Finančne naložbe

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

racorvarl

Vrednostni papirji

Vrednotenje

Firma kupi vrednostne papirje npr. maja in nato ??e julija. Nato jih del proda. Kako vrednotim ta del ? Ali vrednotim po tisti vrednosti toÄ?ke , ki jih je kupil maja ali na tiste , katere je kupil julija? Vrednost toÄ?ke se je spremenila in jih je prodal zato, ker je toÄ?ka padala. Kako to ovrednotit in poknji??iti?

Prodajo vrednostnih papirjev (iz vpra??anja predpostavljam da gre za vzajemni sklad) ovrednotite v odvisnosti od metode razknji??evanja zalog vrednostnih papirjev: FIFO, LIFO ali povpreÄ?ne cene. Ä?e boste uporabili LIFO metodo boste ugotavljali dobiÄ?ek/izgubo iz prodanega vrednostnega papirja v primerjavi s prvo nabavo oziroma prvo ceno/zaporedno ceno; Ä?e boste uporabili LIFO metodo boste uÄ?inek izraÄ?unali kot razliko med prodajno ceno in zadnjo nabavno ceno. Lahko pa uporabljate tudi metodo povpreÄ?nih cen, ki je priporoÄ?ljiva predvsem, ko cene vrednostnih papirjev zelo nihajo. Izbrano metodo vpi??ite v interni akt in jo dosledno uporabljajte.

Prevrednotenje nalo??be na dan 31.12.

Preko kapitala

V letu 2007 smo imeli nakup delnic NKBM s katerimi ne nameravamo trgovati. Knji??ila sem jih na 068. Ali jih moram na dan 31.12.2007 prevrednotiti na po??teno vrednost in po katerem borznem teÄ?aju?

Iz konta je razvidno, da ste jih razvrstili med finanÄ?ne nalo??be razporejene in izmerjene po po??teni vrednosti preko kapitala.

Poglejte zadnjo teÄ?ajno listo, ki jo objavi Ljubljanska borza - zadnji trgovalni dan je bil 28.12.2007 (teÄ?aj 41,91 EUR za delnico). Preverite te podatke:

  • knji??ite: 068/954 = razlika med po??teno vrednostjo na bilanÄ?ni dan in njeno nakupno vrednostjo.
Po nabavni vrednosti

Kaj pa Ä?e so delnice knji??ene na kontu 066 - DolgoroÄ?ne finanÄ?ne nalo??be, razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti - se tudi raÄ?una prevrednotenje na dan 31.12.2007 ali ??ele ob prodaji delnic?

Ä?e so vrednostni papirji razporejeni in izmerjeni po nabavni vrednosti - se torej ne prevrednotujejo - ni preraÄ?una na obraÄ?unski dan in se ugotovi dobiÄ?ek/izguba ??ele pri odtujitvi finanÄ?nega sredstva.

Razporejanje - kdaj, kam?

Pojavlja pa se mi vpra??anje, na osnovi Ä?esa se dru??ba odloÄ?i, kam bo razvrstila finanÄ?ne nalo??be (sluÄ?ajno gre za iste delnice). Mo??nost se pojavlja tako pri dolgoroÄ?nih (06) kot pri kratkoroÄ?nih nalo??bah (17) - torej: kdaj oziroma zakaj na "razporejene in izmerjene po po??teni vrednosti prek kapitala" ali na "razporejene in izmerjene po nabavni vrednosti". Kak??ne so ??e razlike, razen prevrednotovanja ob koncu leta (oz. ob prodaji za druge)?

Kako jih razvrstiti in vrednotiti pi??e v SRS 3 - FinanÄ?ne nalo??be. FinanÄ?ne nalo??be vrednotene po nabavni vrednosti so predvsem nalo??be v odvisna/povezana podjetje; finanÄ?ne nalo??be v d.o.o. in d.d., Ä?e ne kotirajo na organizirani borzi vrednostnih papirjev in za njih ne obstaja zanesljiva po??tena vrednost.....

