Dohodnina 2007

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

Vsebina

Samostojni podjetniki

Olajšave

USplošna olajšava samostojnega podjetnika v letu 2008

Začetek poslovanja 15. 02.

Zanima me v kakšnem znesku lahko s.p.-ju upoštevam splošno olajšavo, če je začel poslovati 15.2.2007. Ali 2.800 € delim z 12 ter pomnožim z meseci poslovanja. Ali splošne olajšave sploh ne smem upoštevati?

Kje bi pa vi upoštevali splošno olajšavo ? Pri katerem obračunu?

Lahko jo upoštevate v davčnem obračunu kot splošno olajšavo, ker jo je pri drugem izplačevalcu koristil manj kot 5/12 letne olajšave (2. odstavek 128. člena). V februarju je bila upoštevana splošna olajšava še iz dohodka iz zaposlitve (izplačilo marec 2007), skupaj v letu 2007: prejeti dohodek januar 2007; prejet dohodek februar 2007 in prejet dohodek v marcu za del februarja. Menim, da v takšnem primeru smete upoštevati 9/12 letne olajšave, vendar je najbolje, da še pogledate obračune/izplačila plač do obdobja odprtja s.p.-ja. (ZDoh-2)

Če prav razumem se pri odmeri dohodnine upošteva 7187,60eura in 2.959,60 eura splošne olajšave (za doseganje 16%). Iz pravilnika sem razumel, da se to upošteva ne glede na mesece poslovanja - ampak na tekoče leto. Mar to ne drži? Če s poslom začnemo 15.februarja smo upravičeni samo do 9/12 olajšave?

Mnenje/odgovor se nanaša na zasebnika, ki opravlja dejavnost in pri davčnem obračunu za leto 2007 upošteva splošno olajšavo v višini 2.800 EUR - to je letna olajšava za 12 mesecev. Ker pa je predtem bil zaposlen, je v davčnem obračunu ne more upoštevati za vseh 12 mesecev, ker je za tri mesece (izplačila januar, februar in marec) upošteval že njegov delodajalec.

Vašega vprašanje ne razumem povsem, višine pa se nanašajo na leto 2008......

Primer:

Sam imam podoben primer, vendar sem sedaj zaposlen prvič (kot sp). Z odprtjem spja sem pričel pred nekaj dnevi... zato se tudi zanimam za leto 2008.

ker ste pričeli opravljati dejavnost 15.02.2008 boste v davčnem obračunu za leto 2008 lahko upoštevali 11/12 olajšave, saj niste dosegali nobenih dohodkov iz zaposlitve, pri katerih bi bila upoštevana davčna olajšava.

Če pa z oktobrom pridobite status študenta, morate redni s.p. spremeniti v popoldanski s.p., tako, da se od 01.10 dalje spremeni le način obračuna prispevkov za socialno varnost zasebnika (plačujete le pavšalne prispevke), ker boste obvezno zavarovani kot študent (preko staršev). Davčni obračun pa bo samo en: od 15.2. do 31.12.2008. in boste lahko upoštevali splošno olajšavo vi (torej za 11/12 obdobja). Če pa bodo starši uveljavljali posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana (od 01.10 dalje), potem vi kot vzdrževani družinski član, za to obdobje, izgubite splošno olajšavo.

Primer:

  • 15.02.2008 do konca leta: 11/12 splošne olajšave = 2.712,97 EUR;
  • 0d 15.02. do konca leta, vendar s predpostavko, da vas bodo starši uveljavljali kot vzdrževanega družinskega člana za 4 mesece (januar, oktober - december): 8/12 splošne olajšave;
  • v primeru, da vas starši ne uveljavljajo kot VDČ, v davčnem obračunu za leto 2008 uveljavljate 11/12 splošne olajšave.

Ko vam bo davčni organ poslal informativni izračun dohodnine za leto 2008 (za fizično osebo ) vam avtomatsko upošteva ali celotno splošno olajšavo ali pa vam odšteje toliko mesecev, kolikor vas bodo starši uveljavljali kot VDČ. To pomeni, da je šele v obračunu dohodnine kot fizične osebe upoštevana celotna olajšava. V davčnem obračunu pa del, ki ustreza številom mesecev poslovanja. Če pogledate navodilo pri zap. 28 obrazca davčnega obračuna: osnova za določitev predhodne akontacije za naslednje leto: vzamete osnovo iz zap. 19 (to pa je dohodek s.p.- zmanjšan za ustrezen del splošne olajšave), ki ga preračunate na letno raven, če je davčni obračun za krajše obdobje. Vaša davčna osnova bo npr. za 11 mesecev, s preračunom na letno raven: yyyy/11mesecev X 12 = osnova za predhodno akontacijo za leto 2008.

Splošne olajšave za leto 2007?

Vprašanje je bilo postavljeno v oktobru 2007.

Zanima me ali se pri s.p. v letu 2008, ko bomo oddajali dohodninsko napoved iz dejavnosti upošteva splošna olajšava (v preteklih letih se ni upoštevala oz. se je upoštevala šele pri oddaji osebne dohodninske napovedi)?

V skladu z zakonom o dohodnini se splošna olajšava in olajšava za vzdrževane družinske člane vključi že v obračun davka iz dejavnosti za leto 2007. Olajšavi vpišete pod zap. štev. 17 oziroma 18 Obrazca : Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (Pravilnik o obrazcu za davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnost - Ur. l.RS 68/2007). Olajšavi sta tako vključeni tudi v osnovo za določitev akontacije (prehodne akontacije dohodnine) za leto 200

Izračun dohodnine - upoštevanje splošne olajšaave

Dobiček imam okrog 3.500 eur, če temu odštejem splošno olajšavo 2.800 € je osnova za določitev akontacije samo 700 eur. (poslovala sem celo leto). Ali moram kot fizična oseba poslati dohodnino na davčno, ali počakam, da pošljejo oni. Ali je res, da če je osnova za določitev dohodnine visoka do splošne olajšave , to je 2.800 eur ni potrebno nič poslati?

Davčni obračun iz opravljanja dejavnosti oddate davčnemu organu do 31.03.2008; davčni organ vam kot fizični osebi poslal informativni izračun dohodnine iz dohodkov iz opravljanja dejavnosti (podatki iz davčnega obračuna).

V primeru, ko je obdavčljiv dohodek iz opravljanja dejavnosti (vključno še z drugimi obdavčljivimi dohodki) , enak splošni olajšavi (davčna osnova je v tem primeru nič), davčni organ ne bo pošiljal informativnega izračuna. Če pa je davčni zavezanec med letom plačal akontacijo dohodnine iz drugih vrst obdavčljivih dohodkov (podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, iz dajanja v najem.....), ki sicer v celoti ne presegajo splošne olajšave, pa bo moral vložiti dohodninsko napoved do 30.06., če bo želel, da se mu med letom plačana akontacija dohodnine vrne.

Olajšave za vzdrževane družinske člane

Samostojnega podjetnika

Pri s.p.ju je za leto 2007 v obrazcu Davčni obračun akontacije dohodnine predvideno uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane.

  • Kot prvo me zanima, ali mora tudi s.p. oddati na DURS izjavo o uveljavljanju družinskih članov do 31.1.2008, kot velja za fizične osebe. Menim, da to ni potrebno, saj bodo "redni" s.p.ji omenjeno olajšavo koristili že v davčnem obračunu, ki ga bo DURS v informativni izračun dohodnine vključil tako kot prejšnja leta.
  • Kot drugo pa me zanima, kako je z "delitvijo" vzdrževanih družinskih članov pri starših, ki se za olajšavo ne morejo zediniti, kdo jo bo uveljavljal. Prejšnja leta sta starša otroke vpisala oba za celo leto, kot vzdrževane družinske člane, potem pa je DURS olajšavo razdelil na pol.
  • Kako pa je s tistimi starši, od katerih eden, obrtnik, plačuje preživnino drugemu za otroka. Kam se v davčnem obračunu to vpiše?

Tisto o čemer sprašujete v tretjem in četrtem "odstavku" vam bomo težko konkretno odgovorili, saj predstavljajo specifičnosti:

  • kadar se starša ne moreta dogovoriti kdo bo uveljavljal olajšavo, potem davčni organ (tudi po novi zakonodaji) upošteva sorazmerni del obema staršema. To pa predstavlja problem npr. pri s.p.-ju, ki bo v davčnem obračunu (v prilogi 13) upošteval celotno olajšavo in s tem "izračunal" napačno akontacijo davka iz dejavnosti za leto 2008. Davčni organ sicer lahko to popravlja, vendar šele v informativnem obračunu dohodnine fizične osebe. A bo naknadno zahteval popravek davčnega obračuna s.p.-ja z upoštevanjem le sorazmernega dela olajšave? Verjetno da. A bo zahteval tudi obresti za čas plačevanja prenizke akontacije? Možno, počakajmo na prakso. In kaj je najbolj pravilno, če se starša ne dogovorita: s.p.- vpiše sorazmerni del olajšave;
  • tudi primer v zadnjem odstavku je takšen. V davčni obračun tega ne more vključiti, po prejemu informativne dohodninske odločbe bo fizična oseba podala pritožbo v 15 dneh od vročitve, in ta podatek vključila v dohodninski obrazec.

In da, s.p. ne pošilja DURS-u izjavo do 31.01.2008, saj bo le-to vključil v davčni obračun.

"Popoldanski" s.p.
  • Kako je s splošno olajšavo in olajšavo za vzdrževane družinske člane pri popoldanskem s.p.?
  • Ali bo imel upoštevano splošno olajšavo pri obračunu dohodnine, ki jo bo prejel od Dursa?
  • Ali lahko upošteva vzdrževanega družinskega člana pri davčnem obračunu?
  • Ali se pri dohodnini avtomatsko upošteva splošna olajšava in je ne more upoštevat pri davčnem obračunu?

Popoldanski s.p. je v delovnem razmerju in se mu splošna olajšava upošteva pri izplačilu dohodkov iz delovnega razmerja. Enako se lahko upošteva tudi olajšava za vzdrževanega družinskega člana pri mesečnem obračunu plače, če je svojemu delodajalcu izpolnil obrazec VDČ. Kolikor pa olajšave ni koristil med letom pri plači, pa lahko:

  • a) pošlje DURS-u do 31.01.2008 vlogo za uveljavljanje olajšave pri informativnem izračunu dohodnine;

ali

  • b) upošteva olajšavo pri davčnem obračunu s.p.-ja in izpolni priloga 13, saj drugi odstavek 128. člena Zakona o dohodnini omogoča upoštevanje te olajšave, če mu ta olajšava ni upoštevana pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (torej iz delovnega razmerja) oziroma je bilo na ta način upoštevano manj kot 5/12 te olajšave.

Kakorkoli, splošna olajšava se v informativnem izračunu upošteva avtomatsko. S tem ni rečeno, da je ni mogoče vključiti v davčni obračun. Pri tistih, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s.p.) pa je v davčni obračun ne morejo vključiti zato, ker je le-ta upoštevana pri plači.

Olajšave za raziskave in razvoj

Odgovor najdete v tej povezavi.

Izračun dohodnine zasebnika za leto 2007

Le od samostojne dejavnosti

Ko bomo določil osnovo za davek od dohodka dejavnosti, bomo osnovo zmanjšali še za oljašavo 2.800 € in nato še za vdrževanega člana... ali ga bomo prijavil pri dohodnini?

Na preprostem primeru:

  • osnova za davek iz dejavnosti je razlika med prihodki in odhodki:

prihodki 100.000 d.e.; odhodki 80.000 d.e. = razlika 20.000 d.e. (kar je lahko tudi že osnova za davek).

