Društva

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

Ustanovitev društva

Šola

Ampak, da podjetje nakaže donacijska sredstva potrebuje šola društvo, saj donacija v zavod ne gre v stroške. Če pa že ustanovi šola društvo je dobro, da je na "seznamu za 0,5% od dohodnine", saj bi se morda tudi starši odločali za nakazila. Ne vem, če pravilno razmišljam?

Zanima me kakšni so pogoji ustanovitve društva prijateljev mladine OŠ? Mogoče potem zadostuje dejstvo, da je na seznamu ZVEZA prijateljev mladine? Ali potem zveza razporeja denar? Potem spet nismo nič naredili za našo lokalno šolo in naše učence?

Morda bo kaj pomagalo (glejte 11. člen): Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (ZJIMS) Upravičenci za leto 2010 so že objavljeni, se pa lahko pripravite za naslednje leto.

Novoustanovljeno društvo - potrebna opravila

20.12, smo dobili potrditev, da je naše društvo končno registrirano in sicer gre za neprofitno društvo. Registracija je tudi edini dogodek v letu 2007. Ali moramo že za letos kaj oddajati?

Na koncu leta boste prav tako sestavili računovodske izkaze: bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, ki ju boste oddali do 31.03.2008 AJPES (povezava).

Do istega roka sestavite tudi davčni obračun za obdobje od 20.12. do 31.12.2007 in ga predložite davčnemu organu.

Četudi do takrat ne bo nobenih poslovnih dogodkov, ste dolžni oddati te obrazce (bodo pač prazni).

Mimogrede: ste se vpisali v davčni register: Povezava na zakonsko podlago, obrazce in DURS-ova pojasnila (za društvo uporabite obrazec, ki velja za pravne osebe)

Pravilnik

8.+ 9.alinea 4.čl. Prav. o prid. in neprid. dejavnosti

Pravkar smo ustanovili društvo, ki bo imelo cca 30-40 članov. Ne bomo prejemali dotacij, ampak samo članarine. Na UE so nam rekli, da je dovolj, če vodimo blagajniški dnevnik (glede na pričakovane prihodke) in ni treba odpirati TRR. Pri branju zadevne zakonodaje smo naleteli na zgoraj imenovani Pravilnik, kjer sta nam nerazumljivi navedeni alinei. V čem je bistvo; ko bomo čez leto članarino nekaj porabili za financiranje dejavnosti društva - ki je v celoti neprofitna - bi pač na koncu leta preostanek denarja "zapili" - in kaj je sedaj to po 8 .alinei profitna dejavnost? Mi lahko to kdo "po kmečko" razjasni kaj pomeni ta alinea, kot tudi zadevo s TRR, saj sami nismo nikjer zasledili,da ga je treba odpreti.

"Po kmečko" - tudi članarina je lahko iz pridobitne dejavnosti, če predstavlja da bodo člani društva s plačilom članarine dobili protiuslugo npr. izlet, pogostitev... Lahko z sklepom določite višino članarine in opredelite, da je npr. 5 eur za delovanje društva in ostalo za dejavnosti namenjene članom ali pa konec leta v sorazmernem deležu stroškov za delovanje in storitev za člane določite tudi sorazmeren del članarine kot pridobitno in nepridobitno. Najbolje je če svojo usmeritev določite vnaprej in se je obvezno držite tudi v prihodnje.

Pridobitev davčne številke

Kako pride novoustanovljeno društvo do davčne številke? Jo DURS določi avtomatično, je potrebno zanjo oddati kakšno vlogo?

Na tej povezavi je vse o davčnem registru: osnova je zakon o davčni službi: poglavje davčni register: kjer je tudi obrazec (za vas velja obrazec za pravne osebe)

Namenitev 0,5 % dohodnine - vloga za pridobitev

Na novo se je registriralo društvo. Ker z društvi še nimam izkušenj, me zanimata dve stvari:

  • Kam se društvo prijavi, da mu pripada tistih 0,5% od dohodnine oz. da pride na ta seznam ministrstva?
  • Ali mora tudi društvo oddat kakšen obračun predvidene akontacije davka, glede na to, da ni pridobitnih dejavnosti in da je bilo ustanovljeno v drugi polovici leta?