Razporeditev na dolgoroÄ?ne/kratkoroÄ?ne: na dolgoroÄ?ne predvsem zato, ker ??elimo podjetja upravljati na dolgi rok in s tem pridobivati dohodke iz dividend, udele??b na dobiÄ?ku. KratkoroÄ?ne pa so namenjene trgovanju: nakupom in prodajam in doseganju kratkoroÄ?nih dobiÄ?kov/ali izgub iz njihove prodaje. To je bilo zelo na kratko, veÄ? pa si preberite v standardu.

O prevrednotenju

In ??e nekaj o vrednotenju: Nalo??be v vrednostne papirje ob nabavi razporedimo: v dolgoroÄ?ne, ker jih imamo zato, da bomo z njimi dosegali dohodke (dividende) in v kratkoroÄ?ne, ker so namenjene trgovanju. Po razporeditvi se odloÄ?imo kako jih bomo vrednotili (izmerili):

  • po nabavni vrednosti, Ä?e za njih ne obstoja trg vrednostnih papirjev ali nalo??be v odvisna podjetja (SRS 3.52);
  • po po??teni vrednosti, Ä?e jo je mogoÄ?e zanesljivo izmeriti: Pogoj za to je, da je objavljena cena na delujoÄ?em trgu vrednostnih papirjev ali pa obstaja model vrednotenja, pri katerem so vlo??ki podatkov vanj dokazani, ker prihajajo iz delujoÄ?ega trga (SRS 3.21; SRS 3.4. Po??teno vrednost lahko v poslovnih knjigah izkazujemo na dva naÄ?ina: preko poslovnega izida (vkljuÄ?imo vse spremembe po??tene vrednosti v tekoÄ?i poslovni izid - tudi preraÄ?unavanje na obraÄ?unski dan, ne samo ob prodaji - 06,17/778 dobiÄ?ek ali pa 747 izguba; vkljuÄ?ujemo torej tudi nerealizirane dobiÄ?ke ali izgube) ali preko kapitala (06,17/95).

Ob prehodu na nove standarde, smo finanÄ?ne nalo??be razvrstili v posamezne skupine ter sprejeli raÄ?unovodsko usmeritev glede vrednotenja nalo??b in hkrati preraÄ?unali te nalo??be - pozitivni, negativni uÄ?inek je bil vkljuÄ?en ali v preneseni poslovni izid (v primeru prehoda na po??teno vrednost preko poslovnega izida ter vkljuÄ?evanje v davÄ?no bilanco v naslednjih treh poslovnih letih) ali v prese??ek iz prevrednotenja (po??tena vrednost preko kapitala). Tega preraÄ?una v enaki obliki ne morete veÄ? "izvr??iti", lahko pa bi preraÄ?un izvedli kot popravek napake (9. toÄ?ka Uvoda k SRS).

Sama razvrstitev med dolgoroÄ?ne ali kratkoroÄ?ne nima nobenega vpliva na poslovni izid. Sprememba raÄ?unovodske usmeritve - od merjenja po nabavni vrednosti na merjenje po po??teni vrednosti, pa lahko vpliva na poslovni izid, Ä?e se odloÄ?ite na merjenje po po??teni vrednosti preko poslovnega izida. Toda tudi v tem primeru morate upo??tevati 9. toÄ?ko Uvoda k SRS, saj gre za spremembo raÄ?unovodske usmeritve (2. odstavek) in uporabiti raÄ?unovodsko usmeritev tudi za nazaj: ""Ä?e je uporaba za nazaj (kot da bi jo vedno uporabljalo) neizvedljiva, to dejstvo razkrije (skupaj z razlogom zanj in naÄ?inom uporabe nove usmeritve) in uporabi novo raÄ?unovodsko usmeritev za naprej, in sicer na zaÄ?etku prvega obdobja, ko je to izveljivo"". In spremembo raÄ?unovodske usmeritve vkljiÄ?iti v davÄ?ni obraÄ?un tekoÄ?ega poslovnega obdobja.

