Kapital

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje


Nakup podjetja (d.o.o.)

Oseba kupi d.o.o. z osnovnim kapitalom 7.500€. kakšna je tale knjižba?

Če fizična oseba kupi že obstoječo d.o.o., se v poslovnih knjigah (razen lastništva) ne spremeni ničesar. Če pa obstoječa d.o.o. npr. prodaja lastne deleže, se poslovni dogodek evidentira v okviru konta 929 (na tem kontu so evidentirani pridobljeni lastni deleži, na kontu 921 pa rezerve za lastne deleže).

Nakup pravne osebe je poslovni/pravni dogodek med kupcem (fizično osebo) in prodajalcem (fizično ali pravno osebo) po ceni za katero sta se dogovorila kupec in prodajalec. Kakšna je ta cena za že obstoječo d.o.o. ni pomembna, saj se ta nakup/prodaja v njenih poslovnih knjigah ne evidentira. Je pa vrednost podjetja (ne samo osnovni kapital) pomembna pri določitvi kupnine.

Dolgoročne terjatve za nevplačan vpoklicani kapital

Stranka d.o.o. ima na kontu 0760 saldo debet in konto se imenuje tako kot v naslovu. A kdo ve kaj to pomeni? Rada bi enostavno razlago, ali mora biti ta saldo ves čas obstoja firme kot npr. osnovni kapital ali kaj je bistvo tega konta?

To na kratko pomeni, da eden izmed ustnoviteljev/družbenikov ali pa vsi družbeniki, niso v celoti vplačali osnovnega kapitala (tistega, ki je vpisan v registru).

V družbeni pogodbi je zapisano, do katerega roka je potrebno vplačati celotni vpisani kapital. In tega roka se je potrebno tudi držati, sicer je družbenik dolžan plačati tudi zamudne obresti (485. člen Zakona o gospodarskih družbah); lahko se izključi družbenika, ki ni pravočasno vplačal deleža (486. člen ZGD).... Torej stanje na terjatvah mora ugasniti v obdobju, ki je določeno za vplačilo manjkajočega zneska/zneskov.

Prenos otvoritve po kontih iz s.p. na konte d.o.o.

Preoblikovali smo s.p. v d.o.o. in moramo izdelati otvoritveno bilanco na d.o.o. .Kje bi lahko našel povezavo med konti s.p. in d.o.o. predvsem ne vemo, kako s kontom pri sp.p. 920 - Pretoki denarnih sredstev med podjetjem in lastnikovim gospopdinjstvom, na kateri konto se knjiži v d.o.o.?

Po sprejemu sklepa s.p.-ja o preoblikovanju je bil določen presečni dan - torej dan, ko se ugotovijo sredstva in obveznosti s.p.-ja in se izdela izkaz poslovnega izida, bilanca stanja. Ta dan je v bistvu dan "prenehanja s.p.-ja", saj po tem datumu opravlja posle za račun novo ustanovljene d.o.o. ali pa za račun že ustanovljene družbe na katero prenaša sredstva in obveznosti. V zaključni bilanci stanja ste ugotovili višino podjetnikovega kapitala (skupine 90,91,92, 93), ki praviloma predstavlja tudi višino osnovnega kapitala d.o.o.

Ker pa niste povedali ali prenašate s.p. na novo ustanovljeno družbo (višina osnovnega kapital???) ali na že obstoječo družbo (povečujete osnovni kapital????), ne morete dobiti bolj natančnega odgovora.

S.P. smo preoblikovali tako, da smo najprej ustanovili d.o.o. z osnovnim kapitalom 7.500 € nato pa s pogodbo pri notarju prenesli vse terjatve in obveznosti s.p. -ja na d.o.o. Težava pa je čisto računovodska, kako preslikati zaključno builanco na s.p.-ju v otvoritveno na d.o.o. Za vse ostale konte mi je jasno težave pa imam s kontom 920 ki ima saldo ( v dobro gospodinjstva), ker si ne znam razložiti kaj to pomeni v d.o.o. oz. če je imel s.p. obveznost do gospodinjstva, kako pa v d.o.o. prikazati to obveznost ?, na keteri konto ?, da bo bilanca uravnotežena.

Pogodba o prenosu podjetja s.p.-ja na že ustanovljeno kapitalsko družbo pomeni v bistvu pripojitev prenosnega podjetja (s.p.) k prevzemni družbi (d.o.o.), zato veljajo tudi določbe ZGD-ja, ki se nanaša na pripojitev. O tem govori 2. odstavek 673. člena: če prevzemna družba zaradi prenosa podjetja poveča osnovni kapital, se smiselno uporabljajo določbe 588. člena tega zakona. V takem primeru mora biti povečanje osnovnega kapitala vpisano v register hkrati z vpisom prenosa podjetja.

Iz vašega dodatnega odgovora ni razvidno ali se je osnovni kapital že ustanovljene družbe po pripojitvi povečal iz 7.500€ na XXXX€ ali ne. Kolikor se ni povečal, predstavlja podjetnikov kapital "presežek vplačanega kapitala nad knjigovodsko vrednostjo" - konto 910 kapitalske rezerve (vplačani presežek kapitala).

Ob upoštevanju računovodskih standardov se sredstva in obveznosti prenosnega podjetja (s.p.) ob pripojitvi v prevzemnem podjetju (že ustanovljena d.o.o.) ovrednotijo po pošteni vrednosti. To je vsebinska razlika med preoblikovanjem s.p.-ja z ustanovitvijo nove družbe in "pripojitvijo" oziroma prenosom podjetja na že ustanovljeno družbo.

In še nekaj: zaključna bilanca s.p.-ja ni otvoritvena bilanca d.o.o-ja, temveč prenos sredstev in obveznosti v poslovne knjige d.o.o.-ja. D.o.o. je že ustanovljen, že ima svoje poslovne dogodke (najmanj kar ima je TRR in osnovni kapital....) itd.

Stvarni vložek in izplačilo osnovnega kapitala

Vsakršna informacija glede stvarnega vložka in izplačilu osnovnega kapitala bi mi prišla zalo prav, zato se vsem že v naprej zahvaljujem!

Tako kot je napisano, je celotni postopek najbrž takole:

  • zmanjšanje osnovnega kapitala v določeni višini;
  • povečanje osnovnega kapitala v obliki stvarnega vložka v določeni višini.

Tudi po "spremembi" oblike osnovnega kapitala ostaja osnovni kapital v okviru skupine 90 in v primeru, ko je osnovni kapital vpisan v register, manjši od vrednosti neopredmetenega sredstva iz cenitvenega zapisnika, predstavlja razlika kapitalske rezerve (910 - vplačan presežek kapitala).