Povezava za namenitev dohodnine za leto 2007 z navedbo zakonodaje. Ker dosega društvo prihodke "zgolj" iz nepridobitne dejavnosti, ne predlaga davčnemu organu predvidene akontacije (iz zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki se nanaša na prihdoke dosežene iz opravljanja pridobitne dejavnosti)

Članstvo društva v Zvezi

Zanima me, kako se knjižijo članarine in ostale dajatve, ki jih je društvo plačalo zvezi, katere član je. Društvo se ukvarja z nepridobitno dejavnostjo, vendar je pogoj za delovanje članstvo v zvezi. Kako naj knjižim odhodke iz naslova plačila članarine in drugih dajatev zvezi? Kot druge odhodke? ali dotacije drugim pravnim osebam? Prosim za čimprejšnjo pomoč, saj se čas počasi že izteka.

Vključite jih med druge odhodke iz dejavnosti (skupina 46 - AOP 071 izkaza poslovnega izida). - članarine zvezi društev; drugi prispevki zvezi, ki so povezani z delovanjem društva oziroma pogoj za sodelovanje na raznih tekmovanjih ipd.

Dotacije zvezi društev pa so denarni odhodki brez opravljane protistoritve s strani zveze (dotacije zvezi, skupina 43; AOP 069 izkaza poslovnega izida).

"... vendar je pogoj za delovanje članstva v zvezi."

Kako je lahko pogoj za delovanje društva, članstvo v zvezi? Kdo pa ustanovi zvezo? Če imate tako določeno v statutu zveze, potem je tukaj nekaj zelo narobe!

Klub ali društvo - razlika?

Zanima me kaj vse je potrebno za ustanovitev kluba ali društva in v čem je razlika?

Razlike, če govorimo v smislu pravne osebe zasebega prava, ni. Beseda klub je le nekakšno tradicionalno poimenovanje določenih združb; oblika pravne osebe pa je ponavadi društvo (ali pa je sploh ni - npr. razni krožki ipd.). Torej, če želite "normalno" poslovati - (predvsem iz finančno-materialnega vidika) - potem pač ustanovite društvo pri vaši Upravni enoti. Za začetek si preberite napisano na straneh Ministrstva za notranje zadeve.

Je potrebno preoblikovati društvo v d.o.o.?

Zakon o društvih opredeli pridobitno dejavnost v 25. členu tako:

(pridobitna dejavnost)

(1) Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

(2) Šteje se, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva.

(3) Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.

Iz tega sledi, da kolikor izpolnjujete pogoje iz tega zakona, pa tudi iz morebitnih drugih zakonov, ki se nanašajo na vrsto dejavnosti, ki jo opravljate v društvu, potem ni ovire za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Če ugotavljate delež opravljanja dejavnosti, ki odpade na pridobitno oziroma nepridobitno dejavnostjo zgolj skozi ustvarjene prihodke, pri deležu 80% prav gotovo ne moremo govoriti, da je to dopolnilna dejavnost. Na to se navezuje tudi 2. člen zakona o društvih:

(2) Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva.

Zopet nam manjka pojem, kaj je izključna dejavnost (100% ali tudi 80%). Poglejte še kaj piše v vašem aktu, na kakšen način ugotavljate delež posamezne dejavnosti. In absurd je lahko: da zaradi majhnosti društva, ki vso leto opravlja zgolj nepridobitno dejavnost, ki je financirana s članarinami, enkrat na leto organizira plačljiv seminar tudi za ostale "zemljane" in ker le-ti plačajo ekonomsko ceno, je delež te pridobitne dejavnosti seveda takoj prevladujoč (igra številk oziroma matematika, ki nima nič skupnega z realnim življenjem). Kar pomeni, da bomo pač izbrali realnejši kriterij določanja vrste dejavnosti, ki je skupen obema vrstama dejavnosti (npr. porabljene ure za eno dejavnost ali drugo, v finančnem načrtu "iskanje virov" za samofinanciranje nepridobitne dejavnosti društva - za potreben obseg stroškov nepridobitne dejavnosti je vir financiranja: članarina, dotacije, donacije in .... lastni prihodki pridobitne dejavnosti: dotacij ne morete dobiti, donacije ne boste dobili, ker je opravljanje vaše dejavnosti nezanimivo za donatorje itd......možnosti je veliko).

Ker pa opravljate obe vrsti dejavnosti, boste za tisti del dejavnosti, ki je pridobitna, upoštevali še Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in od tega dela plačali tudi davek od dohodkov.