Ä?e ste kupili delnice preko borzne hi??e, predpostavljam, da se s temi delnicami tudi trguje na borzi vrednostnih papirjev, kar pomeni, da bi morale biti vrednotene po po??teni vrednosti (ali preko poslovnega izida ali pa preko kapitala).

Vrednotenje naložb

Slabitev naložb

Zanima me ali je potrebno nujno oslabiti naložbo v vrednostne papirje, katerim vrednost se je v letu 2010 znižala. Naložbo v vred. papirje imam knjižene na 0627 in sem nameravala znižati glede na vrednost, ki jo ima naložba na dan 31.12.2010 ter dati na 7490 odhodek. To pomeni tudi povišanje odhodkov kar je za nas slabše, zato sprašujem ali je to nujno uskladit vrednost glede na tečaj na dan 31.12.2010?

Na 062 so knjižene dolgoročne finančne naložbe v delnice in deleže družb v skupini, razporejene in izmerjene po pošteni vrednosti prek kapitala - če upoštevate priporočen kontni načrt. Vsekakor je pomemben tisti del: izmerjen po pošteni vrednosti prek kapitala. To se pravi: metoda vrednostenja je po pošteni vrednosti (druga je po nabavni), odmiki se knjižijo prek kapitala (drug način je prek poslovnega izida). Na poslovni izid knjižite šele ob odtujitvi naložbe. Konto za odmike je 954.

Menice

Izdaja menic

Kako naj knji??im izdane menice za zavarovanje plaÄ?ila?

Izdana menice (bianco menice) za zavarovanje obveznosti (iz kreditov, iz drugih obveznosti) evidentirate v izvenbilanÄ?ni evidenci:

  • npr. 991/996: naziv: 991: Menice in drugi vrednostni papirji, dani za zavarovanje plaÄ?il;
  • 996: Upniki, ki smo jim zavarovali plaÄ?ila z menicami in drugimi vrednostnimi papirji.

In kak??en znesek se knji??i, Ä?e gre za bianko menico?

Znesek, za katerega ste izdali menico za zavarovanje plaÄ?ila (npr. zavarovanje kredita v vi??ini 1 mio , zavarovanje obveznosti do dobavitelja- raÄ?un, znesek itd.)

Ne vem Ä?e prav razmi??ljam. Jaz izdam menico za zavarovanje plaÄ?il pa mi tale konto 991 ni preveÄ? v??eÄ?, ker pi??e Menice in vrednostni papirji, prejeti za zavarovanje plaÄ?il. Ne vidim pa nobenega primernega v izvenbilanÄ?nih kontih. Gledam v IKS-u se mi zdi da bo najbolj??e da knji??im na 999 oz. odprem pokonto 9991 Menice in drugi vrednosti papirji, ki jih je pravna oseba dala za zavarovanje plaÄ?il.

IzvenbilanÄ?ni konti se prosto uporabljajo, slediti morate le naÄ?elom bilanciranja: kar evidentirate na debet aktivnih kontov morate tudi na kredit pasivnih kontov. Ker iz izdane menice izhaja obveznost, je osnovna knji??ba na pasivnem kontu, torej kontu 996, ki ste mu dali ime: upniki, katerim smo jim zavarovali plaÄ?ila z menicami ... (ali pa uporabite konto 999 - drugi pasivni zunajbilanÄ?ni konti), na aktivni strani lahko izberete konto 991 - ki mu daste svoje ime ali pa uporabite kar 994 - Drugi aktivni zunajbilanÄ?ni konti.

Prodaja menice

V decembru 2006 sem prejela menica, ki je vnovÄ?ljiva z 25.01.2007 pa me zanima Ä?e jo prika??em v na??ih knjigah in kak??en je potek knji??enja?