  • v davčnem obračunu za leto 2007 to osnovo zmanjšate za splošno olajšavo = 2.800 d.e.; davčna osnova = 20.000 - 2.800 = 17.200 d.e.
  • hkrati pa lahko upoštevate tudi olajšavo za vzdrževane družinske člane (za enega otroka 2.066 d.e. letno) pod pogojem, da so bile upoštevane pri kakšnem drugem obdavčljivem dohodku (npr. iz delovnega razmerja) manj kot 5/12.

in od te osnove (17.200 d.e. ali 15.134 d.e.) obračunate akontacijo dohodnine kot davek iz dejavnosti v davčnem obračunu.

Kot fiziična oseba "oddate" letno dohodninsko napoved (prejmete jo izpolnjeno od davčnega urada), v katero kot obdavčljiv dohodek vključite:

  • dobiček iz dejavnosti (17.200) in obračunan znesek davka iz dejavnosti (akontacijo dohodnine);
  • vpišete olajšavo za vzdrževane družinske člane, kolikor je niste vključili v davčni obračun.

Na koncu to pomeni, da lahko olajšavo za vzdrževanega družinskega člana vključite v DAVČNI obračun dohodkov iz dejavnosti ali v letno dohodninsko napoved. Vendar, glede na to, da ugotovimo predhodno akontacijo davka iz dejavnosti za naslednje leto na podlagi davčne osnove preteklega leta, ki pa je zmanjšana za splošno olajšavo in olajšavo za vdzrževanega družinskega člana, je pametneje, da se olajšava za VDČ vključi v davčni obračun in ne šele v letno dohodninsko napoved.

Ko si bil delno zaposlen še drugje

Ali to pomeni, da tisti, ki so bili pol leta zaposleni pri drugem delodajalcu, pol leta pa opravljali samostojno dejavnost, ne morejo uveljavljat splošno olajšavo in olajšavo za vzdrževane člane (otroka sem dobil po odpertju dejavnosti)?

Kar se tiče olajšave za vzdrževanega družinskega člana, jo boste v davčnem obračunu akontacije dohodnine iz dejavnosti upoštevali (seveda sorazmeren del), saj jo pri glavnem delodajalcu (ko ste bili še zaposleni) sploh niste koristili (ker pravite, da se je naslednik/naslednica rodila šele, ko ste opravljali dejavnost).

Pri splošni olajšavi pa je nekoliko drugače. Drugi odstavek 128. člena Zakona o dohodnini (Ur.l.RS 117/06): (2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, lahko upošteva olajšava iz 111. člena (splošna olajšava), prvega in drugega odstavka 114. člena tega zakona (posebna olajšava za vzdrževane družinske člane), če zavezancu za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav.

Izrecno navaja, da je bilo pri glavnem delodajalcu upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav. Moje mnenje (in res samo moje) je, da ko ste pričeli opravljati samostojno dejavnost, glavnega delodajalca ni več bilo in zato ni bila upoštevana splošna olajšava za preostanek leta (res pa je, da je bilo pri njem obračunano 6/12 splošne olajšave, zakon pa pravi manj kot 5/12). In bi v davčni obračun vključila polovico letne splošne olajšave (torej za tisto obdobje, ko ste opravljali dejavnost). Kolikor pa vam vpis podatka pod zaporedno štev. 17. obrazca Davčni obračun (Pravilnik o obrazcu za davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, Ur.l. RS št. 68/2007) ne bo dopuščal program, pa bo splošna olajšava pač upoštevana v letni dohodninski napovedi kot fizični osebi.

Je pa problem, ker sem začel opravljati dejavnost 29.6.2007 -si torej deliva olajšavo pol-pol?

Ker vam je glavni delodajalec pri obračuna plače za mesec junij upošteval splošno olajšavo (torej v celotnem obdobju do 29.6.2007 skupaj 6/12 letne olajšave), vam dejansko ostane še 6/12 (polovica).

Izračun akontacije

Zanima me, če s.p. prične opravljati dejavnost v septembru leta 2007 in ima konec leta cca 5.000,00 eur dobička, kako se potem v davčnem obračunu izračuna osnova za določitev predhodne akontacije dohodnine in sama dohodnina za leto 2008?

Osnova za plačilo akontacij davka iz dejavnosti za leto 2008, bo vaša osnova, ki jo boste ugotovili na konu leta 2007, preračunana na letno raven. Če ste ustvarili davčno osnovo (ne bova rekla dobiček, ker predpostavljam, da ste pred tem upoštevali tudi splošno olajšavo in morebitno olajšavo za vzdrževane družinske člane) v višini 5.000 enot za 4 mesece poslovanja, je torej osnova za leto 2008: 5.000/4 X 12 = 15.000. Akontacija dohodnine - predhodna akontacija pa visoka. Skupaj (če upoštevate stopnje iz 122. člena zakona o dohodnini) 3.498 EUR, mesečna akontacija za leto 2008 pa 291,50 EUR.

Znižanje akontacije

Zanima me, če mi lahko dam vlogo za znižanje akontacijo in ali je potrebno še oddati bilanco stanja. Nisem davčni zavezanec in imam enostavno knjigovodstvo. Prosim, če mi lahko kdo malo pove o tem in kje dobim tabelo za bilanco stanja-če jo potrebujem?

Premalo poveste:

  • pričeli ste z dejavnostjo v juniju 2007;
  • akontacijo dohodnine/davka iz dejavnosti pa plačujete preveč: akontacijo plačujete na podlagi vaše ocene dohodka za leto 2007: ste se pri presoji uspešnosti za leto 2007 zmotili??

Bilanco stanja imate v Pravilniku za obračun davka iz dejavnosti za leto 2007, vendar v primeru vloge za znižanje akontacije, oddate davčni obračun do dneva predložitve vloge davčnemu organu (davčni obračun, izkaz poslovnega izida, bilanca stanja..)

Vloga za znižanje predhodne akontacije se oddaja na podlagi prvega odstavka 299. člena Zakona o davčnem postopku, po katerem lahko davčni zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno leto se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno leto, od davčnega organa zahteva spremembo višine predhodne akontacije. Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije in priloži davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, za tekoče davčno leto pred vložitvijo zahteve, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. Davčni organ odloči o zahtevi v 15. dneh (drugi ostavek 299. člena Zakona o davčnem postopku). Dokler ne prejmete odločbe o novi akontaciji, morate plačevati akontacijo, ki vam je bila odmerjena ob pričetku opravljanja dejavnosti.

Torej zakon govori le o znižanju osnove, če se davčna osnova preteklega leta (ta je osnova za plačilo predhodne akontacije tekoče leta) bistveno razlikuje od davčne osnove tekočega leta, kar dokazujete z davčnim obračunom tekočega leta. Pri vas pa gre očitno za napačno oceno davčne osnove pri priglasitvi pričetka opravljanja dejavnosti (ocena davčne osnove oziroma ugotovitev višine akontacije davka iz dejavnosti iz 2. odstavka 298. člena Zakona o davčnem postopku), zato se boste morali sklicevati na predvideno/ocenjeno davčno osnovo in ne na davčni obračun preteklega davčnega leta.

Potrebne podatke za davčni obračun s prilogami imate: v knjigi prihodkov in odhodkov; knjigi terjatev in obveznosti; registru osnovnih sredstev...... Kolikor sami ne boste "znali" pripraviti potrebnih podatkov, poiščite pomoč pri izkušenemu računovodju.

Poslovna darila

Splošno

Zanima me, kolikšna je najvišja vrednost poslovnega darila da le ta še ne gre v dohodnino?

Posamezno darilo fizični osebi, ki v podjetju ni zaposlena ne sme presegati 42 EUR, oziroma skupna vrednost vseh daril v davčnem letu ne sme presegati 84 EUR (108.člen ZDoh-2).

Darila brez znaka podjetja?

Kako pa obravnavate darila brez znaka podjetja?

Darila z logotipom ali brez do 20 eur je reprezentanca. Pri reprezentanci DDV ne upoštevamo. Tudi DDV je strošek reprezentance.

Darilna pogodba

Odgovor najdete v povezavi.


Za darila do 20 EUR si lahko prinavate vstopni DDV!!!! (7- člen ZDDV-)

Naložbeno zavarovanje

Odgovor najdete v povezavi

Zapiranje s.p. - prenos v gospodinjstvo

Odgovor je tu.

Oddaja podatkov za odmero dohodnino 2007

Samostojni podjetnik

Poročanje za s.p. - nima zaposlenih

Samostojnemu podjetniku, ki opravlja dejavnost, nima nobenega zaposlenega in ni zavezanec za DDV do 31.1. ni potrebno oddajati nobenih podatkov za odmero dohodnine, le do 31.3. naredi davčni obračun akontacije dohodnine. Do 31.1.oddajaš podatke, le če si izplačevalec dohodka? Ali razmišljam prav?

Da.

Poročanje podatkov o dohodkih za nosilca dejavnosti

Zanima me, če je potrebno pošiljati tudi kakšne podatke za nosilca dejavnost s.p.?

Ne, ker bodo ti podatki oddani z davčno napovedjo konec marca.

Poročamo o bračunanih ali plačanih prispevkih?

S.p. plača davek iz dejavnosti po obračunu, ki ga odda do 31/3/2008. (25%dobička). Torej potem davčna avtomatsko dobiček zajame tudi v obrazec za dohodnino za fizično osebo? Torej se 2x plača davek: 1x iz dejavnosti in 1x kot davek od dohodkov - dohodnina po lestvici (npr 41%)?

Zasebnik (s.p.), ki opravlja dejavnost odda do 31.03. obračun akontacije davka od dohodkov iz opravljanja dejavnosti - v tem obračunu izračuna davčno obveznost s.p.-ja za preteklo leto in hkrati višini predhodne akontacije, ki jo bo plačeval v naslednjem poslovnem letu. Višina davka je odvisna od davčne osnove ("davčni dohodek" - splošna olajšava* - olajšava za vzdrževane družinske člane*) in stopnje davka iz 122. člena Zakona o dohodnini (progresivna lestvica od 16% do 41%).

Na podlagi davčnega obračuna sestavi davčni organ informativni izračun dohodnine za fizično, v katerega vključi "davčni dohodek" iz davčnega obračuna ter vse olajšave (splošno, VDČ). Tudi v tem primeru se pri izračunu davka fizične osebe upošteva stopnja davka iz 122. člena Zakona o dohodnini, pri čemer se plačan davek iz dejavnosti šteje kot plačana akontacija dohodnine fizične osebe. Pomeni, da je tako kot s.p. kot fizična oseba obdavčen po istem zakonu z uporabo istih stopenj in upoštevanjem že obračunanega davka pri dejavnosti kot akontacijo dohodnine pri fizični osebi.

  • olajšave se lahko upoštevajo samo v primeru, če jih je ni koristil pri drugi vrsti obdavčljivih dohodkov oziroma jih je bilo upoštevanih manj kot 5/12 olajšav.

..pri čemer se "plačan"davek iz dejavnosti šteje kot plačana akontacija dohodnine fizične osebe... Za razjasnitev dvomov: Ali ni tu "obračunan" davek iz dejavnosti (ki je lahko plačan ali pa tudi še ne - je še obveznost sp iz dejavnosti)?

Čeravno je v naslednjem stavku ....in upoštevanjem obračunanega davka pri dejavnosti....... Torej upošteva se OBRAČUNAN davek in ne PLAČAN.

(Ne)oddaja izjave o zaposlenih

Je potrebno oddati izjavo, da ne zaposluješ nobenega delavca do 31.01.2008?

Te obveznosti (dajanje izjave,da niste izplačevali obdavčljivih dohodkov) v Pravilniku o dostavi podatkov za odmero dohodnine za leto 2007 ni več (Ur.l.RS 98/2007), za razliko od pravilnika, ki je veljal za leto 2006 (Ur.l.RS 137/06, insicer 4. odstavek 4. člena).

