si lahko najdete na spletni strani SPIZ-a. V našem primeru je oseba, ki se je upokojevala, sama odšla na ZPIZ, da so izračunali točen datum. Potrebovala je del.knjižico, in ko je stekel postopek, smo predložili še poročilo o izplačanih plačah in plačanih prispevkih v tekočem letu ter podatke za preteklo leto, ker M4/M8 očitno še ni bil obdelan.

Prenehanje ob neuspešno opravljeni poskusni dobi

Pravica do nadomestila na zavodu

Pozdravljeni. Sem že malo brskala po forumu, pa ne najdem odgovora. Delavca smo zaposlili v decembru 2008 za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Direktor se je sedaj odločil, da ga ne bomo obdržali, ker nam je obseg dela precej upadel, pa tudi ni povsem zadovoljen z rezultati dela - kako ga je ocenil, ne vem. Direktorja pa sedaj zanima ali je za delavca (in za na) bolje, da ga odpustimo kot tehnološki višek ali kot da ne dosega pričakovanih rezultatov. Predvsem želi, da bi delavec, če bo že šel na borzo, dobil nadomestilo. Torej ali v obeh primerih dobi nadomestilo na borzi? Zdi se mi, da ja, vendar bi rada bila 100%, preden dam direktorju odgovor. Verjetno mu nadomestilo ne pripada samo v primeru sporazumne odpovedi.

Sem pobrskala še na ZRSZZ in dobi nadomestilo v obeh primerih, če ga odpustimo kot tehnološki višek ali kot da ni uspešno opravil poskusnega dela.

Citiram članek na Povezav Računovodja.comG, kjer izvzema pogoje, ko ne more prejeti nadomestila: Med drugimi delavec ne more prejeti na "iizredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz razlogov na strani delavca, razen ob izredni odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela

Bolniška

Pravočasnost, koriščenje ...

'Teden dni nazaj sem si na poti v službo poškodovala nogo. Še iz ZD sem klicala v službo in povedala, da me ne bo. Bolniško sem potem imela teden dni. Ko sem se vrnila v službo in prinesal bolniški list, je računovodkinja ugotovila, da bi moralo pisati poškodba pri delu in ne izven dela. Priznam, zdravnici nisem posebej omejala in nisem bila pozorna. prav, sem si mislila, saj to ne bo problem popraviti. Nato mi sestra pri zdravnici pove, da rabim neke obrazce (ER8). OK, grem to kupit in nesem v službo, da izpolnijo. Sedaj mi pa pravnica v službi pove, da z 100% bolniško ne bo nič, ker nisem pravočasno povedala, da jo bom koristila (3 dni po poškodbi baje). Mislim, a ni to očitno, če je bilo na poti v službo ob pol sedmih zjutraj, da bo bolniška 100%? Jaz sem pač napačno razmišljala, priznam da se zakonsko o tem nisem pozanimala, ker sem pač (napačno) razmišljala, da ostali tudi vedo.

Zdaj me pa zanima, ali sploh lahko kaj naredim ali bom pač malce drago plačala svojo napako?

  1. 100 % bolniške ne boste koristili ampak vam pripada,
  2. res je rok za oddajo prijave poškodbe pri delu 3 dni,
  3. prijavo nezgode pri delu vam morajo izpolniti v podjetju in bi vas morali na to opozoriti, še posebej če ste klicali že iz ZD.

Vendar mislim, da se da večima dogovoriti in oddati prijavo tudi z zamudo. Res pa je, da v vašem podjetju verjetno nimajo prevelikega zanimanja saj bi vam morali plačati višje nadomestilo.