Kar se tiče izplačila osnovnega kapitala velja Zakon o dohodnini - del, ki se nanaša na kapitalske dobičke. Kolikor je pri izplačilu nastal dobiček, se ta obdavči cedularno (dokončen davek,katerega višina je odvisna od časa imetništva kapitala).

Vplačani presežek kapitala

Družba je imela osnovni kapital v višini 10. Nato je osnovni kapital povečala za 30. Za ta 75% delež je neka družba vložila stvarni vložek v obliki naložbe (100% lastniški delež neke tretje družbe), ki pa je bila s strani pooblaščenega cenilca ocenjena na vrednost 7.500 (cenitev opravljena leto dni pred opravljeno transakcijo). Knjižba v družbi, ki je povečala osnovni kapital je bila sledeča: naložba 7.500, osnovni kapital 30, vplačani presežek kapitala 7.470. Ali je dejansko ta knjižba bila OK, sploh če vemo, da naložba na strani sredstev in vplačani presežek kapitala na strani obveznosti do virov sredstev predstavljata nekaj več kot polovico bilančne vsote?

Če gledava zgolj iz knjigovodskega vidika, so vaše knjižbe "pravilne". Ali je celoten postopek tudi iz vsebinskega vidika (reciva Zakona o godpodarskih družbah) pravilen in knjižbe sledijo vsebini, pa iz tako pomanjkljivih podatkov ne morem presojati. Iz vašega vprašanja izhaja le to, da je pravna oseba postala družbenik v drugem podjetju na podlagi stvarnega vložka v obliki finančne naložbe...... (in ker je to stvarni vložek bi za nadaljno razpravo morali navesti vsaj prave številke!!).

Pripojitev družbe

Pri knjiženju pripojitve družbe A in B. Zanima me le, kako je z osnovnim kapitalo. na hitro se mi je zdelo logično da se zneska obeh kapitalov združita, vendar v tem primeru ni tako. ker je lastnik v obeh primerih ista oseba (direktor), je narejena notarska pogodba o brezplačnem prenosu poslovnega deleža, torej osnovni kapital je pri osnovni družbi ostal isti, ne vem pa kam naj dam znesek OK od pripojene družbe?

Odvisno kdo je bil prej lastnik. Če je bilo podjetje A lastnik podjetja B (pridriuženega podjetja ) potem se osnovni kapital ne poveča ampak se pobota naložba podjetja A in kapital podjetja B.

Če pa je bilo lastništvo podjetja A in B zunanje ( ni važno čigavo ) pa se osnovni kapital poveča. Če je latnika ista oseba bo še vedno imel 100 % ampak temu ustrezni višji absolutni znesek. Če je več oseb se % vložkov ustrezno porazdeli.

Sicer pa to natančno piše v notarskem zapisu o združitvi in če je bilo podjetje B že izbrisano iz registra bi morali biti popravljeni podatki o osnovnem kapitalu podjetja A in o vložkih že popravljeni tudi na AJPES-u.

Mogoče sem malo nerazumljivo napisala. Lastnik prejšnje družbe je bil direktor kot fizična oseba (imel je 100% delež). Lastnik obstoječe družbe h kateri se je stara pripojila pa je nekaj % enako ista fizična oseba, v večini pa prejšnja družba. Iz notarskih zapisov je razvidno in na ajpesu tudi, da je osnovni kapital ostal nespremenjen, mene pa gnjavi znesek osnovnega kapitala prejšnje družbe, ker ne vem kam naj ga dam v obstoječi družbi. Ni nobene naložbe, da bi lahko pobotala, saj je bil lastnih fizična oseba?

Lahko razmišljate tudi tako:

  • družbenik je vložil v podjetje sredstva/obveznosti kot stvarni vložek (pripojeno podjetje - prenosna družba;
  • vrednost stvarnega vložka, ki predstavlja njegov delež v kapitalu pa je NIČ;
  • razlika med stvarnim vložkom (vrednost pripojenega podjetja) in vrednostjo njegova novega deleža predstavlja kapitalske rezerve (presežek vplačanega kapitala nad knjigovodsko vrednostjo).

In sedaj še moje vprašanje: Ali je bila pripojitev podjetja obravnavana kot davčno nevtralen prenos?

Odsvojitev poslovnega deleža

Kako poknjižim odsvojitev poslovnega deleža (% osnovnega kapitala) do osnovnega kapitala v d.o.o? Odsvojitelj je edini lastnik družbe, kateri datum upoštevam kot datum spremembe?

Uporabim konte osnovnega kapitala (90-30) razdelim na dva dela:

  • 90-20 (x)% delež
  • 90-21 (100-x)% delež

Upoštevajte datum, ki je na pogodbi o odsvojitvi. Ne smete pa prej evidentirati, preden nimate sklepa od sodišča.

Prodaja stvarnega vložka

Društvo je leta 2005 povečalo svoj osnovni kapital s stvarnimi vložki v svoji ustanovljeni gospodarski družbi. Sedaj društvo prodaja osnovno sredstvo, ki je del stvarnega vložka. Ne vem, kako naj knjižim? Če je npr. vrednost osnovnega sredstva 2005 1000 EUR, kasnejša nadgradnja osnovnega sredstva 110 EUR, amortizacija 300 EUR, prodaja 1500 EUR. Zanima me tudi, za koliko naj zmanjšam osnovni kapital? Ali se zmanjša za prvotno vrednost ali zmanjšano za amortizacijo?

Povzetek vašega vprašanja:

  • društvo je lastnik gospodarske družbe (d.o.o.) - v njem ima svoj poslovni delež v osnovnem kapitalu (v društvenih poslovnih knjigah pa izkazuje naložbo v družbo)
  • v tej gospodarski družbi je društvo povečalo osnovni kapital s stvarnim vložkom (v društvo so se zmanjšala osnovna sredstva in povečala naložba v gospodarsko družbo) ter povečanje evidentiralo kot povečanje osnovnih sredstev in povečanje osnovnega kapitala.