Dividende

Zanima me, kako je letos pri oddaji dohodnine z dividendami, se jih vpisuje, ali ne? Ker obvestil mnda nismo dobili, hkrati sem prebral, da naj bi bil že ob izplačilu odveden nek drug davek, in se tako to ne šteje v davčno osnovo?

Dividende se ne vštevajo v letno dohodninsko osnovo, saj je že ob izplačilu plačan dokončen davek. Zato se ne vpisujejo v davčno napoved (mimogrede v obrazcu davčne napovedi sploh ni šifre vrste dohodka za dividende)

A ne spadajo dividende v napoved kapitalskih dobičkov,obresti itd, ki jo je bilo potebno oddati do 28.2.?

Dividenda ni kapitalski dobiček. Kapitalski dobiček je dobiček, ki se doseže pri prodaji deležev gospodarskih družb, investicijskih kuponov,..... Za to prodajo je bilo potrebno vložiti samostojno davčno napoved do 28.02.2007. Do istega datuma je bilo potrebno vložiti davčno napoved za dohodek od obresti od depozitov pri bankah, če so presegale 300.000 SIT in za tiste prejete obresti od katerih ni bil plačan davčni odtegljaj (npr. iz tujine...). Dohodek od obresti, ki je bil dosežen od domačih pravnih oseb, ni bil predmet davčne napovedi, saj je bil davek plačan ob vsakem nakazilu. Enako velja tudi za dividende, saj je izplačnik dividend moral obračunati in plačati davčni odtegljaj kot dokončni davek.

Napoved dohodnine od prodaje vrednostnih papirjev

Meni po vsem silnem branju navodil vseeno ni jasno, ali napoved moram oddati ali ne. V lanskem letu sem prodala nekaj vrednostnih papirjev (NF2N), del jih izhaja iz tistih prvih vloženih papirjev po osamosvojitvi, del pa jih je bil podedovan po materi leta 2003, ona pa jih je dobila na enak način.

Ali moram oddati napoved za vse, za podedovani del ali za nič od tega? Jaz sem razumela, da ne, vendar se raje ne bi motila pri tem.

Zakon o dohodnini:

2. odstavek 1. točka: Dohodnine se ne plača tudi od dobička iz kapitala, doseženega pri:

  • prvi odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij. Za prvo odsvojitev se šteje tudi prva odsvojitev podedovanih delnic ali deležev v kapitalu, ki jih je zapustnik pridobil v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij v skladu s predpisi, ki urejajo lastninsko preoblikovanje podjetij;

....

Ker ni plačila davka-dohodnine, tudi napovedi ni!, če so vse delnice dejansko iz lastninskega preoblikovanja (iz prvotnih certifikatov), to pa ne velja , če so delnice pridobljene iz naslova premalo izplačanih plač.

Oddaja dohodnine - nismo prejeli informativnega izračuna

Od DURS nismo dobili informativnega izračuna dohodnine, tako da moramo napoved vložiti sami. Imam dejavnost, lani sem v obračunu izkazala izgubo. Kaj v dhodninski napovedi prikažem pod dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna? Nulo ali negativni izid? Meni se zdi logično, da ničlo. Da zneskov s predznakom minus ne smem vpisovati.... imam prav?

Najprej ugotovite ali imate sploh obdavčljive dohodke, ki bi jih morali "prijaviti":

  • v davčnem izkazu iz opravljanja dejavnosti izkazujete negativno davčno osnovo - to pomeni davčno izgubo (podatek iz zap. 14 davčnega obračuna).
  • ker ni obdavčljivega dohodka (nimate vpisanega podatka v zap. 16 davčnega obračuna) tudi niste prejeli informativnega izračuna, kolikor ste imeli samo to vrsto "obdavčljivih dohodkov" in tudi ne vlagate napovedi za odmero dohodnine;
  • kolikor pa imate tudi druge vrste dohodkov in ti presegajo splošno olajšavo, potem morate vložiti napoved za odmero dohodnine za preteklo leto. Pri oznaki vrste dohodka 2100 - dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna (zap. 16. davčnega obračuna = osnova za dohodnino, ki je znesek pred upoštevanjem splošne olajšave)) ne vpisujete ničesar.

Podjetje ni oddalo kontrolnih podatkov o dohodnini

Pozabili smo oddati kontrolne podatke za dohodnino za leto 2007 za eno vrsto dohodkov (pogodbeno). To je ugotovila kontrolorka na DURS. Kako bom lahko popravila?

V konkretnem primeru ne gra za pozabljen obračun davčnega odtegljaja in posledično za samoprijavo po Zakonu o davčnem postopku, temveč le za podatke o izplačanih dohodkih za leto 2007. Prejemnik dohodkov je najbrž dobil te podatke in je lahko še pravočasno oddal ugovor zoper informativni izračun dohodnine (saj davčni organ ni imel podatka o teh dohodkih in jih zato ni mogel vključiti v informativni izračun). Kolikor pa tega ni storil, mora vložiti samoprijavo prejemnik dohodkov.

So popravki na disketi skupaj z ostalimi ( pravilno oddanimi ) podatki ali zgolj ta dohodek?

Na kakšen način naj posreduje kontrolne podatke (ki jih je pozabil-a oddati do 31.01.2008 za leto 2007). Po vsej verjetnosti bodo izpisani na papirju, saj teh podatkov ni moč poslati pa e-davkih (jih je pa možno poslati z disketo!).

V spremnem dopisu navedite, da pošiljate le dodatne podatke za "pozabljeno vrsto" dohodka.

Kontrolni podatki niso vrsta "dohodka" za katerega bi predlagali obračun davčnega odtegljaja. Le-ta je bil pravočasno in pravilno predložen davčnemu organu in zato ne more biti samoprijave. Samoprijava se nanaša zgolj na davčne obračune.

Kar se tiče "zamudnih obresti" - obresti bo praviloma poravnal davčni zavezanec, saj zakon o davčnem postopku zavezuje za pravilnost podatkov - dohodkov tako davčnega zavezanca kot tudi zavezanca za plačilo davčnega odtegljaja. Čeravno ta ni "prejel" pravilnih podatkov od izplačevalca, bi moral sam ugotoviti manjkajoče dohodke in poslati ugovor na informativni izračun. Torej "krivda" je na obeh straneh. Podjetje bo prejelo kazen za nepravilne kontrolne podatke, posameznik pa bo po samoprijavi moral plačati obresti. To je moje mnenje!

Študent in s.p.

Ali lahko uveljavljam olajšavo za vzdrževane družinske člane in kje jo uveljavim, ter naslednje vprašanje je: za izračun tromesečne akontacije naj uporabim 16% (kot je bilo lani) ali 23 % kot sem zasledil v odgovorih za d.o.o.?

Najprej, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, kamor spada popoldanski s.p.-, ureja Zakon o dohodnini in ne Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb.. In ker ureja zakon o dohodnini, je potrebno pogledati stopnje obdavčitve v 122. člen zakona (Ur.l.RS 117/06). Te so od 16% za najnižji razred (do 6.800 obdavčljivih dohodkov za leto 2007) do 41% za najvišji razred obdavčitve (nad 13.600 obdavčljivih dohodkov za leto 2007).

Katere olajšave upošteva popoldanski s.p. je odvisno od tega, kaj se mu je upoštevalo pri obdavčljivih dohodkih iz zaposlitve. Dohodki iz dejavnosti popoldanskega s.p.-ja so namreč dohodki iz dejavnosti kot postranski poklic, zato imajo ostali dohodki iz zaposlitve (delovno razmerje-plača) prednost pri upoštevanju določenih olajšav. To pomeni: pri splošni olajšavi je le-ta avtomatsko upoštevana pri dohodkih iz delovnega razmerja, medtem ko pri VDČ je lahko olajšava vključena ali pa ni, kolikor jo je zavezanec uveljavljal med letom ali pa ne. Pri zavezancih, ki imajo status študenta, pa se splošna olajšava in olajšava za VDČ, ki jo uveljavljajo starši, medsebojno izključujeta: kolikor starši uveljavljajo posebno olajšavo za VDČ, se študentu ne prizna splošna olajšava.

Varianta 1: ste jo že uveljavljali med letom pri dohodkih iz delovnega razmerja: olajšava bo vključena v informativni izračun dohodnine na letni ravni pri teh dohodkih (delodajalec je podatke dostavil davčnemu organu v obliki kontrolnih podatkov do 31.01. za preteklo leto);

Varianta 2: med letom VDČ ni upoštevana pri dohodkih iz delovnega razmerja (oziroma je upoštevana manj kot 5/12 olajšave) in tudi drugi starš je ne bo uveljavljal - lahko jo vključite v zap. 18 obrazca davčnega obračuna ter hkrati izpolnite tudi prilogo 13.. S tem boste sicer imeli nižjo davčno osnovo pri dohodkih iz dejavnosti in hkrati tudi nižjo osnovo za plačilo predhodnih akontacij za leto 2008, v letni dohodninski napovedi pa bo vplivala na celotne obdavčljive dohodke.

Varianta 3: če izhajam iz predpostavke, da ste študent = pri vas ne pride v poštev olajšava za VDČ (olajšava za vas kot vzdrževanega družinskega člana), ker se le-ta izključuje s splošno olajšavo. Zakaj: kolikor bodo olajšavo za VDČ uveljavljali starši potem vam ne bo priznana splošna olajšava (111. člen Zakona o dohodnini).

Pri obrazcu davčnega obračuna je tudi metodologija za izpolnjevanje, ki omogoča zavezancu lažjo izpolnjevanje in ga usmerja na člene zakona, ki obravnava določeno področje.

Pavšalni prispevki: pod prispevke za socialno varnost zasebnika (drugi stroški); provizija banke (stroški storitev); obresti pozitivne na TRR (finančni prihodki iz poslovnih terjatev). <hr Torej je obdavčitev študentov (popoldanski sp, ni VDČ) in obdavčitev rednega s.p., enaka?

ne vem kaj mislite, da je obdavčitev pri popoldanskem s.p.-ju in s.p.-ju enaka? Seveda, saj oba ustvarjata dohodek iz opravljanja dejavnosti, razlika je le v tem, da je popoldanski s.p. obvezno zavarovan na drugi podlagi (zaposlitev, študent). Iz tega izhajajo tudi olajšave za VDČ: popoldanski je te olajšave lahko uveljavljal že pri dohodkiz iz delovnega razmerja; redni s.p.- pa jih lahko uveljavlja šele v davčnem obračunu; študent pa jih ne more uveljavljati, saj za njega uveljavljajo to olajšavo starši (izjema je pri tistih študentih, ki vzdržujejo družinske člane - torej že imajo otroke!??). In četudi starši te olajšave ne bi uveljavljali, se to "rezultira" le na njegovi splošni olajšavi.

Najbrž že uveljavljam olajšavo za VDČ v sklopu dohodnine, govor je namreč o alimentih........ Vendar po drugi strani ne najdem nikjer omenjene rubrike o poz.obrestih na TRR (finančni prihodki iz ..)razen v Podatkih poslovnega izida, kjer je štev.9 oznaka za Finančne prihodke.....Omenjene obresti so minimalne od minimuma, vendar jih mogoče lahko zanemarim v napovedi???Najbolj pereč problem pa mi za zdaj predstavlja rubrika 25 in sicer Osnova za določitev Predhodne akontacije.....kje jo lahko dobim?

Pri pravilniku o davčnem obračunu (Ur.l.RS št. 68/2007)je tudi Metodologija - tam so navodila za posamezno zaporedno številko davčnega obračuna.

V davčnem obračunu so pozitivne obresti sestavni del prihodkov, v izkazu poslovnega izida kot priloge k davčnemu obračunu v exelu (torej ne AJPESOVE) se prikažejo v zap. 11 - Finančni prihodki iz poslovnih terjatev ; AJPES/ AOP 078.

