Nadomestila, povračila ...

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

Vsebina

POVRAČILA SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV

Kateri stroški, jubiejna nagrada?

..Čeraj me je ena stranka presenetila z vprašanjem, če si s.p. lahko izplača jubilejno nagrado. Šokiran Sam sebi. S čim naj ji utemeljim, da ne (vsaj jaz sem tega mnenja), kje bi lahko kaj prebrala o tem in ji predložila pisno? Ker je seveda dobila informacijo od neke računovodkinje, da lahko in njene stranko si izplačujejo jubilejno brez problema...

57. člen Zakona o dohodnini: delno priznani odhodki, ki se nanašajo izključno na zavezanca in se priznajo kot odhodki, ki so:

  • stroški v zvezi s službenimi potovanji;
  • stroški prehrane med delom
  • stroški prevoza na delo in z dela
  • stroški dela na terenu.

Samo ti stroški (iz Uredbe o višini povračil stroškov) so davčno priznani stroški zavezanca-s.-p-ja, kot nosilca dejavnosti. Davčno nepriznavanje ob izplačilu pa nima nobenega smisla, saj bi v tem primeru jubilejna nagrada bila izplačana v breme njegovega obdavčljivega dobička.

Potni stroški, pogodba o brezplačnem delu sorodnika

S.p. ni zaposloval delavcev (popoldanska dejavnost), zato so vsi potni stroški pisani name, kot nosilca dejavnosti. Nekaj dela je v lanskem letu opravila tudi moja mama. Ali je lahko tudi ona nosilec potnih nalogov, v kolikor se z njo sklene pogodba o delu (vendar brez plačila)? Naj omenim še to, da je sicer ona tudi zastopnik podjetja?

Mama ne more biti nosilec stroška brez sklenjene pogodbe npr. o prokuri (ali podobno), v kateri določite vrsto povračil stroškov, ki jih lahko prejme po tej pogodbi... Ker spadajo dohodki iz pogodbe o prokuri med dohodke iz zaposlitve - se na te dohodke lahko vežejo tudi povračila stroškov, ki so neobdavčena, do višine iz uredbe. Vendar morate biti pazljivi katera dela je opravila mama: kot zastopnik ali kaj drugega? Če boste potne naloge vezali na zastopanje je pravilno, če pa jih boste vezali za kakšno drugo opravljeno delo, ki bi ga lahko opredelili kot opravljeno storitev npr. po podjemni pogodbi (navajate pogodbo o delu), pa bi bil znesek povračil obdavčen po zakonu o dohodnini (25% davčni odtegljaj).......posebni davek od osebnih prejemkov (25%), prispevek za pok.inv. zavarovanje po stopnji 6%...

POVRAČILA, NADOMESTILA, DODATKI ... ZAPOSLENIH

Pravna podlaga: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, Uredba v wordu - objavljena 3. 3. 2006

Dnevnice doma, delno kritje stroškov

Delavcem podjetje krije dva obroka in prenočišče. Na delu so od ponedeljka do petka. Kako obračunati dnevnice?

Poglejte 7. člen Uredbe o višini povračil stroškov..... in vsebinsko opredelite povračilo:

  • ali gre pri vas za terenski dodatek in ne dnevnice.....najmanj dva dni zaporedemo dela in prenočuje izven kraja svojega prebivališča in izven kraja delodajalca...... in mu delodajalec zagotavlja hrano in prenočišče ...

Dnevnice tuijna, delno kritje stroškov

Zanima me, če so delavci upravičeni do dnevnice v tujini, če je organizator izobraževanja poskrbel za vse tri glavne obroke (zajtrk, kosilo, večerjo)?

8. člen Uredbe o povračilih stroškov za službena potovanja v tujino

Če je na službenem potovanju v tujino zagotovljena brezplačna prehrana, se upravičencu za pokritje morebitnih drugih stroškov obračuna 20 odstotkov pripadajoče dnevnice iz 7. člena te uredbe. Šteje se, da za odsotnost nad 14 do 24 ur pripadajo trije obroki prehrane, za odsotnost nad 8 do 14 ur dva obroka in odsotnost nad 6 do 8 ur en obrok.

Pri odsotnosti nad 14 do 24 ur se za zagotovljeni brezplačni zajtrk odračuna 10%, za brezplačno kosilo oziroma večerjo pa po 35% dnevnice iz prvega odstavka 7. člena uredbe.

Pri odsotnosti nad 8 do 14 ur se za zagotovljeni brezplačni zajtrk odračuna 15%, za brezplačno kosilo oziroma večerjo pa po 40% od pripadajoče dnevnice iz drugega odstavka 7. člena te uredbe.

Torej pri cei dnevnici lahko zaposlenemu izplačate 20% dnevnice, če ima krite vse obroke.

Potni nalogi za zunanjega sodelavca

Naš zunanji sodelavec (z njim imamo sklenjeno pogodbo o sodelovanju; plačan je s provizijo glede na promet) je šel za nas na sejem v tujino. Tam je bil 3 dni. Pripadale bi mu dnevnice, pričakuje pa tudi povračilo določenih stroškov (parkirnina, cestnina...). Tja je šel z našim službenim avtom in imel napisan tudi potni nalog. Ali mu lahko povrnemo te stroške preko potnih nalogov? Jaz mislim, da ne. Če imam prav, me zanima, kako naj mu potem sploh povrnemo te stroške.

Ne , ne morete. Te stroške mu obrutite in izplačate skupaj z zaslužkom po pogodbi (če dela z vami preko podjemne pogodbe).

A se ne obrutijo samo plačila v naravi? Tukaj bo pa izplačilo v denarju - povračilo stroškov...