Iz tega sledi, da je osnovno sredstvo, ki je bilo predmet stvarnega vložka, izkazan v poslovnih knjigah gospodarske družbe in da je v tem primeru prodajalec lahko le ta družba. Sama prodaja osnovnega sredstva d.o.o.-ja nima nobenega vpliva na višino osnovnega kapitala v d.o.o., (saj ne prodajate "stvarnega vložka" temveč osnovno sredstvo) kakor tudi ne na vrednost naložbe v društvu. Prodaja bo vplivala le na zmanjšanje vrednosti sredstev ter na povečanja prihodkov d.o.o.-ja (če bo prodajna vrednost večja kot je sedanja vrednost osnovnega sredstva) ali pa na povečanje odhodkov iz naslova prodaje (če bo sedanja vrednost osnovnega sredstva večja od prodajne vrednosti).

Prodaja osnovnega sredstva v osnovnem kapitalu

Tema je opisana na povezavi.

Odkup in prodaja lastnega deleža

Podjetje je v letu 2007 in 2008 odkupilo od družbenikov delež, tako da ima sedaj svoj lastni poslovni delež. Takrat smo oblikovali rezerve za nakup lastnega deleža v višini 20.000EUR, ki jih imamo knjižene na kontu 9210. Istočasno imamo na kontu 9290 knjižen pridobljen lastni delež v višini 20.000 EUR. Na kontu 902 pa smo preknjižili lastništvo iz družbenikov na družbo v višini knjigovodske vrednosti deleža - 10.000 EUR.

Zdaj pa bomo ponovno odkupili delež od enega izmed družbenikov. Zanima me ali moram spet oblikovati rezerve za lastne deleže ali so dovolj že te oblikovane rezerve?

Istočasno pa bomo stari lastni delež prodali tudi novim družbenikom.

Odkup in prodaja lastnega deleža bosta res potekala skoraj istočasno.

Odkupili bomo LD v višini 2.790 EUR (knjigovod.vrednost 1.784,57 EUR). Knjižbe:

  • /285(2.790,00), (2.790,00)9290/ knjženje pogodbe o odkupu
  • (2.790,00)285/ /1100 (2.790 00) knjiženje plačila
  • (1784,57)902/ /902 (1.784,57) preknjižba na kapitalu

Prodali pa bomo LD v višini 5.500 EUR. Knjižbe:

  • (5.500,00) 165/ , /929(5.500,00 EUR) knjiženje pogodbe o prodaji
  • /165(5.500,00) (5.500,00) 1100/ plačilo po pogodbi
  • (5.500,00)902/ /902 (5.500,00) preknjižba na kapitalu
  • (2.710,00)921/930(2.710,00) sprostitev rezerv za LD .

Rezerve za LD smo v letu 2007 oblikovali iz dobička iz prejšnjih let. Ali poknjižim to potem na konto dobička leta 2006?

   (5.500,00)902/ /902 (5.500,00) preknjižba na kapitalu

Verjetno je napaka! Če je prodaja po prodajni ceni, ki je 5.000, potem je sprememba na kapitalu v višini deleža v osnovnem kapitalu. (osnovni kapital = 300.000; prodaja lastnega deleža po prodajni vrednosti 5.000, ki predstavlja npr. 1,5% osnovnega kapitala = sprememba družbenika v kapitalu = 300.000X1,5% = 4.500 *902/902 * v primeru, če vodite osnovni kapital analitično v glavni knjigi).

   Odkupili bomo LD v višini 2.790 EUR (knjigovod.vrednost 1.784,57 EUR

Tudi tukaj vprašanje ali je vrednost deleža v osnovnem kapitalu 1.784,57 ali "knjigovodska vrednost". Pojem deleža v osnovnem kapitalu je drugačen od pojma knjigovodska vrednost deleža!

Tukaj je mišljen delež v osnovnem kapitalu.

Kakšna je razlika med deležem v osnovnem kapitalu in knjigovodsko vrednostjo deleža. Ali knjigovodska vrednost deleža vsebuje tudi dobičke? Teh stvari se še učim.

Knjigovodska vrednost vključuje pretekle dobičke in nepokrite izgube - zato je ta lahko ali višja od vrednosti osnovnega kapitala(pretekli dobički) ali pa nižja (pretekle izgube). Sicer pa je knjigovodska vrednost osnovnega kapitala seštevek vseh sestavin kapitala (pretekli dobički, rezerve, nekrite izgube...+ osnovni kapital).

Prenehanje družbe - knjižbe pri prejemnici

Družba A je bila edini družbenik družbe B (obe rezidenta). Po sklepu je družba B prenehala obstajati po skrajšanem postopku (vsi postopki so že končani, izbrisi-register,ajpes, durs urejeni), meni se je pa zataknilo pri knjiženju.

Ob prenehanju je družba B v BS imela:

  1. Nepremičnino gradbeno parcelo 437
  2. Denarna sredstva 9
  3. Zalogo nedokončane gradnje za trg 263
  4. Obveznosti do matične družbe za prejeta posojila 702
  5. Obveznost za DDV zadnjega meseca 9
  6. Kapital -2

Družba A izkazuje:

  1. finančno naložbo v družbo B 343
  2. terjatev za dano posojilo 702

Kako to sedaj pravilno evidentirati pri družbi A=prejemnici?

Ko ste sprejeli sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku (kar je tudi sestavni del notarskega zapisa), ste vanj zapisali tudi na koga preidejo sredstva - nepremičnine in zaloge in za "kaj" jih boste uporabili. Glede na to, da je v družbi B negativni kapital, je tudi vrednost vaše naložbe NIČ in se bodo prenešena sredstva porabila zgolj za poplačilo danega kredita v višini 702. d.e. Vrednost prenešenih sredstev je tako 700 d.e. (nisem upoštevala denarnih sredstev -9 d.e. in obveznosti za DDv 9 d.e., ker boste denar porabili za poplačilo obveznosti), za 2 d.e. boste morali evidentirati popravek vrednosti oziroma odpis danega kredita-posojila.

Družba A: prevzem stvarnega premoženja družbe B (za določeno prevzeto premoženje boste morali urediti tudi pravnoformalno lastništvo * vpis v zemljiško knjigo.....)

Debet (skupaj): 709 d.e.nepremičnine v višini 437 d.e. zaloge nedokončane gradnje v višini 263 d.e. denarna sredstva v višini 9 enot (če ne boste poravnali obveznost iz TRR družbe B);

Kredit (skupaj): 709 d.e.obveznost za DDV (če ga ne boste poravnali iz denarnih sredstev oziroma iz TRR družbe B); v višini 9 d.e. poplačilo danega kredita iz prevzema stvarnega premoženja v višini 700 d.e.

In tako vam ostanejo še preostale knjižbe v povezavi z izbrisom družbe B.