Poročanje inšpektorju ob poškodbah na delu

Bi bilo smiselno delodajalca opozoriti na 27. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (doplnitve zakona), ki se glasi:

Delodajalec mora inšpekciji dela takoj prijaviti vsako smrtno poškodbo oziroma poškodbo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav ali ugotovljeno poklicno bolezen. Delodajalec mora o smrtni poškodbi takoj obvestiti tudi organ, pristojen za notranje zadeve. Za nevarni pojav v smislu prvega odstavka tega člena se šteje dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda večje vrednosti, je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do poškodbe delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo. "

Nosečnost

Nosečnost in delo na domu

Vsakodnevno se vozim na delovno mesto 40 km od doma v eno stran. Moj predvideni datum poroda je 22.10. in s porodniško nastopim 24.9. Vožnja pa mi predstavlja že kar precejšnje preglavice. Moje delo je tako, da bi delo lahko opravljala nemoteno tudi doma. Po Pravilniku o varovanju zdravlja pri delu nosečnih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk (Ur.l. RS, št. 82/2003) bi delodajalec moral izvesti ustrezen ukrep za nosečo delavko na podlagi potrdila ginekologa. Potrdilo sem prinesla, a na njem ni izrecno zapisano, da mi vožnja dela preglavice.

Mi delodajalec mora omogočiti delo na domu in ali je potrebno, da se sklene nova pogodba o zaposlitvi za ta čas, da lahko delam na domu?

Seveda se delodajalec izmika. Vendar lahko greste ponovno ginekologu in ga zaprosite, da napiše bolj specifično. Vsekakor pa se vaš ginekolog odloči da je nosečnost rizična in boste cel mesec doma ne da bi delali. Poizkusite se zmeniti z delodajalcem, to je ponavadi najboljše za obe strani, tudi za v prihodnje. Vendar vam pa vedno stanejo še drugi izhodi.

Porodniška tujka - tujec

Zaposlili bi tujko kot prokuristko. Kako je s porodniško, v primeru, da delavka pričakuje otroka? Ali je upravičena do porodniške glede na to, da nima državljanstva in je v SLO na vizo?

Delavka je upravičena do porodniške ne glede na to da je tujka. Porodniška izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo. če je bila zaposlena vsaj 12 mesecev pred nastopom porodnišlke menim, da ji le ta pripada.

Delo med porodniško, bolniško (na "črno")

Kakšne so lahko posledice za delavko in za delodajalca, če delavka v času porodniškega dopusta (ko prejema porodniško) gre delat in za to delo dobi od delodajalca plačilo v gotovini? Seveda, posledice, če zadeva pride do ušes davkarije?

1. Pravica do starševskega nadomestila (porodniško nadomestilo) preneha, če pristojna inšpekcija za delo ugotovi, da oseba v času izrabe porodniškega dopusta dela (45. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih): torej gre za izgubo nadomestila in tudi porodniškega dopusta ter če se ugotovi za katero obdobje za nazaj tudi vračilo nadomestila; 2. Da v času porodniškega dopusta delate, lahko ugotovi inšpekcija za delo in zato ni potrebno, da "pride na uho DURS-u", (lahko pa imate tudi dobro sosedo). Ko le-ta to ugotovi, obvesti tudi DURS, saj niso bili obračunani prispevki in davki (vaše delo se lahko smatra tudi kot delo na črno). Posledica je obračun prispevkov in davkov, ki jih delno poravna delodajalec, delno pa jih morate vi (prispevki iz bruto plače in akontacija dohodnine) in seveda precej visoka kazen za oba.

Prekinitev pogodbe med porodniško

  1. Kot prvo me zanima ali je dolžan delodajalec osebi, ki je na porodniškem dopustu in je zaposlena za določen čas podaljšati pogodbo (ali je zakonsko ščitena, kot nosečnica) in ali jo mora obvestiti o morebitni prekinitvi pogodbe?
  2. Zanima me tudi kakšne so dolžnosti in stroški delodajalca do osebe, ki je na porodniškem dopustu oz. ali se osebi, ki je na porodniškem dopustu izplača regres in ali ima pravico koristiti letni dopust?
  1. Ko pogodba poteče gre porodnica na zavod
  2. Dolžni ste ji sorazmeren delež dopusta/regresa

Disciplinski postopek

Potek postopka

A mi lahko kdo pomaga glede razpisa disciplinske? Delavcu so 30.6. zaključili bolniško, na delo ni prišel, 07. 07. je šele poklical oddelkovodjo in želel imeti dopust za nazaj, 15. 07. je zopet odšel na bolniško, ki jo ima sedaj podaljšano do 30. 09. Oddelkovodja je vložil prijavo 29. 07., ker je čakal, če si bo delavec vseeno uredil bolniško od prvega naprej. Ali sploh lahko razpišem disciplinsko obravnavo za delavca v bolniški? Ali lahko medtem zadeva zastara?