Jaz bi si razlagala takole:

  • če mu moramo povrniti za 100 eur stroškov, to pomeni za nas 100 eur bruto. Od teh odštejemo akont.dohod. 25% oz. jo nakažemo na davčno (upoštevamo normirne stroške 40%), njemu pa nakažemo razliko.

Tudi izplačila v "gotovini" morate obrutiti, če mu izplačujete dejansko nastale stroške (če je po nalogih za službena potovanja znesek povračil npr. 100€ je to neto izplačilo, ki ga morate obrutiti, da dobite osnovo od katere boste obračunali dohodnino).

Me pa zanima kakšno pogodbo imate, da pri njej upoštevate 40% normiranih stroškov? Običajni normirani stroški pri podjemni pogodbi (kamor bi spadala npr. provizija pri sklepanju poslov...) je 10%-ov, pri tistih, ki opravljajo dejavnost je 25%-0v, kulturniki imajo npr. 25% + 15% posebno osebno olajšavo..... SKRATKA: gre za vsebino sklenjenega poslovnega odnosa s fizično osebo???.

Regres za prehrano

V Ur.listu št.111 od 27.10.2006 v tarifni prilogi h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije 4.čl. točka 2,je navedeno, da znaša prehrana med delom najmanj 815,00 sit za dneve prisotnosti na delu. V informacijah GZS je ta znesek 737,00 sit. Čisto sem že zmedena. Kakšen je pravzaprav pravilen znesek za trgovino za prehrano med delom.

Regres za prehrano v letu 2008

Prehrana med delom

Koliko lahko izplačamo

Kaj pa pomeni "Znesek regresa za prehrano med delom za obdobje januar - junij 2008 je 3,55 EUR na dan?

Znesek 3,13 eur ja bil do decembra 2007 najmanjši znesek za povračilo prehrane med delom. Za obračun plač januar /2008 je znesek zvišan na 3,55 najmanjši in najvišji po uredbi je 5,54 eur. To pomeni, da morate delavcu dati najmanj 3,55 eur ali največ 5,54 eur na dan za prehrano.


Že nekaj časa iščem zakon, člene, pravilnike, kjer piše, da odšteje dodatek za prehrano za tisti dan, ko podjetje zagotovi hrano... Kdo mi lahko pomaga?

To je: Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek. Vendar je bilo ravno zadnjič na posvetu Društva računovodij Ljubljana omenjena naslednja rešitev - če delavcem izplačujete minimalni znesek na dan ki je cca 840,00 sit dnevno, potem naj podjetje izda sklep, da se zaposlenim lahko izplača malica do najvišjega zneska mesečno, ki je zdaj cca 26.000,00 sit, vendar da je to občasno, kot neke vrste pogostitev, ki jo organizira podjetje (kamor je lahko vključena tudi NL večerja). Zneska 26.000,00 oziroma 10% bruto pop plače v zadnjih treh mesecih pa ne smete presegati. Torej bo potrebno voditi tudi natančno evidenco.

Polovični delovni čas

Ali pripada zaposlenemu, ki je zaposlen redno - polovični delovni čas polni prevoz na delo in prehrana?

Če je delavec zaposlen za 4 ure, mu pripada povračilo za malico, tako kot če bi delal 8 ur, prevoz na delo in iz dela, dopust v višini enako kot če bi delal 8 ur. Pazite pri izkoriščanju dopusta (če gre na dopust za en dan ( 4 ure) se šteje za en dan (ne samo pol dneva). Tudi regres mu pripada v celotnem znesku.

Višina davčno priznanih stroškov prehrane

Ali so stroški prehrane izplačani po KPD, ki so višji od Uredbe davčno priznani?

Niso davčno priznani in od njih je potrebno obračunati boniteto.

Povračilo prehrane - tujina

V Uredbi 2008 je naveden max. znesek prehrane 6,12 eur /1. točka člena 2/. 3. točka člena 2 pa reče, da je ta znesek za tiste delojemalce, ki dosegajo dohodek iz del. razmerja v tujini. Zdaj pa ne razumem - če ima d.o.o. urejena izplačila po davčni uredbi, ali lahko izplačamo znesek prehrane 6,12 eur ali je ta znesek samo za tiste, ki so rezidenti SLO in delajo "zunaj".


1. odstavek uredbe velja za delojemalce, ki dosegajo dohodek iz delovnega razmerja - lahko rečemo v Sloveniji.

Pod enakimi pogoji pa se prizna tudi delavcem (3. odstavek), ki so zaposleni v tujini in tam dosegajo dohodek, so pa rezidenti Slovenije (spomnite se polemike naših zaposlenih delavcev v Avstriji, ki tam plačujejo prispevke, dohodnino pa morajo prijaviti v Sloveniji. Tem delavem je priznano povračilo stroškov prehrane in prevoza na delo in iz dela - 8. odstavek 3. člena uredbe).

Organizirana prehrana

Za delavce imamo organizirano prehrano. Če delavcu nudim malico med delom, ta pa tega ne koristi ali smo obvezni delavcu obračunati nadomestilo za malico?

Imamo organizirano prehrano, jaz tega ne koristim in seveda nisem opravičena do regresa za prehrano. Tako je tudi pravilno. Če ima delavec zdravniško potrdilo o dietni prehrani mu jo moraš plačati, samo če mu zagotoviš ustrezno dietno hrano mu ne obračunaš nadomestila. To velja le za delavce z dieto.

Prehrana - delo nad 10 ur dnevno

V našem podjetju se izplačuje malica 1300 SIT na dan. Zanima me ali je res, da delavcu če dela več kot 11 ur na dan pripadata 2 malici, in to obe neobdavčeni. Je ta prikaz izplačila nepravilen?