  • odprava pripoznanja finačne naložbe v družbo B: 749/060 v višini 343 d.e.;
  • odpis dela terjatve za posojilo, ki ni bila poplačana iz stvarnega premoženja: 74/07 ali 18 v višini 2 d.e.

Prevrednotovalni popravke kapitala - kam?

Prosim, če mi lahko pomagate, kam razknjižiti še stari prevednotovalni popravek kapitala (revalorizacija)?

V 15.točki Uvoda k SRS piše:

  • saldo splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala 31.decembra 2005 prenesejo podjetja 1. januarja 2006 v kapitalske rezerve. Prenesete ga na konto 916 = Splošni prevrednotovalni popravek kapiala.

Knjiženje razlike po obvestilu AJPES-a (zrazlika med SIT in €)

Ali mi mogoce zna kdo povedati kaj je potrebno narediti. Smo d.o.o. Dobili smo obvestilo od Ajpes-a. "Po izvedenih vpisih zaradi prehoda na euro je Poslovni register Slo vpisan nas osnovni kapital druzbe X eur. Pri preracunu je nastala razlika 0,14 eur. Znesek te razlike moramo racunov. izkazati v skladu s tretjim odstavkom 696. clena ZGD-1 (popravek ZGD)?

Razlike v zneskih, ki izhajajo iz preračunavanja, se prerazporedijo v kapitalske rezerve = kadar je razlika pozitivna, ta razlika povečuje kapitalske rezerve (90/91.., konto 910 se mi zdi primernejši = vplačila nad najmanjšimi emisijskimi zneski delnic oziroma deležev/vplačani presežek kapitala)

ali pa se pokrijejo najprej iz nevezanih rezerv iz dobička, nato iz zakonskih rezerv in drugih vezanih rezerv iz dobička ter nazadnje iz kapitalskih rezerv, morebitni še obstoječi primanjkljaj, pa se izkaže kot prenesena izguba = kritje razlik iz preračuna/negativne razlike (923, 920, 922 in 91 ..../90 vrstni red kot je zapisan v zakonu).

...še datum tega knjiženja pojasni, če si tako dobra-hvala. To pojasnilo se nanaša samo na razliko-izravnavo, kaj pa osnovni kapital na 903 se pa ne uporabi noben knjižbe oz.preknjižbe- samo otv.stanje 1.1.2007 daš po novo izračunanih evrih?Malo čudno vprašanje,ampak mi ni povsem jasno.

AJPES je preračunal osnovni kapital v letu 2007, zato je knjižba tudi v letu 2007 (konkretno v obdobju, ko ste prejeli obvestilo). Če je višina osnovnega kapitala v AJPES-ovem obvestilu drugačna, kot ste jo izračunali vi na dan 01.01.2007 (torej s prehodom na EUR), to razliko knjižite:

  • Ajpes je izračunal manj kot imate vi: 903/910 - razlika;
  • Ajpes ima več, kot znaša vaš preračun: 923/903 ali 920/903 ali 922/903 ali 91/903 in če na teh kontih nimate nobenega stanja, pa se izkaže prenesena izguba na kontu 931/903.

Knjiženje je lahko tudi na datum prejema t.j. 15.2.2008 s tem, da je datum dokumenta 31.12.07 oz. obdobje 12.07 in kot takega ga bo tudi zavedlo v l.2007 (ne glede na to , da je knjižba v letu 2008) in bo stanje v letu 2007 takšno kot je pravilno, kot ga je zapisal ajpes oz. kot je zapisano v pos.reg.

Torej je pravilni konto (-0,18 EUR - 9030/9010)

Ugotavljanje poslovnega izzida

Izgube in kritje izgube

Ali je knjiženje pravilno?

  1. Na kontu 8000 se je ugotovil poslovni izid : pozitiven
  2. iz konta 8000 K prenesem na konto 8150 D
  3. iz konta 8150 k prenesem na konto 8200 D
  4. iz konta 8200 K prenesem na konto 9310.

S tem se je prenesena izguba zmanjšala, ali je potrebno še kaj?

Ne:

  1. na 800 ugotovimo pozitivni izid (stanje na kreditni strani konta 800)
  2. davek iz dobička: 810/26 in poraba dohodka za davek iz dobička: 800/810;
  3. saldo 800 je čisti dobiček poslovnega leta/prenos čistega dobička: 800/815
  4. razporeditev čistega dobička za kritje izgube: 815/820
  5. kritje izgube: 820/931.

Dobiček

Izplačilo dobička¸- tekoče

Lastnika si bosta izplačala dobiček. Odda se REK-2 in izbere 1921-Dohodki, ki so obdavčeni kot dividende(4.odst.90čl. Zdoh-2), ali imam prav? Kako pa se knjiži?Verjetno se zmanjša dobiček prejšnjih let in na drugi strani obveznost do lastnikov in do države?

Knjiženje:

  • sklep družbenikov o delitvi bilančnega dobička (dobička) = 930/275
  • 930 preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let; 275 kratkoročne obveznosti v zvezi z razdelitvijo poslovnega izida
  • obračun davčnega odtegljaja: 275/265
  • izplačilo dobička in plačilo davčnega odtegljaja: izplačilo dobička (275/110); plačilo davčnega odtegljaja (265/110)

Izplačilo dobička iz preteklih let

V letu 2006 smo pri d.o.o. imeli dobiček, ki pa ga nismo izplačali družbeniku. V tekočem letu 2007 pa bo izguba. Ali lahko dobiček iz leta 2006 kljub temu izplačamo družbeniku ali ga moramo uporabiti za pokrivanje izgube tekočega leta? Seveda, radi bi ga izplačali družbeniku.

Najprej pokrijete izgubo poslovnega leta, oblikujete morebitne zakonske rezerve in šele nato ostanek izplačate družbeniku-om.

Ker je imela družba x v letu 2007 pozitiven rezultat, sicer pa še vedno izgubo, ali je poleg obrazcev Bilance stanje, uspeha, izjave (kar je potrebno oddati na ajpes) in obrazec ddpo s prilogo v zvez s pokrivanjem davčne iz preteklih let.? Ali je potrebno oddati v zvezi s tem oddati še kaj (pokrivanje izgube)?

To, da je izgubo preteklih let obvezno pokrivati z dobičkom tekočega leta sem zasledil v ZGD-1. Izgubo tekočega leta z dobičkom iz preteklih let pa ni obvezno pokrivati, sploh pa, če je družbenik že lani sprejel sklep o razporeditvi dobička za izplačilo družbeniku, izplačilo pa še ni bilo sprovedeno.