To je moje razmišljanje, sicer pa počakajte na izvedbeni predpis k Zakonu o davku na dohodek pravnih oseb (za en seminar na leto vendar ne boste organizirali d.o.o. ??):

9. člen (oprostitev davka za zavezanca, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti)

(1) Zavezanec kot zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ne plača davka po tem zakonu, če: 1.je v skladu s posebnim zakonom ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, in

2. dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, plača zavezanec iz prvega odstavka tega člena davek po tem zakonu od dohodkov iz opravljanja pridobitne dejavnosti.

(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena pravna oseba, javni zavod, ustanovljena za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov po zakonu, ki ureja blagovne rezerve, ne plača davka po drugem odstavku tega člena za dejavnost zagotavljanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov.

(4) Minister, pristojen za finance, podrobneje opredeli pridobitno oziroma nepridobitno dejavnost za namene tega člena, pri tem pa upošteva, da se pridobitna dejavnost opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička, da z opravljanjem pridobitne dejavnosti zavezanci iz tega člena konkurirajo na trgu z drugimi osebami po tem zakonu, ter vrsto pravne osebe zavezanca iz tega člena.

Za manjša društva mi je sedaj bolj jasno. Kaj pa za večje sruštvo, ki že več let posluje s pretežno pridobitno dejavnostjo. Kaj storiti? Po Zakonu o društvih obstaja sodna prepoved, ki omogoča da sodišče društvo, ki ustvarja pretežno pridobitno dejavnost enostavno zapre. Ali je to res?

Da, res je. Lahko mu s sodno odločbo prepove delovati. Poglejte si člene: 3. člen (omejitve) (2) Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva.

41. člen (prepoved delovanja društva)

(1) Društvu, ki izvaja dejavnost iz 3. člena tega zakona, se delovanje s sodno odločbo prepove.

(2) Upravni organi in nosilci javnih pooblastil, ki za razloge iz prejšnjega odstavka izvedo pri izvrševanju svojih pooblastil, morajo državnemu tožilcu podati prijavo o takem delovanju društva.

(3) Če državni tožilec na podlagi prijave organov oziroma nosilcev javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka, fizičnih ali pravnih oseb oziroma po uradni dolžnosti oceni, da so razlogi dejansko podani, vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije tožbo za prepoved delovanja društva.

(4) Postopek za prepoved delovanja društva je nujen.

(5) Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za primere, ko je podana odgovornost društva za kaznivo dejanje po določbah predpisov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja.

Če je izključna dejavnost društva pridobitna dejavnost, se bo morala statusno preoblikovati (v d.o.o., d.n.o.), saj je to v nasprotju z 2. odstavkom 3. člena.

Vodstvo društva

Sprememba vodstva - stari "dolgovi"

  • Zanima me samo kako je s starimi dolgovi pri drustvih, ce drustvo spremeni predsednika? ali je za vse dolgove odgovoren prejsnji predsednik ali ima odgovornost in dolgove novi? ter
  • zanima me se prosim ce mi lahko kdo pove kako je z udelezbo drustva kot ustanovnega clana nekega podjetja, ce drustvo spremeni ime? ali izgubi mesto ustanovnega clana ali to da spremeni ime nima pomembnosti oz vaznosti?

Odgovornost za dolgove je najbolje urejati v postopku predaje poslov med starim in novim predsednikom. Sicer ne razumem čisto dobro, zakaj bi bil stari predsednik društva osebno odgovoren za dolgove, razen če ne govorimo o kakšnem oškodovanju ali zlorabi položaja. Poslovanje mu je pregledoval in odobril nadzorni svet ali skupščina, če seveda ni v statutu drugače določeno. Sprememba imena ne vpliva na ustanoviteljsko funkcijo društva, spremembo je le potrebno javiti organu, ki vodi register tega subjekta - sodni register, upravna enota.

Pridobitev statusa - kateremu pripada 0,5 % dohodnine

Kako bi naše društvo lahko prišlo na spisek društev katerim pripada 0,5% dohodnine? Je morda kakšen obrazec?

Z eno besedo - težko. Veliko korespondence, ker navodil ni nikjer, vsaj jaz jih nisem našel. Mi smo to naredili z veliko težavo, potrebno je bilo veliko dokazovanja v pisni obliki za nazaj, če smo res društvo s posebnim pomenom. Končno nam je uspelo, delamo pa res veliko na podučevanju in usposabljanju mlajših v primeru naravnih in drugih nesreč.

Prvo izberite na katero ministrstvo se boste obrnili, v katerem resorju mislite da delate družbeno koristno delo.... Saj nato vam oni pšošljejo nazaj, kaj vse rabite poslati -> bilanca za zadnji dve leti, občni zbori za zadnji dve leti ... dokazila, kopijo statuta....