Če se prav spomnim iz Uredbeo povračilu stroškov mu pripada poleg 1.300 sit dodatnih 163 sit na vsako opraljeno uro nad 10 ur. Lahko mu izplačate tudi več, vendar je vse nad tem obdavčeno kot plača.

Povračilo prehrane direktorju

Ali je pravilno, da v primeru, ko družba organizira kosilo uprave s poslovnimi partnerji za ta dan direktorju ne pripada nadomestilo za malico?

Eno je povračilo stroškov za prehrano: praviloma povračilo za malico; drugo so stroški reprezentance: pogostitev poslovnih partnerjev, kjer je prisoten tudi direktor (saj ni nujno, da je kaj "jedel"). Moje mnenje: direktor je upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom

Povračila prehrane - popoldanski s.p.

Kako je s prehrano, če imaš popoldanski s.p.?

Jaz sem o tem že spraševala na davčno in so mi rekli, da če dela s.p.- popoldanski več kot 4 ure dnevno, se mu prehrana prizna. Konec koncev je to dopolnilna dejavnost, ki jo lahko opravljaš kadar koli. Vzameš dopust, ko je dela veliko in delaš 10 ur na dan. Zakaj ti malica ne bi pripadala? V službi ti takrat ne. Dobro pa bi bilo, da bi si vodili neko evidenco ur (saj ni nujno, da je prav poštena), s katero bi v primeru davčne kontrole dokazovali, da ste delali dovolj ur.

Prehrana in teren (tudi praktični izračun)

Če prav razumem je glede prehrane na delu tako (priznani stroški):

  • do 4 ure = 0 EUR,
  • med 4 in do 10 ur = 5,54 EUR,
  • na primer 11 ur = 7,61 EUR,
  • na primer 12 ur = 8,3 EUR.

Če si na terenu (dnevnica):

  • do vključno 6 ur = 0 EUR,
  • nad 6 do 8 ur (znižana) = 5,26 EUR,
  • nad 8 do 12 ur (polovična) = 7,51 EUR,
  • nad 12 do 24 ur (cela) = 15,02 EUR.

Prosim, da komentirate naslednje možnosti (predvsem 3 in 4):

  • Če si na terenu do 6 ur, ne pripada dnevnica, pripada pa normalno povračilo za prehrano (5,54).
  • Če si na terenu 7 ur, ne pripada prehrana, pripada pa znižana dnevnica (5,26 EUR).
  • Kaj pa če si najprej v službi 5 ur, nato pa greš na teren še za 7 ur? Je potem to (5,54 + 5,26) EUR?
  • Kaj pa če si najprej v službi 5 ur, nato pa greš na teren še za 13 ur? Je potem to (5,54 + 15,02) EUR?

Ali je takšno razmišljanje pravilno, ali pa je mogoče pravilo, da takoj ko si upravičen do dnevnice, nisi več upravičen do nadomestila za prehrano na delu?

Najprej morate "razčistiti", kakšna je narava vašega dela, ker je od tega odvisno ali imate pravico do dnevnice ali do povračila stroškov za prehrano. "Če je narava dela takšna, da se v pretežni meri opravlja izven sedeža delodajalca in se delo opravlja na območju Slovenije, delojemalec (tudi zasebnik/podjetnik) pa se vsakodnevno vrača v kraj kjer prebiva", imate pravico do povračila stroškov prehrane med delom in ne dnevnice. (iz 3. odstavka 4. člena Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom - [ Ur.l.RS 140/2006]).

Glavnina dela se opravlja v pisarni, niso pa redki sestanki popoldan, po opravljenih 8 urah dela v pisarni in so na drugem koncu Slovenije. Vprašanje je samo, ali se dnevnica kot nadomestilo za prehrano na terenu in klasično nadomestilo za prehrano izključujeta, ali je mogoče, da je v kateri izmed opisanih situacij delavec upravičen do obeh nadomestil v enem delovnem dnevu?

Dnevnica, kot povračilo stroškov za prehrano na službenem potovanju in povračilo stroškov prehrane med delom se medsebojno izključujeta... Vaš delovni čas je 40 ur na teden (predpisan) oziroma 8 ur na dan. Narava vašega dela je delo v pisarni in pomoč strankam na terenu, zato se bo v vseh primerih obračunalo povračilo stroškov za prehrano. Ko je vaš delovni čas daljši od 10 ur, boste za vsak presežek nad osem ur obračunali dodatno prehrano 0,69 EUR za vsako uro. Tudi primera 3. in 4 sta enaka: pod 3) skupni delovni čas je 12 ur, povračilo za prehrano je 8,30 EUR; pod 4) skupni delovni čas je 18 ur??, povračilo za prehrano pa je 12,44EUR. V primeru 4: kolikor bi "delo na terenu" dejansko predstavljalo službeno pot: dogovarjanje za nove posle - bi to pot označili za službeno potovanje in si obračunali celo dnevnico, torej 15,02 EUR (brez povračila za prehrano).

Pri vsem tem pa nastane problem opravljanja nadurnega dela: v tretjem primeru so 4 nadure, v 4. primeru pa je kar 10 nadur. In ker davčni organ ne bi bil davčni organ, vam dodatno prehrano priznava le takrat, ko imate tudi na plačilni listi izplačane nadure oziroma evidentirane tudi v evidencah na področju dela (v skladu z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti) za kasnejšo koriščenje presežka ur. In ko boste presežek ur koristili, ne bo povračila za prehrano.

Plačilo stanovanjskih stroškov delavcu

Delavec se je zmenil z direktorjem, da mu družba plača stroške za stanovanje. Delavec bi te stroške vrnil preko plače mesečno. Zanima me kako naj to knjižim ? Ali dam to na nepriznane stroške ali na kredit? Ali moram vseeno obračunati obreti če mu dam to kot boniteto pri plači?