Če je družbenik ŽE LANI sprejel sklep o razporeditvni dobička, potem konec leta nimate več prenesenega dobička iz preteklih let. Pomeni, da je potrebno sklep tudi realizirati in evidentirati (zato tudi nimate nobene osnove za zadržanje izplačila...):

  • najprej prenesti iz prenesenega čistega dobička na kratkoročne obveznosti (93/275 in 275/265 davčni odtegljaj).
  • ko bo izplačilo, pa obveznosti zmanjšate.

Izplačilo dobička direktorju, ki je hkrati (edini) lastnik - postopek

Kako je s tem, če npr. direktorju , ki je hkrati tudi edini lastnik, izplačamo dobiček iz prejšnjih let. Kajti nikoli si ga še ni izplačal, sedaj pa bi si ga. Kakšen je postopek?

Dobiček izplačujete lastniku in ni pomembna njegova "funkcija". Potrebujete:

  • sklep skupščine o razporeditvi bilančnega dobička (na udeležbo v dobičku) v višini ...........; sklep vpišete v knjigo sklepov;
  • pri izplačilu izpolnite REK-2 obrazec, vrsta dohodka 1920; dohodninska vrsta dohodka za individualne podatke: 5700 = dividende (tudi udeležba na dobičku se smatra kot dividenda);
  • obračunate in plačate davčni odtegljaj v višini 20% od zneska dobička; račun: 01100-8442584668-DŠ-06084 - gre za dokončno obdavčitev, kar pomeni, da se dohodek ne vključuje v letno dohodninsko napoved;
  • en izvod obračuna davčnega odtegljaja posredujete tudi lastniku, kot prejemniku dohodka.

Ne razumem kako je mišljeno sklep skupščine, ker gre v tem primeru za d.o.o.?

Tudi v d.o.o. je "najvišji organ" skupščina (507. člen ZGD). Res pa je, da v enolastniški d.o.o. opravlja to funkcijo edini lastnik. In svoje sklepe vpisuje v knjigo sklepov (poglejte 526. člen Zakona o gospodarskih družbah...)

Kosmati dobiček

Kaj pomeni izraz Kosmati dobiček (bruto)? Katero postavko iz Izkaza PI upoštevam pri tem?

SRS 19.8. (SRS 19): Kosmati poslovni izid (kosmati dobiček ali kosmata izguba) iz celotnega poslovanja je razlika med poslovnimi prihodki ter proizvajalnimi stroški prodanih proizvodov in storitev skupaj z nabavno vrednostjo prodanega trgovskega blaga; na odhodkovni strani je zajet tudi ustrezni del prevrednotovalnih odhodkov. Z njim je treba pokriti še posredne stroške nakupovanja (če niso zajeti v proizvajalnih stroških), posredne stroške prodajanja in posredne stroške skupnih služb, ki prav tako zajemajo tudi ustrezni del prevrednotovalnih odhodkov; neposredni stroški prodajanja so pri tem odšteti od poslovnih prihodkov, šele razlika pa je poslovni izid iz celotnega poslovanja.

Popravek dobička za nazaj

Glejte povezavo.

Pokrivanje izgube

Od ugotovitve do pokritja

V letu 04 in 05 je imelo podjetje izgubo, v 06 pa dobiček. Sem v dvomih ker ne vem če imam pravilno poknjiženo. prosim vas samo za potrditev.

* S sklepom o pokrivanju izgube, pokrivamo izgubo tako iz leta 04 kot tudi 05, preostanek dobička pa imamo nerazporejenega oz. na kto 930. Ali je prav? * Ali je pravilno, da preko kto 930 poknjižimo dogodek oz. ki bi ga mogli zajeti v 06 in je strošek 06? * In ugotovili smo tudi da smo, sicer ni velik znesek okoli 100 eur, poknjižili prevelik strošek v 06, da ga v 07 tudi preko kto 930 storniramo? * Mene pa zanima če mora biti sklep o pokrivanju izgube overjen pri notarju?

Zakon o gospodarskih družbah v 11. odstavku 64. člena pravi: Uporaba čistega dobička posameznega poslovnega leta za: 1) kritje prenesene izgube; 2) oblikovanje zakonskih rezerv po četrtem odstavku tega člena; 3) oblikovanje rezerv za lastne deleže po petem odstavku tega člena; 4) oblikovanje statutarnih rezerv v primeru iz sedmega odstavka tega člena in 5) oblikovanje drugih rezerv iz dobička v primerih iz tretjega in četrtega odstavka 230. člena tega zakona SE UPOŠTEVA ŽE PRI SESTAVI BILANCE STANJA za to poslovno leto.

505. člen ZGD: Družbeniki odločajo (povezava 507. člen: Družbeniki sprejemajo sklepe na skupščini) o: sprejetju letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida in uporabi bilančnega dobička; ......

SRS 8.8. ....Prenesena čista izguba iz prejšnjih let je izguba, ki ni poravnana s čistim dobičkom poslovnega leta in z nabranimi drugimi sestavinami kapitala, predvsem z rezervami ali dobičkom prejšnjih let, kot takšna zmanjšuje celotni kapital. SRS 8.15:....Prenesena čista izguba iz prejšnjih let se pripozna, ko je z rezervami in po sklepu o njeni poravnavi z nabranimi drugimi sestavinami kapitala, predvsem z dobičkom prejšnjih poslovnih let, ni mogoče v celoti poravnati.

Malce daljši uvod in sedaj h knjiženju poravnave prenesene izgube iz čistega dobička poslovnega leta (z upoštevanjem 64. člena ZGD - pred sestavo bilance stanja za poslovno leto 2006: to v bistvu pomeni, da je v bilanci stanja na dan 31.12.2006 prikazan le ostanek čistega dobička poslovnega leta, ne pa tudi izguba iz preteklih let):

  • 815/820 razporeditev čistega dobička za kritje prenesenih izgub
  • 820/931 kritje prenesene izgube
  • 815/820 razporeditev neporabljenega dela čistega dobička poslovnega leta;
  • 829/932 prenos neporabljenega čistega dobička poslovnega leta.

Če krijemo preneseno izgubo iz drugih sestavin kapitala (zakonskih rezerv, kapitalskih rezerv ali z zmanjšanjem osnovnega kapitala) potrebujemo sklep družbenikov/na skupščini družbe. Sklepa ni potrebno overiti pri notarju. Kolikor pa je enoosebna družba, potem lastnik vpiše sklep v knjigo sklepov, ki jo potrdi notar.