Obdavčitev društev

Tema je opisana v tej povezavi.

Možnost plačila (dela)

Smo komaj ustanovaljeno humanitarno društvo, in me zaniam če lahko tajnica dobiva kakšno koli plačilo za svoje delo, dela od 4 do 8 ur na dan.

Menim, da je tajnica v vašem društvu lahko plačana na različne načine.

  1. Lahko je pri društvu zaposlena in dobiva "plačo"-prijava v delovno razmerje na ZPIZ.
  2. Lahko dela kot študenka in je plačana preko ŠS,
  3. Lahko dela po podjemni pogodbi, ki pa je na žalost najdražja oblika plačila, saj so prispevki naravnost oderuški

Zaračunanje storitev in plačilo dela članu

Smo alpinistični klub, zavezanec za ddv, problem pa je sledeč: naš član je vodil skupino po planinskih poteh. Zanima nas ali društvo lahko tej skupini ( podjetju ) izstavi račun in kako našemu članu to vodenje plača. V notranjem aktu imamo namreč opredeljeno, da naši člani opravljajo neprofitno dejavnost.

Po mojem mnenju lahko, vendar morate paziti, da pridobitna dejavnost ne preseže nepridobitne oz. tiste za katere namen je društvo ustanovljeno. Kako je pa z izplačilom pa poglejte zakon o dohodnini, toda tudi če opravlja zadeve neprofitno, mislim, da je upravičen do povračila stroškov in dnevnic, ki ne predstavljajo plačilo ampak le nadomestilo stroškov.

Povračila stroškov

Člani društva so bili na rekreaciji - vadbi v tujini (Hrvaška) za pripravo na tekmovanje. Društvo jim je pripravljeno povrniti nekaj stroškov za prehrano, ostalo ne. Za povračilo stroškov prehrane imamo kot edini dokument račun gostinskega podjetja, ki je seveda napisan na roke, brez navedbe naziva društva, davčne.... Ali nam je to lahko osnova za izplačilo povrnitve stroškov in če ne, kaj bi potrebovali. Naj dodam, da je ta del (pokritje stroškov prehrane ) bil zajet v letnem programu delovanja društva.

Za udeležence se napiše potni nalog. Kot priloga potnemu nalogu je lahko tudi račun brez navedbe društva. Povračilo stroškov je neobdavčeno za udeležence samo v primeru če gre za udeležbo na poti, ki je vezana na del nepridobitne dejavnosti. Če je vezano na pridobitno dejavnost je potrebno obrutiti in obračunati davek.

A to pomeni, da se izda potni nalog in se povrnejo stroški za osnovi računa za prehrano (ne po določeni dnevnici)?

Koliko boste povrnili stroškov je dogovor med vami in udeleženci oz. po vašem internem pravilniku. Davčno gledano pa povračila stroškov ne smejo presegati zneskov po uredbi oz. je za presežene zneske potrebno dajatve.

Če imamo v letnem planu opredeljeno, da bomo članom dali določeno finančno pomoč za usposabljanje (le cca. 15% celotnih stroškov usposabljanja), ali je kakšen drug poenstavljen postopek za izplačilo te finančne pomoči?

Plačilo trenerju

Plačilo računa trenerju

Smo planinsko društvo v okviru katerega deluje tudi alpinistične odsek. Pričeli smo z izstravljanjem računov za mesečno opravljene treninge alpinističnega plezanja. Zanima me na kateri konto v razredu 7 naj se to knjiži in ali je ta prihodek pridobiten ali nepridobiten. Do sedaj so vodili tako, da je bil ta prihodek na kontu 706 in so ga šteli za nepridobitnega. Prosim za hiter odgovor, ker moram čiprem knjižiti?

Vsak prihodek razen članarin in donacij ter dotacije lokalne skupnosti in države je pridobiten.

Mi pa imamo v društvu mladinski odsek, ki organizira izlete za osnovnošolce, ki so seveda člani našega planinskega društva. Glede na to, da ne pridobimo dovolj dotacij otroci sami kot člani našega društva dajo samoprispevke za prevoz in vodenje izleta v gotovini. Mi seveda naredimo blagajniški prejemek in nanj tudi zapišemo za kateri izlet so namenjena. Sedaj me pa zanima ali gre ta znesek v davčno knjigo ali ne in ali se to šteje za pridobitno dejavnost.

Logika . Da. To je pridobitna dejavnost. Če ste DDV zavezanci pa se obračuna tudi DDV in gre tudi v DDV knjigo.