Če bo delavec v celoti vračal stroške, to ni boniteta, ampak terjatev do delavca - posojilo. Obresti se obračunajo najmnaj v višini, določeni za posojila med povezanimi osebami.

P.S.: Zakaj pa ne bi kar od plače nakazovali stanarine (tako kot obroke za posojila)?

Obračun Prevoza na delo in iz dela OD 01 januarja 2007!

Za mesec avgust bom morala 1. obračunati pri plačah prevoz na delo in iz dela (ker smo se preselili na novo lokacijo). Prebrala sem nekaj o kilometrinah tu na računovodji, a mi še vedno ni vse jasno.

Kot razumem kar sem prebrala je sedaj vrednost enega kilometra 0,15 EUR. Torej, če prevozimo 20 km na dan (v obe smeri) je to 3 EUR na dan (za izplačilo zaposlenemu)? A je to v redu? Smo k.d. in do delovnega mesta nimamo omogočenega javnega prevoza.

Ne razumem pa 1 alineje 3. člena Uredbe - "povračila stroškov za prevoz na delo in iz dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča". A je kilometrina tudi obdavčena?

Kolikor upoštevate pri povračilih stroškov le Uredbo in ne morebiti še ustrezno kolektivno pogodbo, potem upoštevate 1. odstavek in 5. odstavek tretjega člena Uredbe (kolektivne pogodbe urejajo višino prevoza na delo in z delo različno).

Višina povračila je odvisna od razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela (število kilometrov X 0,15 EUR) in številom dni prisotnosti.

Tako izračunan znesek se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Če bi delavcu izplačali višjo povračilo, potem bi bila razlika obdavčena - vključila bi se v osnovo "plače" (prispevki za socialno varnost in dohodnina).

Uredba upošteva neobdavčen javen prevoz, in le v utemeljenih razlogih, ko se ne more uporabljati javnega prevoza, povračilo v obliki "kilometrine". Torej če imate utemeljene razloge, potem se vam "kilometrina" izenači z javnim prevozom, sicer bi morali vključiti celotno povračilo v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.

Zanima me le še to: kakšen dokaz rabi, da ni javnega prevoza?

Verjetno dokazilo, da v kraj, kjer je delovno mesto ni javnega prevoza. Če je javni prevoz, pa vam vozni red ne ustreza, pa je dokazilo vozni red od izhodiščne do končne postaje in razporeditev delovnega časa v vašem podjetju.

V Uredbi, ki jo upošteva zasebni sektor, to ni natančno določeno. Na primer uredba, ki se nanaša na javne uslužbence, sicer priznava povračilo stroškov za prevoz v višini najcenejšega javnega prevoza, vendar pa omogoča tudi uporabo "dražjega prevoza", če bi uporaba najcenejšega javnega prevoza glede na vozni red in delovni čas zaposlenega, ne upoštevajo čas trajanje vožnje, za zaposlenega pomenila več kot dve uri dnevne časovne izgube.

Nekaj podobnega bi verjetno tudi pri vas lahko bilo kot dokazilo/utemeljen vzrok: javni prevoz sicer obstaja, vendar je vozni red takšen, da je dnevna izguba prevelika.....itd.

Povračila stroškov poti na delom

Minimalno povračilo stroškov

Zaposlena sem v d.o.o.(gospodarstvo) in delodajalec mi plačuje samo 20 SIT/km kilometrine - povračilo stroškov za prevoz na delo. Nekje sem prebrala, da je zakonsko določeno do 35 SIT/km. Delodajalec mi je odgovoril, da se tak znesek izplačuje samo v javnem sektorju? A ima to sploh kakšne veze s tem v katerem sektorju sem zaposlena? A lahko delodajalec sam odloča o znesku? A je kje določena tudi spodnja meja?

Minimalni znesek povračila stroškov za prevoz na in z dela je 60% stroškov javnega prevoza, kar je več je odvisno delodajalca. Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Višina se določi s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom podjetja oziroma delodajalca, vendar ne more biti manjša od 60% stroškov javnega prevoza. V tarifni prilogi pa je govor o uskladitvi stroškov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek.

Potni stroški KP višji od uredbe

V Ur.l. je bila objavljena KP o izredni uskaditvi plač, opredeljeno je tudi povečanje dnevnic in kilometrin, tako, da so kilometrine in dnevnice po KP višje kot po uredbi. Ali je potrebno zdaj od višje obračunane klm in dne delavcu obračunati še boniteto ter odvesti prispevke??

Vem, da je v sprejemanju nova uredba in da bo to urejeno (upam) ampak kako pa do takrat? A je treba nove klm in dne upoštevati že za mesec junij?

Upoštevate 20. člen Kolektivne pogodbe o izredni......, ki pravi:

20. člen (pogoji za izplačilo povračil stroškov v zvezi z delom) Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, kot jih določa ta kolektivna pogodba, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Torej do spremembe Uredbe, je njihova višina omejena z zneski iz trenutno veljavne Uredbe...

Urjenost povračila stroškov po panogah (kolektivnih pogodbah)

Gre namreč za to,da na dan prevozim v službo 31 km v eno smer.Delodajalec mi plača 70% mesečne delavske avtobusne karte,kar v mojem primeru znaša 100€.Avtobusne povezave v moj kraj,za moj delovni čas ni,torej se vozim z osebnim avtomobilom.Od teh 100-ih € mi odbije 4 nedelje,ko nisem v službi in potem takem so moji potni stroški 80€ na mesec.Če zbolim pa za toliko dni manj.

Mene pa zanima,kako je mogoče,da mi od mesečne karte odbije za dneve odsotnosti,saj mi ne plačuje potne stroške od dnevne avtobusne karte?(kaj,če bi jaz uporabljala avtobus in si kupila mesečno karto,za njo odštejem določeno vsoto denarja,nakar zbolim za par dni,delodajalec pa meni odšteje dneve,ko me ni v službi.Kdo bo pa meni kril stoške za mesečno vozovnico, ki sem si jo že kupila?)