Ker pravite, da je menica vnovÄ?ljiva dne 25.01.2007, predpostavljam, da ste jo prejeli za poplaÄ?ilo terjatve (torej ne za zavarovanje plaÄ?ila).

  • 184 Prejete menice/120 Terjatev do kupcev (kupec vam je poravnal z menico)
  • Najkasneje na dan zapadlosti predlo??ite menico v vnovÄ?enje (tam kjer ima dol??nik svoj TRR):

110/184 (priliv na TRR); Ä?e na dol??nikovem raÄ?unu ne bo dovolj sredstev, vam bo banka menico vrnila s pripombo, da ni sredstev. V tem primeru morate menico protestirati pri notarju (najkasneje dva delovna dneva po zapadlosti menice), da si zadr??ite regresno pravico (pravico do poplaÄ?ila).

Delnice

Prodaja delnic (1.)

Smo d.o.o. in smo imeli v lasti delnice ene od slovenskih bank (d.d.).-knji??ene na kto 066, vrednotene po nabavni vrednosti. Delnice smo imeli prek 20 let in niso bile namenjene trgovanju. Zaradi nenadnega preobrata na trgu smo jih letos prodali. Kupila jih je druga banka v Sloveniji. Prodali smo jih za vrednost, ki je vi??ja od nabavne vrednosti.

Prodaja:

  • D 110 / prodajna vrednost;
  • K 066/ nabavna vrednost oziroma knjigovodska vrednost
  • K 773/ finanÄ?ni prihodki iz drugih nalo??b (razlika med prodajno in knjigovodsko vrednostjo oziroma nabavno vrednostjo)

Prodaja delnic (2.)

V letu 2007 smo prodali delnice, katere smo imeli razvr??Ä?ene med dolgoroÄ?ne finanÄ?ne nalo??be izmerjene po po??teni vrednosti prek kapitala. Sedaj me zanima, kako poknji??im prodajo teh delnic, prodali smo jih namreÄ? po ni??ji vrednosti (oslabitev).

Ob prodaji vrednostnih papirjev ni oslabitve, temveÄ? je izguba ali pa dobiÄ?ek.

Z dobiÄ?kom - Primer = dolg.fin.nalo??: 06/ = 100 d.e.

  • pres.iz prevred. = 50 d.e.
  • prod.vred. = 40 d.e. = izguba pri prodaji (100 - 50 = 50 NV - 40 = 10 d.e. izgube)
  1. prodaja in priliv na TRR = 110/06 = 40 d.e. (lahko pa evidentirate v dveh korakih: prodaja: 165/06 = 40 d.e. in priliv na TRR 110/165 = 40 d.e.)
  2. pren. iz pres. prevred. = 95/06 = 50 d.e.
  3. izguba = 749/06 = 10 d.e. (749=odhodki iz odprave pripoznanja finanÄ?nih nalo??b)

Z izgubo - DobiÄ?ek boste knji??ili na 773 - finanÄ?ni prihodki iz drugih nalo??b;

Primer: 060/ = 100 d.e.

  • pres. iz prevrednotenja = 50 d.e.
  • prodajna vrednost = 70 d.e. = dobiÄ?ek pri prodaji (100 - 50 = 50 NV;

prod. vred. 70 - NV 50 = 20 d.e.

  1. prodaja in prilov na TRR = 110/06 = 70 d.e.
  2. prenos iz pres. prevred. = 95/06 = 30 d.e. (50 - 20 dobiÄ?ek)
  3. dobiÄ?ek pri prodaji = 95/773 = 20 d.e.

Opredelitev delnice - kratkoroÄ?na ali dolgoroÄ?na nalo??ba?