Napake iz preteklih let odpravimo na način iz 9. točke Uvoda k SRS/preko prenesenega poslovnega izida.


Prosim vas za pomoč pri kontih, s katerimi bi naj delali ko se knjizi pokrivanje izgube. D.o.o. ima v letu 2006 dobiček 2,800.000 sit. S tem dobičkom bo pokrival izgubo iz prejšnjih let. Kako se to pravilno poknjiži? Razred 4 in 7 sem zaprla, na 8 imam stanje 2,800.000 sit. Kaj zdaj? Nesem na 815, nato na 820 in nato na 931? 2,800.000 sit je čisti dobiček, saj je davčna osnova enaka nič in ni davka od dohodkov PO.?

Samo tisti del, ki se nanaša na razporeditev/porabo dobička poslovnega leta (knjiženje še pod 31.12. tekočega leta) za kritje izgube iz preteklih let:

  • 815/820 (čisti dobiček za kritje prenesenih izgub)
  • 820/931 (kritje prenesene izgube)

če pa je še tekoči poslovni izid:

  • 815/829 (prenos neuporabljenega dela čistega dobička poslovnega leta)
  • 829/932 (neuporabljen čisti dobiček poslovnega leta).

Pokritje čiste izgube iz kapitalskih rezerv

V letu 2007 smo prvič pridelali izgubo. Pri izpolnjevanju podatkov iz Izkaza bilančnega dobička / bilančne izgube sem zasledila da pod oznako AOP 201 lahko prikažemo čisto izgubo zmanjšano za pokritje iz kapitalskih rezerv. Zanima me ali je smiselno, da se direktor odloči, da čisto izgubo pokriva iz kapitalskih rezerv ? Namreč imamo kapitalske rezerve, ki presegajo čisto izgubo poslovnega leta. Ali morada to kaj vpliva na davčni obračun (sedaj ali kasneje?

Sem prebrala 10. odstavek 64. člena Zakona o gospodarskih družbah in ugotovila, da kapitalske rezerve lahko porabili za kritje čiste izgube poslovnega leta le v primeru ko je ne bi bilo mogoče pokriti v breme prenesenega čistega dobička.

Tako je, za kritje izgube iz kapitalskih rezerv so podani pogoji, ki ste jih prebrali v 64. člena ZGD-ja. Preden "pridejo na vrsto" kapitalske rezerve morate porabiti preneseni čisti dobiček iz preteklih let.

Ni kapitalskih rezerv

Zanima nas kaj lahko storimo v primeru, da nimamo več kapitalskih rezerv za pokrivanje izgube. Ali lahko knjižimo kapital v minus?

Ostane vam nekrita izguba in v primeru, da je ta večja od osnovnega kapitala, izkazujete negativni kapital. Razmislite: ali je izguba samo trenutno ali bo tudi v naslednjih letih, ali bi bilo potrebno povečati osnovni kapital itd... Vprašljiva je kapitalska ustreznost , o kateri govori Zakon o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur.l.RS 126/2007)

Izguba večja od osnovnega kapitala

Podjetje ima čiso izgubo iz leta 2006 11.505,34 €, letos poslovni izid 954,88 € izgube, davčna izguba 2005 10.227,44 € in osnovni kapital je 11.734,27 €.

Kam naj knjižim, kako zaključim, kam gre kaj?

  • Prenesena poslovna izguba sestavlja stanje na kontu 931/ na dan 31.12.2007 = 11.505,34EUR
  • Tekoča poslovna izguba bo evidentirana na kontu 932/ na bilančni dan (to je na dan 31.12.2007) = 954,88 EUR: 890/800 ugotovitev izgube; 932/899 prenos izgube; zapiranje kontov ugotovitve in prenosa izgube: 899/890.
  • Skupaj izguba= 11.505,34 + 954,88 = 12.460,22 €.

V poslovnih knjigah in v bilanci stanja boste imeli izkazan negativni kapital. To pa pomeni, da je potrebno v skladu z zakonom o finančnem poslovanju in...... pričeti postopek finančne reorganizacije, Povezava na zakon.

Zakon prične v celoti veljati 01.10.2008, do takrat pa velja še "stari zakon" o finančnem poslovanju, ki v primeru kapitalske neustreznosti prav tako predvideva postopek finančne reorganizacije podjetja.

Izguba večja od osnovnega kapitala - kaj storiti?

Tudi jaz imam podoben primer, kjer je podjetje ustvarilo v dveh letih izgubo, ki presega osnovni kapital (kar nekajkrat). Vendar pa izguba nastaja iz naslova amortizacije, drugače je podjetje likvidno in redno poravnava svoje obveznosti, tako da ne vidim razloga za prisilno poravnavo ali stečaj.

Zanima me, ali se mora podjetje dokapitalizirat in kakšne so pravne posledice, čese ne (izguba se sicer iz leta v leto manjša, vendar pa se bo še nadaljevala, dokler delovni stroji niso amortizirani do konca).

Zakon govori predvsem o kapitalski neustreznosti, ki ima za posledico insolvetnost (plačilno nesposobnost) gospodarskih družb (fizičnih oseb...). Vi navajate, da redno izpolnjujete svoje obveznosti (do poslovnih partnerjev, do zaposlenih, do države iz naslova prispevkov in davkov, do lastnikov), kar pomeni, da ste plačilno sposobni. Če obveznosti tekoče poravnavate tudi ni vzroka za prisilno poravnavo ali celo stečaj.

Vendar pa:::::: ker imate negativni kapital v bistvu financirate svoje premoženje s tujimi viri sredstev: obveznosti iz naslova poslovnih razmerij, finančne obveznosti, obveznosti do zaposlenih, obveznosti do lastnikov. Pomeni, da ste tudi nabavo osnovnih sredstev (amortizacija je njihov prenešen strošek) financirali bodisi s posojili bank ali pa posojili/om lastnikov družbe. Finančni rezultat (ker pravite, da je izguba predvsem posledica amortizacije) "prenese" le strošek obresti, ne pa tudi amortizacije. Morda je bila sprejeta napačna poslovna odločitev glede stopnje amortizacije. Lahko pa se skriva vzrok izgube kje drugje in ker vam znesek ustreza višini amortizacije, se lahko zgodi, da boste pravi vzrok spregledali. Zato ni odveč poiskati resnične vzroke za takšno stanje.