Pri vas ne gre za kilometrino, temveč za povračilo stroškov na delo in iz dela. Višina tega povračila je odvisna od določb podjetniške kolektivne pogodbe ali kolektivne pogodbe dejavnosti, z davčnega vidika pa je to urejeno v Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Ker ne poveste katero kolektivno pogodbo dejavnosti uporabljate, se lahko pogavarjava le na splošno. Povračilo stroškov je opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi, ki pa je lahko:

  • do višine stroškov javnega prevoza od običajnega prebivališča do mesta opravljanja dela;
  • javni prevoz se lahko smatra: mesečna vozovnica za avtobus, vlak; dnevna povratna karta za avtobus ali vlak;
  • do višine najcenejšega javnega prevoza: avtobus, vlak (ali mesečna vozovnica ali dnevna vozovnica);
  • povračilo prevoza se upošteva le za delovne dni ne glede na to ali se za povračilo upošteva mesečna vozovnica ali dnevna karta;
  • če ni javnega prevoza ali pa je javni prevoz zagotovljen v drugačnem času, ki ni sprejemljiv za delavca, se lahko izplača delavcu povračilo stroškov v višini 0,15 € za prevoženi kilometer.

Kako je urejeno v nekaterih kolektivnih pogodbah dejavnosti:

  • kolektivna pogodba dejavnosti trgovine:

Delavcem, učencem, vajencem in študentom na praksi pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Višina se določi s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom podjetja oziroma delodajalca, vendar ne more biti manjša od 60% stroškov javnega prevoza.

  • kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic (del člena):
  1. Delavcu pripada za dneve prisotnosti na delu povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini najnižjih stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom.
  2. Kjer ni možen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, se delavcu obračunajo stroški za prevoženi kilometer v višini 15% cene neosvinčenega motornega bencina (95 oktanov) do najbližje postaje javnega prevoznega sredstva, od tam naprej pa pod pogoji in na način, določen v prejšnjem odstavku tega člena.
  • kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci:

Delavcu se povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini cene javnega prevoza. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi sredstvi se povrnejo stroški prevoza na delo in z dela v višini 10% cene neosvinčenega motornega bencina 95-oktanov.

Iz gornjih primerov vidite, da je višina odvisna predvsem od kolektivne pogodbe dejavnosti, h kateri pripadate. Ta znesek je minimum, ki ga lahko delavec zahteva, kar presega znesek pa je stvar dogovora med delavcem in delodajalcem. Delodajalec pa bo pri določanju višine povračila upošteval predvsem Uredbo o višini povračil....., ki mu določa maksimalno višino, ki je še davčno priznana.

Dejanski naslov bivališča

Delavec na delo prihaja z naslova, na katerem ni niti stalno niti začasno prijavljen. Zanima me, če obstaja kakšna zakonska podlaga, da mu bi lahko povrnili stroške prevoza na delo z naslova, od koder dejansko prihaja na delo, in ne z naslova, na katerem je stalno prijavljen?

Obstaja zakonska podlaga in sicer Uredba o povračilu stroškov, ki so davčno priznani. V členu, ki govori o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela, piše ravno to, da se povrnejo ti stroški od kraja od koder se delavec dejansko vozi na delo. Kako to dokazovati, če ni prijavljen, je pa drugo. Jaz predlagam, da on napiše izjavo, v kateri napiše, da se dejansko vozi s tega naslova. Tudi sama imam podoben primer in sem naredila tako. Ta 'začasni' naslov delavcu napišemo tudi na potni nalog, ker dejansko tam živi, vendar tam ni prijavljen.

Tajnost podatkov

Kolikor vidim je po obrazcih za potni nalog predvideno, da je naslov osebe tudi naveden kot zahtevan podatek. Zanima me predvsem iz stališča varstva osebnih podatkov.

Načeloma se potni stroški izplačujejo od bivališča delavca do destinacije in nazaj do bivališča delavca. Osebne podatke je dovoljeno zbirati če imamo za to razlog. V tem primeru je razlog jasen. Če želimo prav obračunati kilometrino moramo vedeti kje je start in cilj potovanja.

Delo na terenu - organiziran prevoz

Kako se smatra prevoz do objekta (npr.:ena ura do objekta) s prevoznim sredstvom podjetja. Ali se ta čas, ki je porabljen na poti smatra kot nadura?

Delavcu se priznajo in plačajo dejansko opravljen delovne ure.Nobena kolektivna pogodba dejavnosti ne predvideva, da se čas, ki ga je delavec potreboval za prevoz, šteje kot delovni čas.Delavec je upravičen do povračila prevoza na delo in iz dela. Upošteva se razdalja med krajem bivanja in delovnim mestom, kar je razvidno iz pogodbe o zaposlitvi. Torej izhajate prvotno iz pogodbe o delu. Če je v pogodbi o delu navedeno,da je delavčevo delovno mesto na terenu - potem se mora tja pač pripeljati tako kot vsi drugi in mu pripada le povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Če pa je v pogodbi zapisano, da je delovno mesto na sedežu podjetja in le občasno odhaja na službeno pot, se mu tudi čas na poti šteje kot delovni čas.

Komu moram dokazati ustreznost poti

Komu pa moram dokazovati da javna prevozna sredstva niso ustrezna in na kakšen način to dokažem?