Kakšna pogodba?

Kakšno pogodbo (avtorsko ali podjemno) bi sklenili z trenerjem nogometa mlajših selekcij, ki imajo cca.6 ur treningov tedensko. Do sedaj smo jim izplačevali preko potnih nalogov, ker pa dobijo sredstva s strani občine za trenersko delo, pa morajo to prikazati preko izplačil - trener je sicer redno zaposlen.

V zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah, kjer je določeno kaj je avtorsko delo in kaj so sorodne pravice, "športnega avtorskega dela" preprosto ni. Poglejte kaj pravi 5. člen: (1) Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno. (2) Za avtorska dela veljajo zlasti:

  1. govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;
  2. pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi;
  3. glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
  4. gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
  5. koreografska in pantomimska dela;
  6. fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
  7. avdiovizualna dela;
  8. likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;
  9. arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
  10. kartografska dela;
  11. predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Dejavnost zborovodij spada med sorodne pravice/pravice izvajalcev, ki izhajajo iz 118. člena zakona: PRAVICE IZVAJALCEV Pojem: 118. člen

  1.  »Izvajalci« pomenijo igralce, pevce, glasbenike, plesalce in druge osebe, ki igrajo, pojejo, podajajo, deklamirajo, nastopajo, interpretirajo ali drugače izvajajo avtorska ali folklorna dela.
  2. Za izvajalce po prejšnjem odstavku se štejejo tudi režiserji dramskih predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter varietejski in cirkuški umetniki.

Po zakonu o dohodnini se za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja šteje dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela, ne glede na vrsto pogodbe pogodbe, ki je podlaga za izplačilo nevedenih dohodkov. Predpogoj pa je seveda stvaritev avtorskega dela. Razumem, da želijo društva, zaradi pomanjkanja denarja, opravljati svojo dejavnost s čim manj stroški (npr. podjemna pogodba je dražja kot je avtorska pogodba). Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati tudi zakonodajo. V davčnem postopku je na davčnem zavezancu, da dokazuje upravičenost in vsebinsko opredelitev stroška. Če se boste odločili za uporabo avtorske pogodbe, boste morali davčnemu organu dokazati, da gre za avtosko delo.

In še kar se tiče "uporabe umskega dela": tako podjemna pogodba kot avtorska pogodba sta rezultat uporabe umskega dela, razlika med njima je le ta, a lahko delo/storitev štejete kot avtorstvo ali ne. Tako v podjemni pogodbi kot pogodbi o naročilu avtorskega dela, se naročnik in izvajalec dogovorita, da se opravi določen posel in da bo ta posel plačan. Poglejte kaj pravi zakon o avtorskih in sorodnih pravicah o pogodbi o naročilu avtorskega dela: 99. člen

  1. Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar.
  2. Naročnik lahko nadzoruje posel in daje navodila, če s tem ne posega v avtorjevo svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja.
  3. Avtor obdrži avtorsko pravico na naročenem delu, razen pravice distribuiranja, če ni s tem zakonom ali s pogodbo drugače določeno.
  4. Za avtorsko pogodbo o naročilu dela se uporabljajo določbe o podjemniški pogodbi, če ni s tem zakonom drugače določeno.

To je moje mnenje, verjamem pa, da je tema zanimiva in da je na tem področju še marsikaj nedorečenega. A se bo šport kdaj štel kot "avtorsko delo" ? Počakajmo!

Dejanskih lastniki društva

..Če je društvo neprofitno in so ga ustanovile fizične osebe, ki pa nimajo nobene koristi od premoženja..kdo se šteje lahko kot lastnik društva..če jaz prav razumem pol dejanskega lastnika ni ..so le člani in ustanovitelji?

Društvo ni kapitalska družba, pri kateri govorimo o lastnikih družbe in tudi ne zasebnik - s.p.-, katerih namen delovanja je pridobivanje dobička. Društvo je ustanovljeno za določen nepridobiten namen, ustanovijo ga fizične ali pravne osebe in so le ustanovitelji društva. Premoženje, ki je pridobljeno po ustanovitvi društva pripada društvu za opravljanje njene dejavnosti (tudi presežek prihodkov nad odhodki je namenjen za delovanje društva), ko pa društvo preneha poslovati preide premoženje društva na humanitarno družbo opredeljeno v aktih društva ali pa na lokalno skupnost, kjer je sedež društva (37. do 45. člen Zakona o društvih).