Še nekaj: kolikor je bilo osnovno sredstvo nabavljeno z dolgoročnimi viri, je potrebno do zapadlosti obveznosti zagotoviti vir za njegovo poplačilo. Vir pa je lahko le zadosten dobiček, saj sicer ne boste imeli dovolj sredstev za poplačilo te obveznosti. Hipotetično sicer lahko najamete novo posojilo za poplačilo starega, vendar vam kljub temu ostane vprašanje izgube in njeno kritje v naslednjih letih (cena storitev, proizvodov bi morala pokrivati tudi stroške amortizacije......, trenutni stroški so glede na prihodke previsoki.......itd./lahko samo predpostavljam..).

Finančni najem

O lizingu lahko nekaj preberete tu.

V otvoritvi imam na Kto 984K znesek preostale glavnice za plačilo finanč.leasinga. (obresti niso nikjer zavedene). Kako knjižim plačilo obroka. 500€ glavnica in 20€ obresti.

Poskusiva tako:

  • skupaj glavnica in obresti = 520 EUR
  • ko prejmete obvestilo o zapadlem obroku prenesete obresti v odhodke = 745/280 ali pa na podlagi anuitetnega načrta prenesete v poslovne knjige odhodek za obresti v obdobju, na katero se obresti nanašajo (če zapade obrok aprila, evidentirate v poslovnih knjigah obresti v aprilu, ne glede na to ali boste obrok pravočasno poravnali ali ne)

Plačilo: skupaj 520 EUR

  • glavnica : 984/110 (500 EUR)
  • obresti: 280/110 (20 EUR)

Pri določenem finančnem leasingu je bil izvršen predčasni odkup. Naknadno nam je bil poslan dobropis za že plačan ddv od obresti (od predčasnega odkupa do dokončnega izplačila po anuitetenem načrtu).'Preplačan znesek DDV-ja bomo pobotali s plačili drugih obveznosti, ki niso vezane na konkreten leasing.

Dobropis se glasi: * reprogram: - 20 EUR * DDV: - 4 EUR * Skupaj -24 EUR

Način knjiženja je odvisen od tega, kako in kje imate knjižene obresti ter DDV.

  • če imate knjižene obresti na analitičnem kontu 984, je knjižba:Dstorno 984obresti/ in /Kstorno 984 anuiteta za znesek 20 EUR, kolikor pa obresti, ki bi zapadale v kasnejših obdobjih, nimate knjiženih nikjer, potem te knjižbe ni)
  • za DDV: evidentirate na tistem kontu (kot storno) kjer ste prvotno knjižili DDV od celotnega zneska obresti ter hkrati prikažete terjatev do leasingodajalca.

Torej, ker nimam knjiženih obresti, potem če vas prav razumem, knjižim le znesek 4 EUR kto 1600 (storno) in D165 4 EUR. Ko pa bo sledil pobot z naslednjim palčilom drugih obveznosti terjatev zaprem.

Da tako je, evidentirate le DDV: storno 160D/ in vzpostavite terjatve 165/

Zakonske rezerve

Oblikovanje

Prosim, naj mi kdo pove kako oblikujem zakonske rezerve?

  1. Če zakonske rezerve ne dosegajo predpisane višine glede na osnovni kapital in družba izkazuje čisti dobiček poslovnega leta, je že uprava dolžna razporediti tekoči dobiček na rezerve, v višini 5% čistega dobička poslovnega leta, zmanjšanega za morebitno kritje prenesene izgube (4. odstavek 64. člena Zakona o gospodarskih družbah). Takšno oblikovanje bi evidentirali (razporeditev čistega dobička poslovnega leta): 821/920.
  2. Kolikor pa razpolagate s prenesenimi dobički iz prejšnjih let, pa upoštevate znesek pri razporeditvi/uporabi bilančnega dobička (sklep družbenikov): 930/920.

Oblikovanje - po pokritju izgube

Oblikovanje po pokritju izgube

V letu 2006 smo imeli veliko izgubo -100, v letu 2007 se je pokrila za 60 in je bil saldo -40. Tako, da je bil do sedaj kapital negativen. v letu 2008 ima družba ponovno + rezultat, ki bo prinesel rezultat nad 0. Ali moramo oblikovati rezerve iz dobička?

Kolikor še nimate oblikovanih zakonskih rezerv (10% osnovnega kapitala), potem morate že pri sestavi bilance stanja za leto 2008, odvesti v zakonske rezerve 5% zneska čistega dobička poslovnega leta, zmanjšanega za znesek, ki je bil uporabljen za kritje morebitne prenesene izgube.

  • + Dobiček poslovnega leta
  • - kritje prenesene izgube
  • = ostanek dobička
  • - od tega 5% v zakonske rezerve...

5% ostanka čistega dobička je obveznost pri sestavi bilance stanja, lahko pa razporedite celotni ostanek dobička poslovnega leta v zakonske rezerve oziroma toliko, da dosežejo 10% osnovnega kapitala. Druge rezerve iz dobička se oblikujejo glede na statut ali sklep lastnikov kapitala.

Pogoji?

Zanima me, ali lahko čisti dobiček razporedimo za pokrivanje izgube preteklega obdobja, kar pa ostane pa za oblikovanje zakonskih rezerv, ali so pri razporejanju zakonskih rezerv kakšni pogoji?

Če zakonske rezerve ne dosegajo 10% osnovnega kapitala in družba v poslovnem letu izkazuje čisti dobiček, mora pri sestavi bilance stanja za to poslovno leto odvesti v zakonske rezerve 5% zneska čistega dobička zmanjšanega za znesek, ki je bil uporabljen za kritje morebitne prenesene izgube . .. (4. odstavek 64. člena Zakona o gospodarskih družbah).

Torej: Ob sestavi bilance stanja: čisti dobiček se najprej uporabi za kritje prenesene izgube, od ostanka se odvede najmanj 5% v zakonske rezerve, preostanek pa se prenese na čisti dobiček poslovnega leta. Ta dobiček je sestavni del bilančnega dobička, ki ga lastniki lahko namenijo tudi za manjkajoči znesek zakonskih rezerv (do 10% osnovnega kapitala).


Torej...lani ( oz. 2006 ) je bil dobiček npr..670 eur, pa ni so bile oblikovane rezerve... V letošnjem letu moram torej oblikovati 5% od dobička prejšnjega leta in 5% dobička leta 2007?

Pri dobičku iz leta 2006, ki ga imate v poslovnih knjigah v letu 2007 kot preneseni dobiček iz prejšnjih let, je sestavni del bilančnega dobička, ki ga prosto razporejate v letu 2007 ali kasneje (hipotetično bi lahko celotnega prenesli/razporedili v zakonske rezerve - seveda do potrebnega zneska: 930/920)

Pri dobičku iz leta 2007 - to je pa tekoči poslovni izid; pri tem pa upoštevate, da kolikor še nimate dovolj zakonskih rezerv, da že pri izdelavi letnega računovodskega izkaza, razporedite 5% čistega dobička v rezerve (821/920).