Prvo to morate dokazati delodajalcu. Skupaj pa morata to dokazati davčni inšpekciji če pride v hišo. Če davčna inšpekcija ugotovi, da je javni prevoz ustrezen vi pa ste dobivali kilometrino bo za razliko med temi dvemi izplačili obračunalo davek od dobička delodajalcu, ker to ne bo davčno priznan odhodek. Na ta znesek bo tudi obračunala vse prispevke in davke kot, da bi šlo za plačo. Prispevke iz plače in dohodnino boste morali poravnati vi , prispevke na plačo in davek od izplačanih plač pa delodajalec.

Neustreznost če ta resnično obstaja dokazujtete tako, da si pridobite vozne rede za avtobusne in železniške proge Mb - Lj - Mb in če v nekem primernem času nimate možnosti prevoza je to dokaz, da nimate možnosti uporabljati javni prevoz.

Iz prakse vam lahko povem, da inšpektorji nekeko tolerirajo če je prihod v kraj dela več kot 2 uri pred delovnim časom in odhodn iz kraja dela vač kot 2 utri po delovnem času. Kar je pa znotraj teh mej pa imajo za ustrezen prevoz.

Obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi je naslov oz. sedež delavca oz. delodajalca (29. člen, 1 odstavek Zakon o delovnih razmerjih). To pa je osnova za povračilo stroškov v zvezi prevoza na in iz dela, kar pomeni, da v kolikor boste navedli začasno bivališče (kar pa morate dokazati) boste upravičeni do povračila stroškov na relaciji začasnega bivališča, v nasprotnem pa za relacijo od stalnega bivališča do sedeža delodajalca.

Povrnitev cestnine za prevoz na delo

Delavec se je dogovoril, da mu poleg javnega prevoza povrnemo tudi stroške cestnine, ki nastanejo pri dnevnem prevozu na delo. Ali se ti stroški normalno prikažejo na plači med stroški povračil za prevoz na in z dela?

Kolikor dobi delavec povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela v višini cene javnega prevoza, cestnina ne spada v neobdavčen del povračila. Cestnina je povračilo za uporabo cest in je strošek pri uporabi osebnega avtomobila, ne pa javnega prevoza. Četudi bi mu povrnili stroške (v primeru, če ni možnosti javnega prevoza) v obliki kilometrine (0,15 EUR za kilometer), cestnina ne bi bila sestavni del neobdavčenega povračila za prevoz na delo in iz dela.

Povračilo - občina subvencionira ceno avtobusa

Znašla sem se v zelo komplicirani situaciji glede povrnitve stroškov prevoza na in z dela. V kraju, kjer živim se je zaradi subvencioniranja občine cena avtobusnega prevoza zmanjšala kar za dvakrat. Poleg tega se je spremenil urnik vožnje avtobusa.

Po novi ureditvi to pomeni, da z prvo jutranjo vožnjo v službo zamudim več kot eno uro, torej nikakor ne morem priti na delovno mesto pravočasno. Druga možnost prevoza bi bila železnica, vendar imam do najbližje postaje železnice (je ni v našem kraju) 2,5 km. Do železniške postaje ni nobene poti, ampak samo glavna cesta, kjer pa je prepovedano hoditi pešcem, prepovedana vožnja kolesarjem itd...

Ker imamo velikokrat zaradi povečanega obsega dela začetek namesto ob 6h zjutraj ob 4h in delo po 22h, tega pa mi avtobusna povezava ne omogoča, me zanima kaj je delodajalec v tem primeru dolžan narediti?

Sama bi se sicer lahko vozila z avtomobilom, vendar imam še enkrat višje stroške bencina, kot jih dobim povrnjene z avtobusnim ali železniškim prevozom. Je kakšna zakonska podlaga, da bi lahko ali moral delodajalec plačevati kilometrino oz. kako v tem primeru določiti stroške prevoza na delo?

Vaš delodajalec bi lahko upošteval 5. odstavek Uredbe o povračilih stroškov..... (seveda, če se vaša kolektivna pogodba dejavnosti sklicuje na uredbo) in vam prevoz na delo in z dela obračunal kot kilometrino (0,15 EUR za vsak polni kilometer razdalje), zlasti ker so se vam pogoji prevoza spremenili neodvisno od vas.

  • če delojemalec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza.......: menim, da je vaša razporeditev delovnega časa eden izmed utemeljenih razlogov, da ne morete uporabljati javnega prevoza.

Tudi večina kolektivnih pogodb določa, da v primeru, ko delavec ne more koristiti javnega prevoza, mu delodajalec lahko povrne stroške prevoza na delo z obračunom kilometrine. Je pa tudi res, da nekateri delodajalci kasnejših sprememb pogojev niso pripravljeni upoštevati, zlasti, ko gre za višja povračila stroškov.

Prevoz po 1. juliju 2006

Kaj je s prevozi po 1. juliju 2006?

V Informacijah od GZS, z dne 16.8.06, sem prebrala, da se lahko prevoz na delo in z dela, povrne v višini 60% stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi. V uredbi pa piše, da lahko povrnemo: * Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, do višine stroškov javnega prevoza od običajnemu prebivališču najbližjega postajališča do mesta opravljanja dela, če je mesto opravljanja dela vsaj en kilometer oddaljeno od delojemalčevega običajnega prebivališča.

Mi lahko kdo zdaj svetuje kaj je prav?

Pri povračilih stroškov je potrebno ločiti:

  • višino povračil stroškov, ki jih kot minimum določajo posamezne kolektivne pogodbe (ali splošna oziroma kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračil stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust ali kolektivne pogodbe dejavnosti) OD
  • višine povračil stroškov za DAVČNE NAMENE in jih določa Uredba o višini povračil.. ......

Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač (velja od 07/2006 dalje), ki je nadomestila splošno kolektivno pogodbo, pravi: da je delavec upravičen do povračila stroška za prevoz na delo in z dela najmanj v višini 60% NAJCENEJŠEGA prevoza na delo (in ne več JAVNEGA PREVOZA). Po uredbi pa ni obdavčen (ne z dohodnino ne z davkom od dohodkov pravnih oseb) znesek prevoza na delo v višini prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi (brez drugih "fines": npr. 35 SIT/km).