Pri delnicah je te??ko reÄ?i ali jih kupi?? dolgoroÄ?no ali za kratek Ä?as. Trg vrednostnih papirjev nenehno vsak dan niha, zato je pri nabavi vrednostnega papirja te??ko doloÄ?iti opredelitev ali dogoroÄ?no ali pojutri??njem prodam in kupim donosnej??o. Jaz se o tem moram reÄ?i te??ko odloÄ?am. Za leto 2007 sem popravljala konec leta iz 06 na 17 in iz 17 na 06 po tem ko sem ??e imela Ä?isto sliko kdaj sem oz. kdaj bom prodala preostanek. Te pa le prosim, da mi malo bolj pojasniÄ? ali je moje knji??enje pravilno.

Kakor jaz razumem vso situacijo, je problem v tem, da bi morali delnice, ki smo jih kupili preko borzne hi??e ??e na dan 1.1.2006 prevrednotiti na novo tr??no vrednost; delnice, ki so kupljene zato, da bi ustvarjale dobiÄ?ek (oz.Ä?e ima?? smolo izgubo) ne more?? knji??iti kot nabavno vrednost - prav razmi??ljam? ker tega nismo storili, sem enostavno pred dilemo kako to knjigovodsko re??iti? ali naredim preraÄ?un sedaj na dan 1.1.2007 in knji??im takole:

  • preknji??ba na dolgoroÄ?ne delnice (prek kapitala) in sicer 068/17
  • nato delnice vrednotim po po??teni vrednosti to je vrednosti, ki je objavljena v teÄ?ajnicah in knji??im to razliko na 068/989. in * potem iste knji??be tudi naredim na dan 31.12.2007.

Ko bom delala DDPO za leto 2007 pa vse tisto kar je nastalo iz naslova prevrednotenja (to je knji??be na kontu 989) poveÄ?am prihodke (v kateri zaporedni ??t. DDPO obrazca=?) in od tega plaÄ?am 23% davka - ali pravilno razmi??ljam celotno problematiko ali ne?

Naložbeno zavarovanje

Na kateri konto knjižim meseÄ?ne premije pri nalo??benem ??ivljenskem zavarovanju , ki se smatra kot dolgoroÄ?na nalo??ba?

Na konto 066.


DURS je decembra 2006 izdal k mnenju o nalo??benem zavarovanju ??e spodnje dodatno pojasnilo: Povezava na Pojasnilo 091-17 s dodatnim pojasnilom

  • Kako je potem pravilno evidentiranje plaÄ?il nalo??benega zavarovanja?
  • Ä?e vodimo kot nalo??bo - kako vem kak??na je njena vrednost konec leta?

Nalo??beno zavarovanje je "finanÄ?na nalo??ba", ki je razporejena in izmerjena po nabavni vrednosti - na kontu 066. Nabavna vrednost nalo??be je se??tevek vplaÄ?anih premij (066/110 meseÄ?no). Ä?e so FN merjene po nabavni vrednosti, na koncu obdobja ne ugotavljamo njihove po??tene vrednosti razen, Ä?e obstaja nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finanÄ?ne nalo??be.

Mi lahko ??e razložite kolik??en % davka bi torej plaÄ?al nosilec s.p.-ja po danes veljavnih zakonih, Ä?e bi zavarovalec bil s.p. upraviÄ?enec pa nosilec s.p.. (po dohodninski lestvici ali kakšen drugi)? Torej tako nalo??beno zavarovanje ne more biti stro??ek za s.p. v nobenem primeru? Ali bodo veljali takratni zakoni, Ä?e se bodo spremenili(Ä?ez 10 let npr.) in ne ti zdaj??nji, ko si sklenil pogodbo?