Povračila

Poračun potnih stroškov

Delavcu smo tri mesece obračunali premalo prevoza na delo. Pri julijski plači bomo naredili poračun. Ali bo v redu, če dam ta znesek pod posebno postavko "poračun prevoza na delo" in od tega ne odvedem prispevkov?

Pravilno (ne odvedete prispevkov in dohodnine!)

Avtorski honorarji

Dohodnina

Nikjer točno ne najdem da bi pisao glede avtorskih honorarjev, kam naj jih uvrstim v dohodninske podatke, In sicer: 1.) pod katero šifro vpišem tiste ki imajo odločbo z strani DURS-a in so deležni večje olajšave (25%) in znižane stopnje dohodnine (15%),

  • dohodki, ki izhajajo iz avtorskega dela ustvarjenega iz delovnega razmerja (predložitev REK-1, šifra dohodka 1106) = kontrolni podatki vrsta dohodka 1109 Drugi dohodki iz delovnega razmerja;

2.) in pod katero šifro tiste kjer gre za avtorsko delo iz delavnega razmerja - 10% normiranih str. in 25% dohodnine.

  • dohodek iz dejavnosti, dohodek z upoštevanjem normiranih odhodkov 25% (predložitev REK-2, šifra dohodka 1601) = kontrolni podatki oznaka vrste dohodka 2210* (* pomeni, da ne vpisujete normiranih odhodkov, ker bodo s strani davčnega organa zajeti avtomatsko). Znižana stopnja dohodnine (311. člen Zakona o davčnem postopku; 7. odstavek 128. člena Zakona o dohodnini) ni bistvena pri opredelitvi dohodka. Tudi pri navedbi " in so deležni večje olajšave 25% - sem predpostavila, da mislite, da imajo priznane normirane odhodke v višini 25% ter opravljajo dejavnost;

ali - dohodek ugotovljen z upoštevanjem posebne olajšave za samozaposlene v kulturi (normirani odhodki 25%, posebna osebna olajšava 15% ---!!! tudi pri njih je možna znižana stopnja akontacije dohodnine) - predložitev REK-2 obrazca, šifra dohodka 1601 = kontrolni podatki oznaka vrste dohodka 2220* (* pomeni, da ne vpisujete normiranih odhodkov, ker bodo s strani davčnega organa zajeti avtomatsko); ali - dohodek ugotovljen z upoštevanjem posebne olajšave za samostojne novinarje (normirani odhodki 25%, posebna osebna olajšava 15%, tudi pri njih je možna znižana stopnja akontacije dohodnine) - predložitev REK-2 obrazca, šifra dohodka 1601 = kontrolni podatki za dohodnino, oznaka vrste dohodka 2230* (* pomeni, da ne vpisujete normiranih odhodkov, ker bodo s strani davčnega organa zajeti avtomatsko); pa še nekaj bega, ker sem nekaj avtorskih honorarjev med letom pri stranki podedovala od njihove prejšnje računovodkinje, nevem za katero obliko gre, ko so upoštevani 10% normirani odhodki, akontacija dohodnine pa je 15%? Je to sploh možno? Ali gre za pomoto?

Če preberete 7. odstavek 128. člena: Ne glede na šesti odstavek tega člena, se za zavezance iz 6. odstavka tega člena:

  • zavezanec iz tretjega odstavka 48. člena: so normiranci;
  • zavezacni iz četrtega odstavka 48. člena: normiranci, ki so pričeli z dejavnostjo na novo;
  • zavezanci iz šestega odstavka 48.člena: normiranci, ki opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost;
  • zavezanci iz sedmega odstavka 48. člena: normiranci, ki so začelo na novo opravljati osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost;

akontacija dohodnine lahko izračuna in plača po znižani stopnji, vendar ne nižji od 10%, če zavezance plačuje obvezne prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanja dejavnosti. Zavezanec mora o tem obvestiti davčni organ, ki mu izda potrdilo (4. odstavek, 5. odstavek, 6. odstavek 311. člena Zakona o davčnem postopku)

Zdaj pa k vašemu primeru: pri vsakem računu mora biti priloženo potrdilo DURS o znižani stopnji dohodnine, pa tudi odločba (ali pa vsaj navedba o številki) o ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (25%) iz 309. člena Zakona o davčnem postopku.

Primer, ko imate le 10% normiranih odhodkov, bi lahko bila avtorska pogodba iz drugega pogodbenega razmerja (pogodba o naročilu avtorskega dela) ali pa avtorska pogodba iz prenosa premoženjskih pravic, vendar je pri obeh stopnja dohodnine 25%-ov. Če je bila obračuna znižana stopnja dohodnine mora biti predloženo potrdilo DURS-a in iz tistega potrdila lahko razberete vsebino. Če pa tega potrdila ni, pisno pozovite upravičenca, da vam jo dostavi.

Avtorski honorarji in obrazec REK

Sem malo pozabila na te zadeve, zatorej me zanima, za avtorsko pogodbo je potrebno oddati REK 2 ali REK 2a?

Za obračune davčnih odtegljajev uporabljamo od 01.01.2007 dalje naslednje obrazce:

  • REK-1: od dohodkov iz delovnega razmerja
  • REK-1a: od plačil vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo;
  • REK-1b: od pokojnin, noadomestil in drugih dohodkov iz naslova obveznega socialnega zavarovanja
  • REK-2: od dohodkov po zakonu o dohodnini, ki niso dohodki iz delovnega razmerja: pomeni od vseh drugih obdavčljivih dohodkov, ki jih obravnava zakon o dohodnini (tudi avtorski honorar: vrsta dohodka 1504; če ga uvrščamo med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja ali pa vrsta dohodka 1750, če ga uvrščamo med dohodke iz prenosa premoženjske pravice z upoštevanjem 10% normiranih stroškov).

Vse o tem najdete v Pravilniku o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev ter o načinu in rokih predložitev obrazcev davčnemu organu (Ur.l.RS 138/2006)

Nakazilo honorarja tujcu

Glasbenik je odigral koncert, izstavil račun za neto nakazilo...... Navedel je št. potnega lista (izdanega v Angliji), št. bančnega računa (v Franciji), DŠ nobene....

Mislim, da gre za avtorsko delo, za katerega morate obračunati dohodnino, poslati Rek-2 obrazec na DURS, pred tem pa morate na Dursu gospodu odpreti davčno številko, saj je postal zavezanec za dohodnino po slovenski zakonodaji.

Fizične osebe

Rezident - nerezident

V letu 2005 in 2006 sem bil rezident za dohodnino, za 2007 nisem, kako je to možno? Tujec sem, delam pod enakim pogoji, delovno dovoljenje....

Najprej preverite, če ste rezident (opisano spodaj). V kolikor ste in niste prejeli informativnega izračuna dohodnine niti zdaj v tem tednu, ko prijaha ven nov sveženj (mislim, da tudi zadnji) morate do 30.06.2008 sami oddati napoved dohodnine na podlagi podatkov, ki so vam jih posredovali vaši delodajalci. Preveri tudi pri njih.


REZIDENT je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije.

Zavezanec je rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:

  • Ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v RS
  • Je diplomat
  • Je zaposlen v diplomatski misiji in je drugi občinski ali državni uslužbenec v tujini
  • Ima običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v RS
  • In je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.

NEREZIDENT je zavezanec za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji.

Nerezidenti so:

  • Tuji diplomati
  • Tujci zaposleni v diplomatski misiji in drugi občinski ali državni uslužbenci v RS
  • Tuji funkcionar, strokovnjak ali uslužbenec mednarodne organizacije
  • Tuja fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
  1. v Sloveniji bo bivala izključno kot tuj strokovnjak za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra
  2. ni bila rezident v kateremkoli času petih let pred prihodom v Slovenijo
  3. ni lastnik nepremičnine v Sloveniji
  4. bo bivala v Sloveniji manj kot 365 dni

Zavezanci iz prvih treh alinej so vedno nerezidenti, nerezident pa je vedno tudi fizična oseba, ki biva v Sloveniji izključno zaradi študija ali zdravljenja.

Obračunana in plačana akontacija dohodnine se zavezancu- nerezidentu, šteje kot dokončen davek.

O izpolnjevanju pogojev tuje fizične osebe iz četrte alineje odloča pristojni davčni urad in o tem izda pisno potrdilo.

Dodatna splošna olajšava - od 31. 01. 2008 dalje

Je komu jasno, katere letne prihodke upoštevamo za dodatne olajšave? Iz leta 2007 ali 2008, ko sploh še ne vemo, kaj vse bo delavec zaslužil poleg plače? Smemo sploh zahtevat, da nam sporočijo, koliko prihodkov so imeli v letu 2007, da bomo vedeli, ali jim ta olajšava pripada ali ne?

Kateri dohodki se upoštevajo je jasno iz 4. člena sprememb Zakona o dohodnini: Poleg olajšave, določene v .......se rezidentu, katerega skupni dohodek iz naslova dohodka iz zaposlitve, dohodka iz dejavnosti, dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka iz oddajanja vpremožženja v najem in prenosa premoženjske pravice ter drugih dohodkov - razen dohodka, ki je opraščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo - v letu, za katero se odmerja dohodnina, ne presega 6.800 eurov, prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 2.000 uerov. Izplačila od januarja 2008 dalje so dohodki, za katero se odmerja dohodnina za leto 2008.

6. člen sprememb pa govori o upoštevanju 1/12 teh olajšav za izplačila v mesecu februarju. Če pa zavezanec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka......, ki ga izplača glavni delodajalec, upošteva dodatna olajšava o tem obvesti glavnega delodajalca.

Ali ima zaposlen razen dohodka iz zaposlitve, regresa za letni dopust še druge dohodke (npr. popoldansko obrt in s tem dohodke iz dejavnosti), je odgovornost na njegovi strani.

Na spletni strani DURS je objavljeno :

  • če mesečni bruto prejemek iz delovnega razmerja ne presega 566,67 EUR (1/12 od 6.800) je splošna olajšava 413,30 (1/12 od 4.959,60)
  • če je mesečni bruto OD med 566,68 in 750,00 (1/12 od 9.000) je splošna olajšava 329,97 (1/12 od 3.959,60)
  • če je mesečni bruto OD večji od 750 je splošna olajšava 246,63

Če delavec ne želi da mu delodajalec obračunava povečano splošno olajšavo, mora o tem pisno obvestiti delodajalca. To pomeni da za določitev splošne olajšave upoštevamo samo mesečni bruto osebni dohodek delavca. Smatram da je razlaga na sraneh DURS zelo jasna.


Ali se (plače za januar delamo) mora poleg splošne olajšave dodati še 1/12 od 2.000 €?

Sprememba zakona o dohodnini velja od 31.01. 2008 dalje, 1/12 dodatne olajšave pa se upošteva za tiste dohodke, ki so izplačani prvi dan (prvi dan po uveljavitvi je 01.02.2008) ali po prvem dnevu v mesecu, ki sledi mesecu uveljavitve tega zakona (uveljavitev v januarju, izplačila v mesecu februarju).

Najemnina - davčni odtegljaj

Splošno

Podjetje ima pri fizični osebi v najemu poslovni prostor. Do sedaj nismo plačevali najemnine, sedaj bi pa naredili nakazilo za nazaj (od januarja). Lastnik prostora prosi, če lahko nakažemo brez davčnega odtegljaja celotni bruto znesek. Zanima me, če je lahko podjetje kakorkoli odgovorno, če naredi to ali samo izpolni rek obrazec in v njem napiše, da ni bilo odtegnjene akontacije dohodnine? V zakonu (točno sedaj ne vem v katerem) sem našla člen, ki pravi, da se potem terja plačilo dohodnine od tistega, ki je prejel znesek (če je podjetje ob plačilu ne obračuna in odvede).