Po kateri od teh dveh variant izplačujete v podjetju, pa je odvisno od tega, kaj imate zapisano v pogodbi o zaposlitvi oziroma v drugem aktu podjetja (ali upoštevate višino po splošni kolektivni pogodbi ali po uredbi).

Kaj pa delodajalec pridobi in izgubi ce placa - povrne delavcem za prevoz v znesku 7.500 sit ali pa 60% torej. 4.500 sit? na podlagi cesa se naj odloci.....delavci prihajajo v sluzbo ali z avtom ali z vlakom ..ali z avtobusom......ni vazno?

kaj pridobi delodajalec, če "po novem" zniža povračilo za prevoz na delo: delodajalci bi temu rekli stroškovna razbremenitev. Če ima podjetje malo število zaposlenih, prihranek ni tako velik, v podjetjih, kjer je veliko zaposlenih, pa ta "prihranek" (na letni ravni) ni več zanemarljiv. Skratka, delodajalci se morajo odločiti, kakšna bo višina povračila v bodoče.

Kaj pomeni teh 60% najcenejšega javnega prevoza : 60% vozovnice ali 60 % mesečne vozovnice?

Ne govorimo o 60% najcenejšega javnega prevoza, ampak prevoza na sploh: javni prevoz-avtobus, železnica/ najcenejša varianta: žeton, mesečna vozovnica, dnevna karta ali "osebni prevoz: 35 SIT/km. Kateri izmed teh je najcenejši, ta predstavlja osnovo od katere obračunamo 60%. (Če se delodajalec tako odloči).


Potni stroški, dnevnice - doma

Pravna podlaga: Uredba

Več potnikov v enem vozilu

4 zaposleni so šli na službeno pot v tujino z enim avtomobilom. Lastniku osebnega vozila obračunam dnevnico in kilometrino, ostalim trem pa samo dnevnico. Imam prav?

Da.

Kilometrina v tujini po 01. 01. 2007

Zanima me če kdo ve, kako obračunavamo povračila stroškov za tujino?

Kilometrina se obračunava enotno 0,29 EUR/km za tujino in SLO. Sprememba je bila že z Uredbo o povračilu stroškov iz leta 2004 (veljavno od 1.1.2005) - takrat 62 SIT/km, kasneje sprememba na 69 SIT / km (10.3.2006).

Zadnja veljavna Uredba je z dne 29.12.06 (velja od 1.1.2007) = 0,29 EUR/km.

Splošno o potnih nalogih

Kateri predpis ureja to področje - Velja pravilo naj bi delavec imel na službeni poti pri sebi potni nalog, posebaj če se vozi v službenem vozilu (če ga ustavi policaj...). Ampak na osnovi katerega predpisa pa je to pravilo?

No, ni mi uspelo ravno ugotoviti kar sem iskal. A glede na ZPCP-2 (33. člen v nadaljevanju), mislim da je nujen potni nalog samo če prevažaš lahko več kot potnikov (2. odstavek). Bolj zanimiva je mogoče 4 alineje prvega odstavka istega člena, kjer pravi da moraš imeti veljavno pogodbo, če nisi lastnik avta.

Kaj je kilometrina - Ali je res, da je možno obračunavati kilometrino za službeno vozilo ? Stroški bencina se potem ne kjnižijo, amortizacija se vseeno obračunava, ter vsi ostali stroški v zvezi z vozilom?

Kilometrina ni samo nadomestilo za bencin, ampak je tudi nadomestilo za pokrivanje tudi vseh ostalih stroškov v zvezi z avtomobilom. Torej tudi stroškov amortizacija, zavarovanj, popravil, gum itd. Zato mislim, da ne more obračunavati kilometrine namesto stroškov goriva.

Za službeno vozilo se kilometrina ne obračunava, pač pa se vozilo evidentira kot osnovno sredstvo pravne osebe, zanj se vodijo potni nalogi in prevoženi kilometri. Pravna oseba posledično temu nosi stroške goriva, vzdrževanja, zavarovanja, registravije in amortizacije.

Stroški poslovnih partnerjev - Ali mi lahko kdo pove za koliko se znižajo dnevnice v primeru, da imaš na potnem nalogu tudi stroške reprezentance iz naslova večerje za poslovne partnerje?

Stroški reprezentance nastanejo samo v odnosu do poslovnih partnerjev. Kot povračilo stroškov za prehrano zaposleni dobi dnevnico, katere velikost je odvisna od časa trajanja potovanja, države potovanja in števila brezplačnih obrokov. Če gre zaposleni na poslovno kosilo ali večerjo z poslovnimi partnerji mora svoj del plačati iz svoje dnevnice - ni pravila po katerem bi se mu dnevnica zato zmanjšala za določen del.

Zagotovljeni obroki - Da mora svoj del plačati iz dnevnice, še nisem slišala.V Uredbi glede zmanjšanja dnevnice na službenem potovanju v Sloveniji piše samo, da se zmanjša za 15% (polovična dnevnica) oziroma za 10% (cela dnevnica), če je zagotovljen zajtrk. V primeru, da je zagotovljeno kosilo ali večerja, pa znižanje dnevnice določa samo Uredba za službena potovanja v tujini, za sl. potovanja po Sloveniji pa ne. O tej problematiki piše bolj podrobno tudi v IKSu 12/05, stran 93, kjer predlagajo, da podjetje z notranjim aktom samo določi, za koliko % se dnevnica zaposlenemu v tem primeru zmanjša npr. če je za zajtrk 15% oz. 10%, bi bilo lahko za kosilo ali večerjo 30% oz. 20% (za Slovenijo).