Najprej, nalo??beno zavarovanje je dolgoroÄ?na naložba/terjatev do zavarovalnice in ne more biti odhodek dejavnosti. Ä?etudi bi bil odhodek, bi bilo to plaÄ?ilo za nekaj let naprej, kar pomeni, da je potrebno odhodek razmejiti na vsa obdobja. Tako bi v letu 2007 imeli odhodka za pribli??no dva/tri mesece. DobiÄ?ek dejavnosti (s.p.-ja) ugotavljamo na podlagi zakona o dohodnini v povezavi z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. DobiÄ?ek ustvarjen pri nalo??bi pa: - Ä?e je sklenitelj in upraviÄ?enec s.p. predstavlja donos nalo??be prihodek s.p.-ja; celotni dobiÄ?ek pa je davÄ?na osnova, od katere plaÄ?a davek iz dejavnosti/dohodnino po dohodninski lestvici; - Ä?e je sklenitelj s.p., upraviÄ?enec pa fiziÄ?na oseba/nosilec dejavnosti je plaÄ?ilo premije davÄ?no nepriznan odhodek (ker ima "stro??ek" premije znaÄ?aj privatnosti) in se mu za ta znesek poveÄ?uje davÄ?na osnova/davek iz dejavnosti - dohodnino plaÄ?a po dohodninski lestvici - ob dospetju zavarovanja (kjer je upraviÄ?enec fiziÄ?na oseba) je donos obdavÄ?en po zakonu o dohodnini (86. Ä?len zakona o dohodnini), ker samo zavarovanje ne ustreza pogojem iz 82. Ä?lena (sklenitelj zavarovanja in upraviÄ?ene nista isti osebi). Ker spada donos med dohodke iz kapitala, konkretno med obresti (81. Ä?len zakona), je ta donos obdavÄ?en cedularno - dokonÄ?no ob izplaÄ?ilu in ne poveÄ?uje letne dohodninske osnove. Stopnja dohodnine je v letu 2007 - 15%, od leta 2008 dalje pa je 20%. Veljavnost zakonodaje? pogoji iz zavarovalne police - tisto kar se nana??a na samo zavarovanje veljalo na dan sklenitve pogodbe. Zakon o dohodnini - (iz prakse) spreminjamo vsakih nekaj let in v nobeni do sedaj izvedeni spremembi se stro??ki, ki izmajo znaÄ?aj privatnosti, niso ??teli kot davÄ?no priznani odhodki. V primeru bistvenih sprememb, ki bi lahko spreminjale pogoje/veljale za nazaj, zakonodojalec to uredi v prehodnih doloÄ?bah, kot primer:

  • 149. Ä?len Zakona o dohodnini (Ne glede na 81. Ä?len zakona, se dohodek dose??en na podlagi ??ivljenjskega zavarovanja, sklenjenega pred 1. januarjem 2005, ne obdavÄ?uje). Torej se donos od zavarovanj sklenjenih pred sprejetjem tega zakona, ne obdavÄ?uje. In to zato, ker obresti niso bile obdavÄ?ene do vkljuÄ?no 31.12.2004.
  • pri obdavÄ?itvi vrednosti investicijskih kuponov se za nabavno vrednost tistih, ki so pridobljeni pred 01.01.2003 ??teje njihova vrednost na dan 01.01.2006;
  • pri prenehanju dejavnosti se prenos nepremiÄ?nine v gospodinjstvo ne ??teje kot prihodek (kot poveÄ?anje davÄ?ne osnove), Ä?e so le-te

pridobljene v s.p. pred 01. januarjem 2005;

  • dobiÄ?ek iz prodaje nepremiÄ?nin, ki so pridobljene pred 01.01.2002, se ne obdavÄ?uje........itd; itd.

Va?? primer se v celoti navezuje na ugotavljanje odhodkov/prihodkov v podjetju/s.p.-ju in razmejitvi teh stro??kov/odhodkov med dejavnostjo in gospodinjstvom-fiziÄ?no osebo-nosilcem dejavnosti. Pri izkazovanju tovrstnih stro??kov, ki imajo znaÄ?aj privatnosti, pa zaenkrat ??e ni bilo sprememb v smeri, da bi se priznavali kot stro??ek podjetnika.