Preberite si 18. Zakona o delovnih razmerjih (Zastaranje).

Če bo delavec dobil potrdilo, da se zaradi zdravstvenih razlogov disciplinske obravnave ne more udeležiti, potem ima seveda upravičen razlog, zakaj ga ni bilo. Upam pa tudi, da veste, da mu lahko za prvo kršitev izrečete samo opomin za to kršitev, kar je razvidno iz 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (postopek pred odpovedjo s strani delodajalca)

Inšpektor za delo

Anonimnost

Zanimata me ogovora na dve vprašanji:

  • Ali lahko in ali ima sploh pravico delovni inšpektor izdajati ime in priimek osebe,ki mu je posredovala nepravilnosti v določenem podjetju?Ali ne gre tukaj za varovanje osebnih podatkov in ne bi smel izdati le-teh,če ti nisi privolil v to?
  • Kako lahko izvem ali me je delodajalec resnično prijavil v delovno razmerje?Ali je potrdilo o prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje dovolj ali moram še drugače priti do podatkov,da bom lahko prepričana,da je vse po zakonu?

Iinšpektor za delo ne sme izdati vira prijave saj ga zavezuje 16. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru.

Kar pa se tiče drugega vprašanja, bi vam delodajalec moral najkasneje 15 dni po nastopu dela izročiti fotokopijo prijave v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti. To obveznost mu nalaga 9. člen Zakona o delovnih razmerjih.

Neporavnane obveznsti ob prekinitvi delovnega razmerja

Delavec ni oddal ...

Z našim zaposlenim smo se sporazumno razšli. V sporazumni odpovedi je napisano, da mora do določenega datuma predložiti dnevnik voženj, ki ga ni oddal, ker v nasprotnem primeru ga bomo bremenili za vrednost goriva, ki ga je uporabil v "službene" namene. Ali je lahko s tem kaj narobe, oz. kakšne sploh imamo možnosti, da zadevo izterjamo. Ali ima kdo izkušnje s tem?

Ker gre za obveznost (predložiti dnevnik), ki jo je prevzel s sporazumom, gre v primeru, da tega ne stori poleg kršitve iz obveznosti delovnega razmerja, tudi za kršitev sporazumno prevzete obveznosti. Če torej dnevnika ne bo predložil, lahko zahtevate (tudi s tožbo), da to stori. Hkrati pa lahko zahtevate tudi povrnitev vseh stroškov, ki ste jih imeli zaradi tega, ker ni izpolnil svojih obveznosti

Postopek ravnanja - nekorektna odpoved

Primer A - Imamo raznorazne delavce in delodajalce. So korektni in so taki, ki mislijo da so. In pri slednjih je tudi delavec, ki mu je prekipelo. Enostavno delovno razmreje, delodajalec pa mu, ker baje še ni vrnil vsega orodja ne izda delovne knjižice in ga tudi noče odjaviti na zavodu. Ne izplača mu zadnje plače. Delavec ga prijavi inšpektorju. Delodajalec vse nadaljne postopke ignorira.

Primer B - Tudi pri nas imamo podoben primer: Delavec ni vrnil orodja v celoti. Delodajalec pa mu noče izplačati sorazmernega deleža regresa. Žal ne vem kako se bo zadeva dokočno rešila!

Zakaj pa delavec ni vrnil orodja? Ali je to znak, da delodajalcu zaupa, da bo dobil zadnjo plačo?