Poglejte 397. člen Zakona o davčnem postopku, ki govori o davčnih prekrških. V REK-2 obrazcu, ki ga predložite ob izplačilu davčnemu organu, je obračunana akontacija dohodnine (brez vpisa pripombe). Kolikor ni plačana hkrati z nakazilom, vas bo davčni organ opomnil ter vas obremenil za še za plačilo zamudnih obresti (izplačnik davka ste vi, zato ste dolžni tudi odtegniti in plačati akontacijo dohodnine-glejte 317. člen Zakona o davčnem postopku). Kolikor pa na davčni organ, ob nakazilu, ne boste predložili REK obrazca, pa bi prejem iz naslova najemnine, morala davčnemu organu napovedati fizična oseba. Tudi iz napovedi bo razvidno, da ste plačnik davka vi, tako da se davčnemu prekršku ne morete izogniti. Zato: fizični osebi lahko izplačate le zmanjšani znesek, obračunano in odtegnjeno akontacijo dohodnine pa nakažete na ustrezen račun.

Davčni odtegljaj ob najemnini fizični osebi - izračun

ppFizična oseba nam da v najem prostor. Znesek mesečne najemnine je 1000 eur. Vem da se plača od tega 25 % dohohdnine. Kako naj naredim ta obračun da bo prav? Mi lahko prosim kdo napiše primer?

  • Bruto najemnina : 1.000,00
  • Normirani stroški 40 % (od 1.000,00) : 400,00
  • Osnova za dohodnino : 600,00
  • Dohodnina 25% (od 600,00) : 150,00
  • Izplačilo : 1.000,00 - 150,00 = 850,00
  • Ob izplačilu izpolniti REK-2, šifra 1701

Najemnina - obročno plačevanje

Lastnik je res fizična oseba. V stroške najemnine se bo prenašalo šele, ko bo investicija zaključena (prej pa se zbira na 190) in takrat se bo plačala dohodnina, ne?

Davčni odtegljaj se praviloma obračuna, ko plačate dobavitelju. Plačilo dobavitelju ("neto znesek vnaprej plačane najemnine") pomeni isto, kot da nakazujete najemnino - prenova se izvaja sicer v vašem imenu, vendar za račun fizične osebe najemodajalke. Kolikor tega še niste storili, morate davčni odtegljaj obračunati in plačati najkasneje, ko bodo dela dokončana.

Nekej stvari je že plačanih, nekaj pa imamo z odlogom. Res, da smo šele začel z investicijo in sploh nisem vedla, da je treba takoj plačat dohodnino. A je ful narobe, če šele ob zaključku plačam, al morem zdele plačat za tiste račune, ki so že bili plačani?

Moje mnenje je, da se davčni odtegljaj poravna ob plačilu, saj je plačilo dobavitelju za opravljena dela v bistvu "plačilo najemnine v naravi". Če je odlog plačila, boste morali obračunati in plačati davčni odtegljaj ob pričetku uporabe. Odločitev je vaša ali boste obračunali davek od že plačanih zneskov za nazaj ali boste "počakali" do prenosa v uporabo.

Izpolnjevanje obrazca REK-2

Kako izpolnim obrazrc?

REK 2

  • Dohodek= 1.176,47(Rek 2-št. 101)
  • Normirni stroški 40 %= 470,59 (Rek 2-št. 106)
  • Davčna osnova=705,88 (Reka 2-št. 107)
  • Dohodnine 25%=176,47 (Rek 2-št. 201)
  • Neto izplačilo=1000 (Rek 2-št. 016)

Olajšave za otroke

Upoštevanje olajšave za naslednjega otroka

Ali za drugega otroka upoštevam olajšavo 2.066,00 + 180,00 € pri izračunu dohodnine?

Tako je, za drugega vzdrževanega otroka upoštevate 2.246 €, če uveljavljate olajšavo za oba. V primeru, da zakonca uveljavljata vsak po enega otroka, pa je znesek oljašave pri vsakem le 2.066 €.

Nakup nepremičnineod fizične osebe

Od fizične osebe smo po kupoprodajni pogodbi kupili nepremičnino(hiša z gostinskum lokalom). Ali smo dolžni obračunati kakršnekoli dajatve( REK obrazci), ko plačujemo pogodbeni znesek na TRR Fizični osebi?

Ob plačilu kupnine fizični osebi, ne predlagate davčnemu organu nobenih obrazcev (ker ni davčnega odtegljaja), saj je fizična oseba zavezanka (morebitna) za vložitev napovedi za akontacijo davka od dobička od kapitala (prodaja nepremičnine).

Najem vozila od delavca

Od našega delavca smo vzeli v najem vozilo - je najem vozila obdavčen z dohodnino ali pa ga moramo celo obravnavat kot druge dohodke iz delovnega razmerja in odvest tudi prispevke?

Najem vozila in v zvezi z najemom prejeti/obračunani dohodki se smatrajo kot dohodek oddajanja v najem premičnega premoženja: glejte 75. člen Zakona o dohodnini (Ur.l. RS 117/06) Ob izplačilu/nakazilu obračunate in plačate davčni odtegljaj (dohodnino), pri čemer upoštevate 40% nomiranih stroškov; stopnja dohodnine 25% od 60%-ne davčne osnčove; davčnemu organu predložite obrazec REK-2. Tovrstni dohodki povečujejo letno dohodninsko osnovo najemodajalca (vašega zaposlenega).

Izplačilo dobička fizični osebi

D.o.o. izplačuje delež v dobičku iz preteklih let fizični osebi. Ali je glede na trenutno veljavne davčne predpise pomembno iz katerega obdobja izvira ta dobiček, ali je pravilno naše ravnanje, ko na izplačan znesek obračunamo 20% dohodnine kot dokončen davek in izpolnimo REK-2 obrazec (ni pomembno leto ustvarjenega dobička). Kje lahko najdemo pisno obrazložitev, kako pravilno ravnati?

Družba razporeja bilančni dobiček, ugotovljen v bilanci stanja na določen dan. Zato ni pomembno iz katerega leta izvirajo posamezni zneski. Za izplačilo dobička je potrebno predložiti davčnemu organu (na dan izplačila) obračun davčnega odtegljaja na obrazcu REK-2. Davčni odtegljaj je 20% od udeležbe na dobičku, davek je dokončni in se plača na dan izplačila (glej Zakon o dohodnini, Zakona o davčnem postopku..)


Plačilo obresti tuji fizični osebi (EU)

Podjetju, povezani fizični osebi iz tujine (iz EU) izplačali glavnico z obrestmi vred. Ali bi morala obračunati davčni odtegljaj - 15% ter poslati na durs REK-2?

Pri nakazilu obresti fizični osebi je vedno potrebno obračunati davčni odtegljaj, pa če gre za rezidenta ali nerezidenta. Če gre za nerezidenta/fizično osebo izpolnite na obrazcu REK-2 še dodatne podatke, ki se nanašajo na njega in seveda upoštevate še 260. člen Zakona o davčnem postopku, ki se nanaša na morebitno dvojno obdavčevanje - konkretno razliko v stopnji obdavčitve pri nas (15%) in stopnjo obdavčitve v državi prejemnika dohodka.

Ali moram potem od te osebe pridobiti tudi davčno številko (vpis v davčne evidence), pri čemer nam da on pooblastilo, da mi lahko to urejamo v njegovem imenu?

Upoštevajte navodila za izpolnjevanje poročila o dohodkih, izplačanih nerezidentom, ki so vključeni v obračun davčnih odtegljajev (priloga pri REK-2):

  • 4) Davčna številka: vpiše se davčna številka, ki se uporablja v davčne namene v Sloveniji. Če fizična oseba nima slovenske davčne številke in v skladu z ZdavP-2 izplačevalcu tudi ni dolžna predložiti, se vpiše identifikacijska številka fizične osebe
  • in 5. in 6. odstavek 35. člena Zakona o davčnem postopku:
  • (5) Davčne številke tudi ni treba predložiti izplačevalcu dohodkov pred izplačilom dohodka, če se dohodek izplača fizični osebi, ki se šteje za nerezidenta v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino in nima slovenske davčne številke ter dosega občasne dohodke.
  • (6) V primeru izplačila dohodka v skladu s prejšnjim odstavkom, mora izplačevalec dohodka ob izplačilu zagotoviti podatke o nerezidentu, najmanj pa osebno ime, naslov, njegovo identifikacijsko številko in državo rezidentstva.

Obresti od kreditov zaposlenim

Zanima me, katero stopnjo obrestne mere uporabljamo za obračunavanje obresti, ki jih da podjetje delavcem, ali nekemu drugemu podjetju.Kakšna je ta stopnja in kje jo lahko dobim.

Zanima me, kolikšna pa je stopnja za zaračunavanje zamudnih obresti tistim, ki zamujajoi s plačili. Prav tako me zanima, kdaj pa uporabimo priznano obrestno mero za povezane osebke, ki jo mesečno objavljajo na strani Minis.za finance?? Priznam...imam zmedo v glavi glede tega...

Poskusiva urediti malo zmede:

  • ko dajate posojilo drugim gospodarskim družbam, ki niso povezane osebe, je višina obrestne mere odvisna od tržnih pogojev: poglejte obrestne mere poslovnih bank bodisi za kratkoročna posojila bodisi za dolgoročna posojila;
  • če dajate posojilo zaposlenemu pa morate poznati tudi določbe Zakona o dohodnini, Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb: 39. člen Zakona o dohodnini pravi, da se smatra kot boniteta dano posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (5. odstavek 19.člena) obravnava priznano obrestno mero, ki se uporablja med povezanimi osebami kot tržno obrestno mero (Priznano obrestno mero......določi in objavi minister, pristojen za finance, pred začetkom davčnega obdobja, za katerega se bo uporabljala, pri tem pa upošteva, da gre za obrestno mero, ki se v primerljivih okoliščinah doseže ali bi se dosegla na trgu med nepovezanimi osebami).. Torej: obrestna mera za posojilo zaposlenemu mora biti najmanj v višini priznane obrestne mere, sicer mu morate obračunati boniteto.
  • priznana obrestna mera se obvezno uporablja takrat kadar dajate posojilo povezani osebi. Kdo se smatra za povezano osebo govorita 16. in 17. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Kolikor povezani osebi obračunate obresti po nižji obrestni meri, morate za obresti izračunane iz razlike do priznane obrestne mere, popraviti davčno osnovo (povečati).

Davek od obresti fizičnim osebam

Lastnik je dal firmi posojilo že v letu 2006. Konec leta smo zaračunali obresti. Sedaj bo firma lastniku vrnila kredit in mu plačala obresti seveda pri obrestih bomo obračunali 15% davek in oddali rek obrazec. Vendar bodo to obresti za lansko leto. Kakšno obrestno mero moram vzeti, da obračunam še obresti od 01.01.-04.10.2007?

Za pogodbe, ki so sklenjene pred 01.01.2007 (prehodne določbe 95. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2 (Ur.l.RS 117/06), se uporabi obrestna mera za povezane osebe, ki je veljala z Zakonom o davku od dohodkov pravnih osebe (ZDDPO-1, 15. člen) - v višini objavljene priznane obrestne mere ob času odobritve/ sklenitve kredita. - ki velja za povezane osebe.

Glede na to, je to obrestna mera, ki je zapisana v pogodbi in ste na njeni podlagi že obračunali obresti v letu 2006.


Ali je davek 15%, glede na to, da se izplačajo obresti v letu 2007 za leto 2006?