Negativne kapitalske rezerve

Prosil bi za pojasnilo postavke negativne kapitalske rezerve. Ker sem bolj v analitičnih vodah sem pred kratkim moram rečt verjetno prvič pri enem izmed slovenskih podjetij opazil postavko negativne kapitalske rezerve. Pojasnilo za tole postavko je bilo kot razlika med pošteno ocenjeno vrednostjo in prilagojeno knjigovodsko vrednostjo kapitala. Zraven pa tudi, da bi po IFRS moralo biti to prikazano kot dobro ime.

  1. Kaj dejansko to pomeni...saj znižuje kapital podjetja?
  2. Kaj bi to pomenilo kot dobro ime?

V enem izmed člankov sem pa zasledil, da taka postavka niti ne obstaja.

Tudi meni je ta pojem neznan, saj jih računovodski standardi ne poznajo. Po vsebini (iz vašega podajanja) gre res za "znotraj podjetja ustvarjeno dobro ime", ki pa se seveda ne more pripoznati v poslovnih knjigah na strani sredstev, niti kot zmanjšanje kapitalskih postavk.

V osnovi to pomeni, da je vrednost podjetja za toliko manjša kot je višina negativnih kapitalskih rezerv. Vrednost pa so ugotovili s cenitvijo podjetja/kapitala - na ta način so ugotovili tržno vrednost (vrednost, za katero bi lahko podjetje prodali). Razlika med knjigovodsko vrednostjo kapitala in tržno vrednostjo kapitala pa je v bistvu "v podjetju ustvarjeno dobro ime" ali kot ste sami ugotovili negativne kapitalske rezerve. Dobro ime nastaja pri prevzemih (pripojitvah, delitvah), ko pripojeno podjetje preneha obstajati (če je pripojeno podjetje v celoti..). V tem primeru je vrednost finančne naložbe v prevzemni družbi večja kot je poštena vrednost sredstev (zmanjšanja za dolgove) pripojenega podjetja.

Enako bi lahko rekli v primeru tega podjetja (skozi cenitev podjetja): poštena vrednost sredstev zmanjšana za obveznosti je manjša kot je vrednost kapitala (celotnega kapitala) - kako pa so to tudi računovodsko izpoeljali pa je vprašanje (zmanjšali sredstva in zmanjšali kapital?).

Kolikor vidim se je povečal osnovni kapital in potem so te negativne kapitalske rezerve, ki kapital precej znižujejo. Vpisan je bil osnovni kapital po ocenjeni pošteni prednosti na 31.12.2007 in nato v obliki negativnih kapitalskih rezerv (kot razlika med pošteno vrednostjo in prilagojeno knjigovodsko vrednostjo) celotni kapital znižan. Drugega bistvenega odstopanja nism poazil.

Dejansko kot stre rekli,... gre za izgubljeno vrednost a ne? Če bi tole šlo pod dobro ime bi v bistvu bilo slabo ime a ne? Zdaj se na sredstvih ne pozna velik razen tiste razlike med vpisanim osnovnim kapitalom in negativne kačitalske rezerve.

A bi bila najbolj preprosta razlaga kot ste rekli? ...V osnovi to pomeni, da je vrednost podjetja za toliko manjša kot je višina negativnih kapitalskih rezerv.

.... pravite: vpisan je bil osnovni kapital po pošteni vrednosti na dan 31.12.2007 in nato v obliki negativnih kapitalskih rezerv......

Osnovni kapital se je lahko povečal zgolj z vpisom sprememb v sodni register, bodisi z novimi vložki (denarnimi ali stvarnimi vložhi) bodisi iz sredstev družbe (dobički preteklih let, splošni prevrednotovalni popravek osnovnega kapitala....). Samo knjigovodska "telovadba" na podlagi cenitvenega poročila ne more biti osnova za takšno prikazovanje - pa četudi ta izvira npr. iz vplačil, ki so nižja od prevzetega vložka (npr. družbeniku se je povečal delež za 1.000 enot - kar je razvidno iz registra, za teh 1.000 pa je vplačal le 500 enot -- negativni presežek vplačanega kapitala - kar bi lahko bil ničen posel, saj praviloma vplačani deleži ne morejo manjši kot je vpisan delež--- ampak vse se lahko dogaja)

Če povečanje ni razvidno iz sodnega registra, je potrebno v poslovnih knjigah to spremeniti.

Lastne delnice

Prosim, če ima kdo opravka in izkušnje z lastnimi delnicami:

  • Aali se z njimi poveča kapital?
  • Kje imajo vir?
  • Kakšno imajo glasovalno pravico?
  • Ali želi večinski lastnik nas, male delničarje peljati žejne čez vodo?

O lastnih delnicah govori Zakon o gospodarskih družbah: 247. do 252. člen. O njih govorimo takrat, ko delniška družba sama v svojem in za svoj račun odkupuje delnice svojega podjetja. Omejitve so v 247. členu zakona. Skupni znesek lastnih delnic ne more presegati 10% osnovnega kapitala. Pred odkupovanjem mora družba oblikovati rezerve za lastne delnice v breme prenesenega dobička ali drugih sestavin kapitala (npr. 93/921). Iz računovodskega vidika se "zmanjša" kapital podjetja, saj predstavljajo lastne delnice odbitno postavko pri kapitalu (pridobivanje 929/110)

Iz lastnih delnic družba nima nobenih pravic, ne glasovalnih in ne udeležbe na dobičku/dividende (249. člen). V primeru pridobivanja lastnih delnic (na podlagi sklepa skupščine) zaradi kasnejšega umika lastnih delnic po določbah o zmanjšanju osnovnega kapitala, je lahko vzrok v prevelikem osnovnem kapitalu, glede na potrebe delniške družbe (skrajšano evidentiranje s prikazom končnega učinka: 900/929 v višini vpoklicanega kapitala, razlika nad tem zneskom povečuje kapitalske rezerve /915 in sprostitev rezerv za lastne delnice, v vir iz katerega so bile oblikovane). Kaj je pa pravi namen odkupovanja, pa mora biti razvidno iz sklepa skupščine (enega sem vam že navedla - zmanjšanje osnovnega kapitala). Zakon o gospodarskih družbah