Primer A - Zanimivi odgovor. Vračilo orodja namreč nima popolnoma nobene pravne podlage za kršitvami delodajalca. Za orodje mora biti reverz. Če ne gre drugače, mora delodajalec vložiti tudi osebno tožbo - disciplinski postopek je namreč nemogoče izpeljati. Zaradi nevračila orodja delodajalec v nobenem primeru ne sme zadržati knjižice, oziroma zadržati izplačila plače in regresa. V tem ne vidim problema. Bolj me zanima, kakšen naj bi bil nadaljni korak inšpektorja. Namreč, če delodajalec nima pisnih dokazov o izročitvi orodja, delavcu niti ne more dokazati nevračila?

Primer B - Delavec je "baje" izgubil del orodja. Problem je, ker za izdano orodje ni podpisal (naša napaka).

Noben prekršek, niti tisti največji, ne sme vplivati na izplačilo plače. Vem, da tukaj niti inšpektor za delo nima kakega velikega vpliva. Samo tožbo je potrebno vložiti preko odvetnika in je zadeva rešena , pri tem delavec ne plača nič. Vem iz izkušenj.

Primer - A - Mene pa še vedno zanima, kakšen je nadaljni korak inšpektorja, če si ob nenejavljenem obisku nedosegljiv, priporočene pošte ne dvigneš.... ?

Zakon o inšpekciji dela ima v kazenskih določbah (38. člen) predvidene tudi denarne kazni za naslednje prekrške: Z denarno kaznijo najmanj 1.000.000 se za prekršek kaznuje delodajale če:

  • inšpektorju ne zagotovi nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzora
  • ne ravna v skladu z odločbo, s katero delodajalcu odredi izvajanje zakonov, drugih predpisov, KP ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti
  • kljub prepovedi inšpektorja nadaljuje z opravljanjem delovnega procesa oz.uporablja sredstva za delo
  • odpečati sredstva za delo, delovne pogoje, delovišča ali druge prostore, v katerih se opravlja gospodarska in negospodarska dejavnost
  • poškoduje, odstrani ali opravikakršnokoli dejanje v zvezi s pečatom oz.žigom inšpekcije na pečatu.

Glede na to kar je navedel "A" so proti delodajalcu podani vsi znaki prekrška , določenega v prvi točki prvega odstavka in v drugem odstavku 24.člena ZID.

Evidence na področju dela in socialne varnosti

Pravna podlaga: ZAKON O EVIDENCAH NA PODROČJU DELA IN SOCIALNE VARNOSTI (ZEPDSV), obvestilo informacijskega pooblaščenca RS: Pomembnejše obveznosti pravnih oseb.

Zavezanci za poročanje

Komu ni potrebno mora poročat?

Če imate do 20 zaposlenih za nedoločen čas ni potrebno poročati.

Rok za oddajo podatkov

Kdaj je potrebno poročat?

Kot sem malo prebrala bo potrebno ZZZS posredovati podatke iz evidence o zaposlenih delavcih v osmih dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi, vse ostale evidence pa bo potrebno voditi in jih imeti v podjetju trajno, saj bo za nadzor pristojna inšpekcija za delo, kazen pa je od 100.000 do 1.000.000,00 SIT. Če s.p. ali podjetje preneha s poslovanjem pa bo potrebno evidenco predati v Arhiv Slovenije.

Kateri podatki se poročajo?

A lahko kdo, ki je to že naredil okvirno napiše, kaj je potrebno poslati, katere podatke in v kakšni obliki?

Mi smo prijavili takole: obrazec RZOP (Dostop do obrazcev):

  • 1. Evidenca zbirke: Evidenca o zaposlenih delavcih
  • 1.2. Zap.št. zbirke: 1
  • 2. Podatki o podjetju
  • 3. Kategorija posameznikov: Zaposleni v podjetju
  • 4. Vrsta osebnih podatkov:
    • priimek in ime,
    • EMŠO,
    • davčna številka,
    • kraj,
    • občina in država rojstva izobrazba, itd.. skratka vse kar vodimo o delavcih
  • 5. Namen obdelave: za izvajanje pogodbe o zaposlitvi, za statistiko, za
  • druge uradne namene, za uveljavljanje pravic posameznika
  • 6. Uporabniki: -zzzs, zpiz, center za socialno delo, skratka vsem ki jim pošiljamo kakršnekoli podatke
  • 8. splošen opis zavarovanja osebnih podatkov: da so zaklenjeni, v ognjevarni omari, itd...