Naložbe v tujini

Naložbe na Hrvaškem

Naše podjetje ima dolgoročno finančno naložbo v podjetje na Hrvaškem, torej, naložbo v ustanovitveni kapital, kar je razvidno iz konta 0600. Ker je podjetje na Hrvaškem v izgubi, zanima me ali je možno povečati ustanovitveni kapital, ali izplačati osojilo, ker mu moramo finančno pomagati. ali kdo ima kakšen predlog?

Ne vidim ovir za kakršnokoli dejanje, ki je možno v Sloveniji. Naš ZGD ni bistevno drugačen od ureditve na Hrvaškem (vsi se zgledujemo po nemški zakonodaji). Prav gotovo imate na Hrvaškem nekoga, ki vam vodi poslovne knjige - povprašajte tam, kakšna je pravna ureditev.

V Sloveniji (in verjetno tudi na Hrvaškem) imate nekaj možnosti. Izbira je odvisna od tega, kako mora bilanca odvisne družbe na Hrvaškem izgledati in za koliko časa družba potrebuje dodatna finančna sredstva. Upoštevati je potrebno še določbe zakonodaje, ki ureja insolvenčne postopke (negativen kapital, izguba dosega 50% kapitala,..).

S posameznimi postopki se lahko poveča kapital odvisne družbe, lahko se poveča dolg odvisne družbe in nenazadnje lahko se povečajo prihodki odvisne družbe. Vsaka od transakcij drugače vpliva na boniteto odvisne družbe.

Obstajajo naslednje možnosti:

  • odvisni družbi nakažete denarna sredstva brez obveznosti vračila => gre za darilo in pripoznanje prihodkov pri odvisni družbi in posledično boljši poslovni izid
  • izvedete povečanje osnovnega kapitala => s tem povečate osnovni kapital, vračilo zahteva dolgotrajne postopke (varstvo upnikov)
  • vplačate naknadna vplačila kapitala => ta del gre v kapitalske rezerve in se lahko dokaj 'enostavno' vrne lastnikom, ko ni več potrebe po finančnih sredstvih
  • odobrite posojilo odvisnemu podjetju

Odločitev je vaša.

Če bi sprejeli takšnu odločitev:

  • odvisni družbi nakažete denarna sredstva brez obveznosti vračila => gre za darilo in pripoznanje prihodkov pri odvisni družbi in posledično boljši poslovni izid

Kakšne bi imela knjižbe? Kajti podjetje na Hrvaškem ima svoga računovodju, ne delamo skupne bilance. Pogledam je samo takrat, kadar moram poročat banki Slovenije. Zanima me če bi dali darilo družbi, kako bi se tašno dejanje tretiralo pri nas, kot naložba, strošek, Priznan?

"Darilo" povezanemu podjetju, ki je nerezident je v vsakem primeru (gledano iz davčnega vidika) davčno nepriznan odhodek - saj le-ta ni potreben za pridobitev prihodkov ... ni neposreden pogoj za opravljanje vaše dejavnosti in tudi ni posledica opravljanja dejavnosti. Na drugi strani pa to ne morete pripoznati kot dolgoročno naložbo (povečanje), saj bi morali pričeti postopek povečanja osnovnega kapitala v odvisni družbi (spremembo družbene pogodbe, rigistracijo na sodišču....) (75/110 evidentiranje nakazila - davčno nepriznan odhodek v primeru nakazila kot "darilo")

Pravite, da "pogledate" bilanco odvisnega podjetja samo za potrebe poročanja Banki Slovenije. Kakšen pa je bil potem smisel/cilj vaše naložbe? Kako ugotavljate, da so bili cilji uresničeni, če nimate osnovnega pregleda nad poslovanjem odvisne družbe?

Imam osnovni pregled, delovanja družbe. Strateški cilji so stvar lastnikov. Vprašali so me na kašen način, lahko pomagamo družbi na Hrvaškem v katero imamo vloženo naložbo. Torej, najbolje enostaven način. Izgleda da je to po svemu sodeč, kot sam si sama mislila, povečanje osnovneg kapitala družbe na Hrvaškem.