Stopnja davka je odvisna od dneva/leta izplačila in ne od tega iz katerega obdobja izvirajo obresti. Obdavčljiv dohodek "nastane" šele takrat, ko je izplačan (prejet). (stopnja davka od obresti je v letu 2007 15%- 151. člen Zakona o dohodnini, od 01.01.2008 pa je 20%-132. člen Zakona o dohodnini).

Neodvisno prevajanje in dohodnina (tudi enkratno delo)

Občasno prevajam za stranke iz tujine, s katerimi večinoma stopam v stik preko interneta. Po končanem delu jim tudi izstavim račun (kamor vključim izjavo, da nisem zavezanec za DDV) in oni mi nato plačilo nakažejo na transakcijski račun.

Zanima me, ali moram te dohodke navesti pri napovedi za dohodnino, oz. kako je s pravnim statusom neodvisnega prevajalca?

Tudi od nekaterih vrst doseženih dohodkov iz opravljanja neodvisne dejavnosti (npr. če davčno osnovo ugotavljate na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov) mora izplačevalec dohodkov odtegniti in plačati davčni odtegljaj (akontacijo dohodnine). Kolikor pa dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka v Sloveniji (npr. fizične osebe, pravne osebe??), ta dohodek napoveste sami v skladu z zakonom o davčnem postopku.

Sklepam, da trenutno ne opravljate samostojne/neodvisne dejavnosti (nimate s.p.-ja, niste vpisani v poseben razvid kulturne dejavnosti, ne opravljate dopolnilne dejavnosti, ker ste obvezno zavarovani na drugi podlagi......? in zato niste vpisani v Poslovni register Slovenije in nimate prijavljene dejavnosti pri DURS-u) in so doseženi dohodki dohodki iz drugega pogodbenega razmerja: iz stvaritve avtorskega dela in/ali ( iz podjemne pogodbe?). A se vaše storitve-prevodi lahko štejejo med avtorska dela boste ugotovili v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah.

Prejete dohodke: dohodke iz drugega pogodbenega razmerja napoveste do desetega v mesecu za pretekli mesec, pri davčnem organu, ki vam izda odločbo za plačilo akontacije dohodnine. Obrazci napovedi so v: Pravilniku o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine

In kako naprej:

  • če ste v rednem delovnem razmerju in je to za vas le postranska dejavnost, prijavite to dejavnost kot dopolnilno dejavnost (kot popoldanski s.p.);
  • v odvisnosti od tega, katero področje prevajanja pokrivate - ali spada ta vrsta prevajanja kot opravljanje kulturne dejavnosti (umetniško prevajanje leposlovnih del in.......); potem se boste vpisali v poseben razvid kot samostojni kulturni delavec in priglasili opravljanje neodvisne dejavnosti kot samostojni podjetnik (s.p.). Odločili se boste ali za ugotovljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali pa za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (25%-ov prihodkov) in morebiti še koristili posebno osebno olajšavo v višini 15% prihodkov ali . .. . . .. .. .

Prodaja delnic

Pridobljenih na osnovi neizplačanih plač

Borzno posredniška hiša je odkupovala delnice za sebe ali tretjo osebo. Delnice niso kotirale na borzi. Dobil sem jih pred osmimi leti radi premalo izplačanih osebnih dohodkov. Le te sem prodal tej hiši. Ali moram do 28.februarja DURSU to transakcijo prijaviti?

Dajva skupaj razmišljati: vaše pridobljene delnice ne izvirajo iz lastninskega preoblikovanja (te pri prvi prodaji niso obdavčene), temveč iz posebnega zakona, na podlagi katerega so vam izračunali premalo izplačane plače. Iz tega sklepam, da ste imeli terjatev do družbe (oziroma družba je imela obveznost do vas) in namesto denarja ste dobili njihove delnice. In tovrstne delnice niso navedene niti v 95. niti v 96. členu Zakona o dohodnini (neobdavčljiva odsvojitev kapitala).

Menim, da boste morali vložiti napoved kapitalskih dobičkov. In ker ste jih pridobili pred 01.01.2003, je njihova nabavna vrednost enaka tržni vrednosti na dan 01.01.2006 oziroma knjigovodski vrednosti teh delnic na isti dan. Kolikor delnice niso kotirale na borzi, ampak na sivem trgu, morate pridobiti podatke o njihovi tržni vrednosti na dan 01.01.2006 oziroma 31.12.2005 oziroma na zadji borzni dan v letu 2006.

V primeru, da je tržna vrednost delnic na dan 01.01.2006 nižja od njihove dejanske vrednosti pri pridobitvi, se upošteva dejanska vrednost in ne tržna vrednost 01.01.2006.

To je zgolj moje mnenje. Obrnite se na davčni organ in prosite za ustno ali pisno pojasnilo.

Prodaja stanovanja - prodajalec fizična oseba

Fizična oseba proda stanovanje. Ali je potrebno plačati še kakšen drug davek, razen 2% pri prodaji nepremičnine? Ali je potrebno to prijaviti tudi pri dohodninski napovedi?

Če je nepremičnina pridobljena po 01.01.2002 je potrebno plačati tudi davek od dobička iz kapitala (153. člen Zakona o dohodnini). Davek se plača na podlagi odločbe davčnega organa, ki je izdana po vložitvi napovedi prodajalca nepremičnine..... Morebitni dobiček pri odsvojitvi nepremičnine, pridobljene po 01.01.2002 se ne všteva v letno napoved dohodnine. Stopnje davka so razvidne iz 132. člena Zakona o dohodnini.

Izplačilo dobička

Izplačilo dobička

Lastnika si bosta izplačala dobiček. Odda se REK-2 in izbere 1921-Dohodki, ki so obdavčeni kot dividende (4.odst.90čl. Zdoh-2), ali imam prav? Kako pa se knjiži?Verjetno se zmanjša dobiček prejšnjih let in na drugi strani obveznost do lastnikov in do države?

REK-2; vrsta dohodka: 1920 - dividenda (udeležba v dobičku d.o.o. je istovetna s pojmom dividende); stopnja davka: 20%, dokončen dave

(Knjiženje Izplačila dobička

Izplačilo dobička iz preteklih let

Izplačati moram dobiček enemu izmed družabnikov podjetja, zanima me postopek pravi:

  • Izplačilo neto bi bilo 4.000,00 e
  • 20 % davek (dohodnina) 1.000,00 €
  • Bruto izplačilo dobička: 5.000,00 €
  • Ni nobenih normiranih stroškov
  • Na DURS pa pošljem samo REK obrazec (mogoče kdo ve katerega?)

Vse je v redu, odda se REK-2 obrazec, vrsta dohodka pa je 1920 "Dividende". Dohodnina se plača na prehodni račun: 01100-8442584668 sklic 19 DŠ-06084

Davčni odtegljaj od dobička

Prosim, mi lahko kdo pove, ali bo po 01.01.2008 davčni odtegljaj za izplačilo dobička še vedno 20%?

Do sedaj nismo nikjer zasledili objavljenega kakšnega (mogoče bolj ugodnega) drugega %.

Samo opomba: Tudi ti cedularni davki se imenujejo dohodnina. 132. člen ZDOH-2: Od dohodka iz kapitala se dohodnina izračuna in plača po stopnji 20% in se šteje kot dokončen davek. dohodek iz kapitala : dividende(delitev dobička), obresti in dobiček od kapitala (prodaja kapitala).

Dohodnina je vrsta davka, ki se plačuje od obdavčljivega dohodka v skladu z zakonom o dohodnini.

Ko to vrsto dohodka nakažemo prejemniku, pa je potrebno vedeti, kdo je plačnik davka. Če je plačnik davka/dohodnine izplačevalec, mora le-ta ta davek/dohodnino odtegniti in jo plačati. In ta odtegnjen davek imenujemo davčni odtegljaj (za kar predlagamo davčnemu organu REK obrazce).

Izplačilo dobička delavcem

Lastnik d.o.o. želi delavce stimulirati za dobro poslovanje z udeležbo na dobičku. Ne gre za kakšno prikrito izplačevanje plač - izplačane so povsem solidne plače precej nad minimalno. Ali je to mogoče? Delavci niso solastniki. Bi to kakšen pametnjakovič ocenil za izogibanje plačila prispevkov in dohodnine po progresivni lestvici? Če možnosti obstaja, kakšna papirna pokritost je za to potrebna: sklep skupščine, celo sprememba ustanovitvenih aktov? Motiv lastnika je ne samo povečevanje prometa, ampak tudi dobička in taka opcija se mu zdi priročna.

Če želi razdeliti dobiček delavcem kakor poimenujete; ker niso solastniki tega ne more. Lahko pa da v želeni višini 13. plače. Ta stvar je trenutno (kolikor je meni znano) izvedljiva samo v primeru, da so delavci tihi družbeniki. Poglejte si ZGD (tihe družbe).

Drugače vam ostaja kot možnost le 13. plača seveda z vsemi prispevki in davki.

Bonitete

Boniteta - da ali ne?

Prosim, da mi potrdite ali razmišljam pravilno, Ko gre za stroške (osebna poraba lastnika d.o.o.) nastaneta dve možni varianti:

  • strošek je boniteta-sledi obračun dohodnine-strošek je davčno priznan po ZDDPo, ali
  • strošek se ne obravnava kot boniteta-ni obračuna dohodnine-ni po ZDDPo davčno priznan(ne zmanjšuje davčne osnove).

Podrobno si preberite 1. točko 2. odstavka 30. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur.l.RS 117/06), ki govori o nepriznanih odhodkih iz 3. točke prvega odstavka 30.člena: stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo, oddih, sport in rekreacijo, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost, to pa so:

  • stroški, ki se nanašajo na privatno življenje lastnikov oziroma povezanih oseb iz 16. člena in 17. člena, vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje teh oseb;

Pri lastnikih se torej ne more upoštevati 2. točka 2. odstavka 30. člena, ki govori o boniteti in o obdavčitvi te bonitete. Če je lastnik zaposlen v tej družbi, se sicer postavi vprašanje razmejitve: ali se osebna poraba šteje kot boniteta zaposlenega (ne bo nič narobe, če si pogledate 30. člen Zakona o dohodnini, ki govori kaj vključuje boniteta)ali kot strošek, ki je povezan s privatnim življenjem lastnika. Menim, da so to stroški, ki so povezani s privatnim življenjem lastnika, zato so v celoti davčno nepriznani. In nenazadnje so obdavčeni kot drugi dohodki iz 105. člena zakona o dohodnini. (10. točka).

Bonitete: lastniki - zaposleni

Podjetje je d.o.o. v lasti 10 družbenikov. Lastniki in obenem zaposleni imajo osebne avtomobile, ki jih uporabljajo tudi v zasebne namene.Obračunava se jim boniteta. Če se obračunana boniteta, potem so stroški avtomobila davčno priznani. To drži, če si zaposlen v tem podjetju. Kaj pa , če si lastnik in obenem tudi zaposlen , je to tudi davčno priznano?

Kakšna je po vašem razlika med lastniki/zaposlenimi v začetku teksta (10 družbenikov) in lastnikom/obenem zaposlenemu na koncu teksta?

Praviloma velja, če je obračunana boniteta in s tem obračunan davčni odtegljaj, potem je strošek sredstev v uporabi davčno priznan odhodek (izplačila v zvezi z zaposlitvijo - 2. točka 2. odstavka 30. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb). V tem primeru ste vse lastnike prednostno obravnavali kot zaposlene.

Če pa lastnike ne morete obravnavati kot zaposlene, temveč prednostno kot lastnike (opredelitev kaj je prednostno lastnik npr. - ali pretežni delež lastnika, ki ima prevladujoč vpliv na upravljanje družbe itd), je uporaba sredstev drug dohodek (10. točka 105. člena Zakona o dohodnini). Z vidika davka od dohodkov pa se strošek uporabe sredstva ne prizna kot davčno priznan odhodek (1. točka 2. odstavka 30. člena ZDDPO-2).