Izpolniti je potrebno celoten obrazec.

Pokojninsko zavarovanje

Dodatno pokojninsko zavarovanje

Če delodajalec plača delavcu dodatno zdravsteveno zavarovanje (npr Vzajemna), ali je to davčno priznan strošek ali ne?

Če beremo ZDDPO menim da niso to davcno priznani stroski, saj niso to odhodki nujni za delovanje podjetja, oz. potrebni za ustvarjanje prihodkov (narava privatnosti). To je boniteta in ni davčno priznan odhodek. Obračunati je potrebno davek (dohodnina) in prispevke, enako kot pri plači, samo davek na izplačane plače ne.


Lastniki podjetij z več kot 25% deležem ne morejo biti vpisani v kolektivno DPZ, lahko se individualno dodatno pokojninsko zavarujejo. Če se tak lastnik odloči za za individualno DPZ, pa me zanima:

  • Ali mu lahko premije plačuje podjetje?
  • Ali je to boniteta ali prikrito izplačilo dobička?
  • Ali je v primeru, da mu premije plačuje podjetje, to za podjetje davčno priznan odhodek ali ne?

Kolikor je lastnik opredeljen le kot lastnik, se vsako takšno izplačilo šteje kot strošek, ki je povezan s privatnim življenjem lastnika. Ti stroški pa so davčno nepriznani (30. člen ZDDPO-2), hkrati pa se iz vidika dohodnine (90. člen zakona o dohodnini v povezavi z 74. členom ZDDPO) smatrajo kot prikrito izplačilo dobička. Torej ne glede na to, da so že sami stroški povezani s privatnim življenjem lastnika in od tod davčno nepriznani, bi bili davčno nepriznani takoj, ko jih opredelimo kot prikrito izplačilo dobička (1. točka 1. odstavka 30. člena ZDDPO).

Drugače pa je, če je lastnik opredeljen hkrati kot lastnik in zaposlen - ima "status" zaposlenca. Zakon o dohodnini dopušča možnost plačila premij DPZ preko pokojninskega načrta (kolektivno, vendar v mejah iz zakona). Ta plačila se ne vštevajo v davčno osnovo iz delovnega razmerja. Kolikor pa plačila presegajo limit, pa se presežek vključi v davčno osnovo in se obračuna/plača dohodnina. A bi smeli pri delavcu/zaposlencu - lastniku, ki mu delodajalec plačuje premije dodatnega pokojninskega zavarovanja ta plačila upoštevati kot boniteto? 44. člen govori na splošno, kaj je boniteta in nato navede nekatere specifične oblike. Med njimi ni premij DPZ, vendar splošna opredelitev pravi: ... je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve in druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo.. Premija pa je ugodnost, ki jo daje delodajalec zaposlenemu. In če jo opredelimo kot boniteto jo tudi vključimo v davčno osnovo prejemka iz delovnega razmerja ter upoštevamo kot davčno priznan odhodek.

Želeli ste moje mnenje, kako pa opredeliti vaš primer pa boste morali sami presoditi.

Zakon (ZPIZ-1) določa, da 25 % lastnik podjetja in nosilec dejavnosti ne moreta biti vključena v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Vstopita lahko le v individualno obliko zavarovanja. Torej, če prav razumem:

  • V primeru 25%lastnika, ki je hkrati zaposlen, le ta vpiše individualno DPZ, plačuje mu ga podjetje, premija se obračuna kot boniteta. Je ta boniteta res davčno priznan odhodek?
  • Namreč v prospektih Pokojninskih družb piše, da za premijo uveljavlja olajšavo zavarovanec DPZ. Sklepam, da je to v primeru, ko si plačuje zavarovanec sam in ni obračunana boniteta.
  • Tukaj sem nekoliko skeptična, pa zato prosim za potrditev....

P.S. na primer: premija za nezgodno zavarovanje (upravičenec zaposlen), obračunana boniteta ni davčno priznan odhodek...drži?

Najprej se zaustaviva pri vašem P:S:-ju, nato pa skupaj poklepetajva o dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju. Prav ste prebrali, malo bova poklepetali, saj nisem svetovalka (davčna, zavarovalniška.....). To je le moje mnenje:

  • premija za nezgodno zavarovanje (upravičenec zaposlen), obračunana boniteta ni davčno priznan odhodek...drži?

Zavarovalne premije in druga plačila spadajo med bonitete (6. točka 2. odstavka 39. člena), zato povečujejo davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Na ta način je boniteta obdavčena v skladu z zakonom o dohodnini in je davčno priznan odhodek. To izhaja iz 2. točke 2. odstavka 30. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (kateri stroški niso davčno priznani): Stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih oseb, vključno......., razen stroškov za zagotavljanje BONITET in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino. Prav tako to izhaja tudi iz 35. člena ZDDPO (plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo): 3. odstavek: kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo se štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino.

Premija prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (DPZ) ni navedena v 39.členu kot vrsta bonitete - to bi lahko razumeli iz splošne dikcije 1. odstavka: je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo DELOJEMALCU ........zagotovi delodajalec. Vendar pa je pri tem pomembno, da gre resnično za pravo obliko delovnega razmerja: prijava v obvezno zavarovanje kot delovno razmerje in pogodba o zaposlitvi z: poslovodnim delavcem, prokuristom ali ??????, kjer je kot oblika plačila "navedena" tudi možnost plačila DPZ. Toda v takem primeru delavec nima možnosti uveljavljanja olajšave za DPZ v skladu s 117. členom Zakona o dohodnini:....zmanjša za znesek premij DPZ, ki jo je plačal zavezanec zase izvajalcu pokojninskega načrta..... vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za PIZ. Prav tako tudi družba ne more uveljavljati davčnih olajšav iz 58. člena, saj lahko delodajalec koristi te olajšave zgolj za premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (pogoji iz 302. do 305. člena Zakona o pokoj. in invalid. zavarovanju).

Sicer pa ni odveč, če vzame lastnik v roke svinčnik in papir ter ugotovi, kaj se zanj oziroma za družbo bolj splača:

  • boniteta (če je sklenjeno pravo delovno razmerje) s plačilom prispevkov (skupaj 38,20% in dohodnine);
  • vključitev v stroške družbe (davčno nepriznani stroški - plačilo 22% davka od dohodkov v letu 2008) ter plačilo upoštevati kot prikrito izplačilo dobička (20% dohodnine kot končni davek);
  • kot "samoplačnik" z upoštevanjem davčne olajšave iz 117. člena Zakona o dohodnini.

Za odgovor-e se vam res najlepše zahvajujem in mislim, da je še kar nekaj interesentov na tem področju

Prostovoljno pokojninsko zavarovanje

Prvič se srečujem z prostovoljno pokojninskim zavarovanjem. Kaj to pomeni za obračun plače za delavce, ki bodo v to prijavljeni? Se to prikazuje v obrazcu REK in ako je z obračunom prispevkov. Se obračunavajo tako od plače kot na plačo?

Prostovoljno pokojninsko zavarovanje lahko plačuje delodajalec, če se vanj vključi več kot 60 % zaposlenih delavcev (% preverite). Običajno plačuje del zneska delodajalec, del pa delavec sam. Znesek, ki ga plačuje delodajalec je davčno priznan strošek in NI nobena boniteta. Vendar skupni znesek ne sme presegati 24 % od plačanega prispevka za SPIZ za posameznega delavca. Del, ki si ga delavec plačuje sam je posebna olajšava pri dohodnini.

So še druge možnosti - svetujem da pokličete na eno od zavarovalnic, ki imajo to že vpeljano in vam bodo z veseljem svetovali, kaj je za vas najbolj ugodno. Navedenih zavarovanj se dobro stoječe družbe vsak dan bolj poslužujejo, kajti od letos naprej nimamo več nobenih davčnih olajšav-ta pa je še ostala.