Razlike med lastniki/zaposlenimi v začetku teksta (10 družbenikov) in lastnikom/obenem zaposlenemu na koncu teksta ni. To so eni in isti ljudje. Res pa je, da imajo eni npr. 28 % lastniškega deleža, ostali pa manj npr,7%.Vsi pa so tudi zaposleni v firmi.

Nagrada za upokojenega uslužbenca in dohodnina

Pred časom smo že upokojenega sodelavca obdarili s turističnim aranžmajem kot nagrado za njegovo večletno požrtvovalno delo. Vrednost aranžmaja presega 400 EUR. Kako je tu z davkarijo? Osebno mislim, da to mora iti čez davke oz. dohodnino (kot boniteta nekdanjemu delavcu), in da moram vrednost darila/nagrade prijavit na za to ustrezen obrazec v E-davkih. Ima kdo izmed vas drugačno razlago oz. rešitev?

Nagrada/turistični aranžma nekdanjemu delavcu (torej nagrade-darila ni prejel med trajanjem delovnega razmerja, kjer bi se lahko upoštevala kot boniteta??) spada prej v druge dohodke (105. člen Zakona o dohodnini: 2. točka 3. odstavka: darila) od katerih je potrebno obračunati/plačati dohodnino, osnova za davčni odteglaj v 106. členu, akontacija dohodnine v 130. členu Zakona o dohodnini; obveznost obračuna davčnega odtegljaja v 321. členu Zakona o davčnem postopku).

Neposlovna raba osnovnih sredstev

V povezavi je primer neposlovne rabe motornega kolesa.

Solidarnostna pomoč

Ali pripada solidarnostna pomoč družini (ženi). Umrl je naš sodelavec, ki je bil zaposlen v podjetju od samega nastanka podjetja, pred dvemi leti je šel v pokoj in je sedaj delal preko podjemne pogodbe. Ali lahko v tem primeru lahko nakažemo solidarnostno? smo v gospodarstvu, za nas pa velja splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Zanima me, če nakažemo to pomoč - ali je to sporno z davčnega vidika - ker je zadnje leto bil delavec na podjemni? Do katerega zneska lahko gremo in ali je to davčno priznan strošek.

Solidarnostna pomoč, ki je davčno priznan odhodek (in se ne všteva v osnovo dohodka iz delovnega razmerja) se nanaša na:

  • v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana
  • v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca;.

Vaš "delavec" je imel status upokojenca in ne delojemalca. Podjemna pogodba je pogodba po obligacijskem pravu in ne pogodba po zakonu o delovnih razmerjih.

Če solidarnostno pomoč nakažete družini, bo ta denarni znesek obdavčen z dohodnino in ne bo davčno priznan odhodek. Kaj pa preko humanitarnega društva?

Prodaja osnovnega sredstva gospodinjstvu

Prodaja amortiziranega vozila

Sem popoldanski s.p., vodim enostavno knjigovodstvo, nisem zavezanec za DDV. Imam službeno vozilo, ki je že 3 leta popolnoma amortizirano in ga želim odprodati sebi za uporabo v gospodinjstvu. Zanima me kako prikazati kupnino (tržna vrednost vozila je cca 1500 EUR)? Ali je postavko potrebno prikazati kot prihodek, kljub temu, da je vozilo že amortizirano?

Ali je dovoljeno nabaviti vozilo za gospodinjstvo in ga potem prenesti v register osnovnih sredstev kot službeno vozilo (kakšen dokument rabim v tem primeru)? Ali pa je boljša pot kar nabava vozila na s.p.?

1. odstavek 50.člena Zakona o dohodnini: prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom: Za odtujitev oziroma pridobitev sredstev se štejejo tudi prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, razen prenosov denarnih sredstev, in 4. odstavek istega člena: Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se štejejo za transakcije med povezanimi osebami.

Ob prenosu osnovnega sredstva iz podjetja v gospdinjstvo (sredstva ne morete prodati samemu sebi, ampak ga prenašate iz podjetja v gospodinjstvo) se upoštevajo tržne cene konkretnega sredstva. Če je osebni avto brez knjigovodske vrednosti, njegova tržna vrednost pa je 1.500 EUR, za to razliko popravite prihodke v davčnem obračunu, in sicer v zapor. 3.1.: Povečanje prihodkov zaradi transfernih cen med povezanimi osebami.

Osebni avto lahko nabavite kot fizična oseba (gospodinjstvo) in ga prenesete v podjetje (potrebujete dokument, iz katerega je razvidna vrednost vozila). Vendar boste v tem primeru morali sredstvo uporabljati le za službene namene. Kolikor ga boste uporabljali tudi za privatne namene, morate voditi evidenco privatnih in službenih poti. To je potrebno zato, ker so davčno priznani stroški le v sorazmernem delu, ki se nanašajo na opravljene službene poti (sorazmeren del stroškov amortizacije, registracije vozila, vzdrževanja, zavarovalnih premij......). In če ga boste kasneje želeli ponovno prenašati v gospodinjstvo (na fizično osebo), boste morali uporabiti način kot je že navedeno zgoraj.

Tudi, če boste nabavili vozilo v podjetju (s.p.-ju) boste morali upoštevati razmejitev med službenimi in privatnimi vožnjami. Če pa bo vozilo v privatni lasti (kot fizična oseba-"gospodinjstvo") in ga boste uporabljali za službene potrebe, smete obračunati kilometrino. Kaj vam je iz vidika odhodkov v s.p.-ju primerneje, pa si morate izračunati sami.

Izločitev OS iz registra

Odgovor nadete v povezavi.



Dohodnina - tuji državljani

Prenočitve tujcev

Podjetje organizira srečanje poslovnih partnerjev. Ker so nekateri iz tujine, bi morali prespati. Sprašujem kako je s prenočišči, če podjetje dobi račun, ali je to sploh možno, ali bi morali obračunati dohodnino, zahtevati njegovo davčno številko (grozno), ali obstaja kakšna druga možnost.

Ni potrebno več plačevati dogodnine in sicer:

Slovenija ima po ZDoh pravico do obdavčitve:

  • REK 2 in poročilo o dohodkih nerezidentov;
  • če ni slovenskega izplačevalca, nerezident napove dohodke z obrazcem DOHDRU1 v 7 dneh od prejema dohodka

Slovenija po konvenciji nima pravice do obdavčitve

Vrste drugih dohodkov po konvenciji:

  • zamudne obresti
  • najemnine za nepremičnine zunaj Slovenije
  • najem premičnin
  • odškodnine za izgubljeni dohodek
  • nagrade, darila
  • bonitete

Tu povračilo stroškov ni vključeno, zato jih podjetje lahko plača in je tudi za podjetje davčno priznani strošek in ni potrebno od tujca pridobivati nikakršne davčne št.

Norniranci

Olajšave?

Zanima me, če lahko normiranec upošteva pri tromesečni napovedi(oz.mu durs upošteva) prihodkov splošno oljašavo? Tako namreč piše v navodilih, ki so pri obrazcu DOHDEJ št.1, v samem obrazcu pa ne najdem polja, kjer bi lahko to navedla-na davčni pa mi tudi ne znajo pojasniti, oz.po njihovem se olajšava upošteva šele pri letni napovedi?

Pri tromesečni napovedi si normiranec obračuna le ustrezne normirane stroške (25+15%). Splošna olajšava se upošteva pri letni napovedi dohodnine.

Zakaj v navodilih, ki so objavljena v UL, piše , da "davčni zavezanec označi,če želi uveljavljati ugodnosti iz šestega odstavka....ima pravico do znižane stopnje akontacije dohodnine, in sicer tako da se mu upošteva splošna olajšava" - točka 3?

Navodilo za izpolnjevanje obrazca, konkretno točka 3 - označevanje: uveljavljanje ugodnosti se v celoti nanašajo na tiste zavezance, ki opravljajo samostojno kulturno dejavnost in novinarski poklic, ne pa druge "navadne državljane", ki tudi dosegajo dohodek iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov (kakršen je vaš). Zakaj:

  • znižano davčno stopnjo uporabljajo samo navedeni zavezanci (7. odstavek 128. člena, ki se navezuje na šesti odstavek 128. člena zakona o dohodnini); če plačujejo sami prispevke za socialno varnost;
  • posebno osebno oljašavo lahko koristijo zopet samo navedeni pod odločenimi pogoji (15%-na olajšava; 1. in 2. odstavek 113. člena zakona o dohodnini);

Res pa je tudi, da:

  • drugi odstavek 128. člena, ki se nanaša na plačevanje akontacij dohodnine od dohodka iz dejavnosti omogoča upoštevanje splošne olajšave in olajšave za vzdrževane družinske člane na način, ki je naveden v 2. odstavku navodil za točko 3. - uveljavljanje ugodnosti po ZDoh-2. Vendar pa vam 6. odstavek istega člena pravi....ne glede na .......se plačuje po stopnji 25% ......in nato še tiste olajšave, ki sem jih omenila zgoraj. In ker bodo tudi običajni s.p.-ji ,v letu 2008, imeli v predhodni akontaciji vključene te olajšave, bi bilo pravilno, da se to upošteva tudi pri tistih, ki so normiranci.
  • in ker podatka pravzaprav nimate kam vpisati (ker so alinee navedene za tiste, ki z označevanjem uveljajo ugodnosti), v točki 3. dodate še alineo, pod katero vpišete olajšave ter se sklicujete na drugi odstavek 128. člena. In ker odločbo izdaja davčni organ, bo le-ta to olajšavo upošteval ali pa vam bo v odločbi navedel podlage zakaj olajšavo ni upošteval. To je samo moje mnenje, odločite pa se sami.

(Zakon o dohodnini (ZDoh-2))

Študentje

Dohodnina za študenta - nedoseganje viine dohodkov 2.800 €

V letu 2007 sem imela do 30.9. status študentke, od oktobra do decembra pa sem bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje. preko študentskega servisa sem zaslužila približno 2.200 EUR. Dohodnine mi niso odvajali. Ali mislite, da bi morala sama oddati napoved dohodnine, saj informativnega izračuna nisem prejla?

Informativnega izračuna niste prejeli, ker vaši dohodki ne dosegajo splošne olajšave.

Vložiti napoved ali ne? Nanizali ste premalo podatkov! Če so vas med letom oziroma na koncu leta starši uveljavljali kot vzdrževanega družinskega člana (do 30.9. kot študenta, po tem datumu kot iskalko zaposlitve, prijavljeno na zavodu), potem nimate pravico do splošne olajšave. V tem primeru vam ostane le sorazmeren del študentske olajšave: 2800/12 X 9= 2.100 in na koncu obdavčljiva osnova = 100 X 16% = 16 EUR. Ker znesek presega 10 EUR bi davčno obveznost morali tudi poravnati (50. člen Zakona o davčnem postopku: Če se davek ugotovi z odločbo o odmeri davka, se davek ne odmeri, če davek ne bi presegel 10 eurov, razen če ni z zakonom o obdavčenju drugače določeno. O tem se sestavi uradni zaznamek v zadevi).

Kolikor pa vas nihče ni uveljavljal kot vzdrževanega družinskega člana, pa tudi napovedi ne vlagate, saj vaši dohodki ne dosegajo višine splošne olajšave.

Starši so me uveljaljali za obdobje od 1.10 do 31.12., med trajanjem statusa pa ne. Potem vrjetno velja isto, da mi ni potrebno vložiti napovedi?

Če greva po črki zakona: zavezancu ni potrebno vložiti napovedi za odmero dohodnino, če obdavčljivi dohodki ne presegajo splošne olajšave. Vaša splošna olajšava je sorazmerni del: 2800/12X9 = 2.100. Vaš obdavčljiv dohodek pa je 2.200. Iz tega vidika je potrebno napoved vložiti, ne glede na to, da z upoštevanjem "študentske" olajšave ne boste plačali dohodnine.

Kako pa bo razumel oziroma tolmačil davčni organ? Najbolje jih je povprašati.

Navodilo DURS :

Kdaj mora zavezanec sam vložiti napoved za odmero dohodnine:

  • Zavezanec mora vložiti napoved za odmero dohodnine, če mu informativni izračun ni bil vročen do 31. maja 2008, pa je imel v letu 2007 obdavčljive dohodke višje od 2.800 evrov ...

Davek študentov - pokojnina po očetu

V letu 2006 je dobival pokojnino po oČetu, kar je na leto zneslo okoli 700.000 SIT, zraven tega je seveda delal, ker se sam preŽivlja preko študentskega servisa in tam je zaslužil 1.200.000 SIT, kar skupaj znaša 1.900.000 SIT. Po izračunih, ki sva jih izračunavala preko spletnega portala DURS-a je prišlo da mora placati drzavi davek okoli 40 €, on pa je dobil domov poloznico za 470€ davka... Zakaj? On je naceloma prekoračil skupno gledano za okoli 300.000 SIT. Ker je bila meja postavljena na 1.600.000 SIT, kako potem tako velik znesek davka in zakaj je izračun na kateremkoli portalu, ne samo od DURS-a pokazal davek 40 €? ko pa je odšel tja na davčno, da bi se o tem pogovoril mu je uslužbenka rekla, da vse kar mu lahko ponudi je na tri obroke ...

Imeli ste možnost pritožbe, če ste bili prepričani, da je izračun napačen. Če te vaše podatke vnesete v DURS.ov program, potem vam izračuna dohodnino, ki sicer ni enaka 460 EUR-om, ni pa tudi 40 EUR.

Pokojnina je sicer vaš obdavčljiv dohodek, vendar se ni všteval v limit za obdavčljive dohodke študenta 1,6 mio SIT.

Se oglašam še enkrat! Niste sicer podali vseh podatkov, ki so potrebni za izračun dohodnine, tako, da je variant lahko več. Menim pa, da tudi DURS-ov program za informativni izračun dohodnine 2006 v vašem primeru ne deluje prav. Zakaj?

V letu 2006 ste prejeli skupaj z pokojnino 1,900.000 oziroma 1,780.000 obdavčjivih dohodkov. Ker pa ste presegli limit 1,600.000 ste izgubili pravico do posebne študentske olajšave (ki bi bila v vašem primeru 1,080.000 toliko ste imeli obdavčljivega dohodka iz študentskega dela, z upoštevanjem 10% normiranih stroškov).

  • dohodki : 1,780.000
  • splošna olajšava 604.330
  • obdavčljiva osnova: 1,175.670
  • dohodnina 16% = 188.107,20
  • dohodnina, ki odpade na pokojnino (700.000 : 1,780.000 = 39,326%) = 73.975
  • posebna olajšava 14,5% pokojnine, za kolikor se zmanjša odmerjena dohodnina iz pokojnine = 101.500; upošteva se le 73.975
  • dohodnina: 188.107,20 - 73.975 = 114.132 oziroma 476,26 EUR.

Če pa upoštevam ročni izračun, pa je verjetno znesek dohodnine pravilno odmerjen.

V letu 2007 pa ni več omejitve obdavčljivega dohodka za priznanje posebne študentske olajšave 2.800 EUR (+splošna oljašava 2.800, pod pogojem, da vas nihče ne uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana).

In kaj naj naredite za nazaj: na žalost ničesar!

Fizične osebe

Dajanje poslovnih prostorov v najem

Fizična oseba oddaje v najem poslovni prostor pravni osebi oz. s.p.. Dogovorjeno po pogodbi 200€ bruto/mesec. S.p. (najemnik) je med letom plačeval najemnino, vendar ni odpošiljal obrazca REK-2, ker kot pravi, da je plačnik davka najemodajalec. Če je res tako dogovorjeno, da je plačnik davka najemodajalec (fizična oseba) in ne najemnik (s.p.), ali je potrebno da s.p. poroča o dohodkih do 31.1.?

Ker je najemnik s.p., obveznost plačila davka je na najemniku. Enako je s pošiljanjem REK. Zakon je jasen. Obveznost pošiljanja kontrolnih podatkov na DURS je tudi na s.p. Se pravi, veselo na delo in uredite zadeve.

V povezavi z zgornjim vprašanjem me zanima naslednje:

  • Kakšne so obveznosti najemodajalca fizične osebe? Med letom oz. vsak mesec in konec leta pri dohodninski napovedi? Kaj pa, če sta najemodajalca dva (solastnika mož in žena)?

Če je najemodajalec, najemnik fizična oseba, obveznost plačila davka je na najemodajalcu. Do 15.01.2008 mora oddati napoved dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. Če je več solastnikov, obveznost plačila davka je sorazmerna lastniškem deležu in vsaki solastnik mora oddati napoved do 15.01.

Če je najemodajalec fizična oseba, najemnik pa pravna oseba ali s.p. obveznost plačila davka je na najemniku. Istočasno najemnik mora do 31.012008 poslati na DURS kontrolne podatke. V tem primeru so prejemki zajeti v dohodninski napovedi. Če je več solasnikov neremičnine, tudi če da je najemnina izplačevana samo enemu lastniku, obveznost plačila davka je na vseh solastnikih sorazmerno lastninskemu deležu. V kontrolnih podatkih za DURS je potrebno oddati podatke tudi za vse ostale solastnike sorazmerno lastninskemu deležu.

Glede na solastništvo me zanima, če ima kdo konkretno izkušnjo, da bi DURS ob napovedi davka od najema preverjal, ali je več solastnikov? (pri tem ne mislim na bloke, ampak družinske hiše).

Izkušnje imam po opravljeni davčni kontroli na d.o.o.Firma je najemnik poslovnih prostorov v hiši. Solastnika sta oča in sin. Izplačevalo se je samo očetu in enako so oddane dohodnske napovedi. Po opravljeni davčni kontroli in ugotovitvi da sta dva solastnika, obnovljen je postopek za oba solastnika in ponovno odmerjena dohodnina.

Študent in vzdrževani družinski član - olajšave - zaleto 2007?

Doma imam študenta, ki je v letu 2007 delal preko ŠS in presegel 2800 €. To pomeni da mora (če mu ne bo poslana odločba) sam prijaviti dohodke na DURS do konca julija 2008.

Zanima pa me kako je z splošno olajšavo glede na to da bi ga sam uveljavljal kot vzdrževanega družinskega člana. Ga sploh smem, če bo sam prijavil dohodke in če, ali to pomeni da bo moral zato ker mu bo njegova splošna olajšava odšteta(in dodeljena meni) sam plačati dohodnino? Kako je s temi olajšavami?

Če mu ne poslan informativni izračun do 31.05, mora zavezanec sam vložiti napoved najpozneje do 30. junija tekočega leta za preteklo leto (270. člen Zakona o davčnem postopku).

Študent - stauts študenta, ki prejme dohodke za začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije (npr. študentski servis), ima pravico do poseben osebne oljašave v višini, ki je enak znesku splošne olajšave (113. člen Zakona o dohodnini - vendar le za obdobje, ko je imel status študenta - če je obdobje statusa krajše od celega leta, se upošteva le sorazmerni del). Ta pa je za leto 2.800 €. Razen tega pa se mu pri teh dohodkih prizna tudi 10% normiranih odhodkov.

Kolikor bodo starši za njega uveljavljali posebno olajšavo za vzdrževanega družinskega člana, potem študent izgubo pravico do splošne olajšave (111. člen Zakona o dohodnini). Ostane pa mu še vedno "študentska oljšava". Kdo bo upošteval olajšave - to boste morali najbrž izračunati za vsakega posameznika ter na ta način ugotoviti najboljšo varianto.

Študentski obdavčljivi dohodki:

  1. dohodki preko študentske organizacije
  2. - 10% normiranih odhodkov
  3. osnova za obdavčitev (1-2)
  4. - splošna olajšava
  5. - študentska oljašava

= obdavčljiva osnova za dohodnino

Štipendije

O obdavčitvi štipendji si lahko preberete tudi tu.

Pokojnina po starših

Dijakinja, ki prejema pokojnino po pokojnem očetu je dobila obračun dohodnine, ki jo mora doplačati. V odločbi piše, da se je tekom leta obračunavala akontacija po 13,5% stopnji, na letni ravni pa seveda 16% (ker pač pade v najnižji razred). Naj omenim, da dijakinja dobiva tudi štipendijo, ki pa naj ne bi bila obdavčena. Mi lahko kdo pomaga in mi obrazloži zakaj teh 13,5% med letom?

Rezidentu prejemniku pokojnine iz obvezn. pokoj. in invalid. zavarovanja (kar je družinska pokojnina) se prizna zmanjšanje dohodnine v višini 13,5% odmerjene pokojnine (3. odstavek 112. člena Zakona o dohodnini). To zmanjšanje dohodnine pa se nanaša zgolj na družinsko pokojnino in ne tudi na morebitne preostale obdavčljive dohodke. Kolikor ima zavezanec tudi druge dohodke, se izračuna sorazmeren del.

Praktični primer:

  • pokojnina ( mesečna) = 400 EUR;
  • mesečna splošna oljašava (izhajam iz leta 2007= 233,33 EUR
  • osnova za dohodnino: 400 - 233,33 = 166,67 €
  • dohodnina = 166,67 x 16% = 26,67
  • zmanjšanje dohodnine iz 112. člena: 400 X 13,5% = 54€
  • za plačilo 26,67 - "54" = 0 izračunana dohodnina je manjša kot pa znaša 13,5% zmanjšanje, vendar se ta razlika ne prenaša na druge vrste obdavčljivih dohodkov

Enak je postopek na koncu leta.


Dijakinja je v letu 2007 prejemala mesečno pokojnino, ki je nižja kot splošna olajšava (190 €). Od tega zneska so odtegovali mesečno 13,5%, na koncu leta pa so od skupnega zneska (2.279 €) izračunali 16% akontacijo. Tako, da mora na koncu še doplačati 57 €. Kako je pa v tem primeru s splošno olajšavo?

Če je splošna olajšava presegala obdavčljiv dohodek, ni osnove za plačilo dohodnine, kar pomeni, da tudi ni potrebe za upoštevanje zmanjšanja dohodnine za 13,5% odmerjene dohodnine.

Vendar pa je na podlagi vaših podatkov mogoče sklepati, da so dijakinjo upoštevali kot vzdrževanega družinskega člana, zato ji ne pripada splošna olajšava (111. člena Zakona o dohodnini). Če na ZPIZ-u nimajo podatka o vzdrževanem družinskem članu, med letom upoštevajo splošno olajšavo. Le-te pa ne upošteva davčni organ pri informativnem izračunu dohodnine, saj takrat razpolaga že s podatkom o VDČ.

Izračun:

  • letna pokojnina: 2279 €
  • dohodnina: 16% od 2.279 = 364,64€
  • zmanjšanje dohodnine: 13,5% od 2.279 = 307,66
  • dohodnina: 364,64 - 307,66 = 56,98€

Ugovor na dohodninsko odločbo

Naupoštevan družinski član

Lani smo imeli zaposleno delavko 11 mesecev.Zaradi naše napake nismo opravili potrebne prijave vzdrževanega člana zato ji za teh 11 mesecev ni priznana olajšava in mora doplačati dohodnino.Ali je napako možno popraviti na kak način?

Delavka mora podati ugovor na dohodninsko odločbo, ki jo je prejela in sicer v petnajstih dneh po prejemu.