Uredba govori o zmanjšanju dnevnice v primeru, če so zagotovljeni BREZPLAČNI obroki (kosilo, večerja). Tukaj pa ne gre za brezplačno, saj naj bi račun za reprezentanco (poslovne partnerje in zaposlenega) plačalo njihovo podjetje, kot prilogo k potnemu nalogu. Svoj del mora vsekakor plačati iz dnevnice, saj zato dnevnice so - kot povračilo stroškov prehrane.

Razlaga iz IKS-a: O zagotovljenem brezplačnem obroku (brezplačen za delavca!) lahko govorimo, kadar delodajalec poravna stroške obroka, torej kot jih posebej plača ali pa so vključeni v drugo storitev, ki jo plača oziroma katere stroške delodajalec povrne. Za vključitev v drugo storitev gre, če službeno potovanje organizira turistična agencija, ki v okviru dogovorjenih storitev zagotavlja tudi prehrano idp. Izraz brezplačen obrok uporabljajo v IKSu, v Uredbi ne, ampak brezplačen se nanaša na to, da delavec nič ne plača. Ker če tudi podjetje ne bi nič plačalo, sploh ne bi bilo razvidno iz obračuna potnih stroškov, da je delavec imel plačano večerjo (poravnal bi jo poslovni partner) in mu pripada cela oziroma polovična dnevnica, odvisno, koliko časa je bil odsoten.

Akontacija potnega naloga - Ali kdo ve, če je z zakonom ali pravilnikom določeno, da se delavcu pred večdnevno službeno potjo v tujino mora izplačati akontacja za stroške (hotel, prehrana, letalska karta) ali ne?

Povezavo med Uredbo o povračilih stroškov za službena potovanja v tujino in uporabo v podjetjih najdete v kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, povračil stroškov Uredbe, ki v svojem 17. členu pravi: Delavec, ki ga delodajalec napoti na službeno pot v tujino, je upravičen do dnevnice, povračila stroškov za prevoz in povračila stroškov za prenočevanje, pod pogoji in v višini, ki ga določa izvršilni predpis, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino. Edini izvršilni predpis je Uredba, ki ste jo navedli. Drugi predpis je sicer tudi Uredba, o višini povračil stroškov . . .. . ..ki se vštevajo v davčno osnovo (s Prilogo 1: višina dnevnic za službeno potovanje v tujino) in ga uporabljamo v podjetjih predvsem zaradi določanja zgornje meje povračil (zaradi obdavčitve).

Pomeni, da delavec lahko prejme akontacijo za službeno pot, vendar mora biti to navedeno na posameznem nalogu za službeno pot ALIi pa je to področje urejeno z internim aktom. Nalog izdaja odgovorna oseba v podjetju, ki je kot taka tudi opredeljena v internih aktih (ali je to neposredni nadrejeni, direktor ipd) in pomeni nalog finančni službi/računovodski službi za izplačilo potrebnega zneska. Menim da, če je podjetje zainteresirano da delavec potuje na službeno pot, mu je potrebno zagotoviti tudi materialne pogoje za izvršitev delovne naloge. V tem primeru ne gre za nobeno kreditiranje delavca, saj akontacija ni za zadovoljevanje delavčevih privatnih potreb (za kritje njegovih stroškov), temveč za "poravnavo" stroškov, ki nastajajo pri opravljanju delovne naloge, na katero je bil delavec poslan in niso povezani z delavčevo plačo (kritje stroškov podjetja). Nepravočasna predložitev obračuna stroškov po zaključenem potovanju ne more/in ne sme biti vzrok za neizplačevanje upravičenih akontacij, ko službeno potovanje traja dalj časa ali pa je znesek povračil visok.

Vsebina potnega naloga

Zanima me, kej so objavljena pravila o izdajanju in izpolnjevanju potnih nalogov - bila naj bi neka uredba vlade, ki pa je nikakor ne uspem najti?

Potni nalogi morajo vsebovati naslednje podatke:

  • številko in datum potnega naloga,
  • delovno mesto zaposlenega,
  • prebivališče zaposlenega,
  • namen poti,
  • točno relacijo poti,
  • datum in ura prihoda in odhoda,
  • ali je bil izplačan predujem ali ne,
  • navedba, ali gre za uporabo privatnega ali službenega vozila z navedeno registrsko številko službenega vozila,
  • podpis nalogodajalca na nalogu za službeno potovanje ter na obračunu potnih stroškov,
  • podpis predlagatelja na obračunu potnih stroškov,
  • podatek, ali je obračunana dnevnica ali ne in njena višina,
  • začetno in končno stanje števca v službenih vozilih se mora voditi na potnih nalogih ali posebni evidenci,
  • število prevoženih kilometrov s točno navedbo krajev,
  • potrebno je navesti dokumente s katerimi se dokazuje, da je bilo službeno potovanje dejansko opravljeno,
  • žig firme (lahko jih oštevilčite).

Svetujemo vam, da spoštujete naslednja pravila za izpolnjevanje potnih nalogov:

Potne naloge pišite sproti, vpišite vse podatke, ki jih ima obrazec, vpisujte dejanske kilometre. Na nalogu morajo biti trije podpisi (od predlagatelja, od odobritelja in prejemnika potnih stroškov). Na potne naloge pišite številke izdanih in prejetih računov, ki se nanašajo na opravljeno službeno pot, (tudi podpisane pogodbe in predpogodbe ali osnutki pogodb), prilagajte račune, ki ste jih plačali na poti (cestninski listki, računi za tunelske pristojbine in mostnine, vstopnice za sejme, računi za nočitve, računi za parkirnine, računi za taksiste in podobno). Potne naloge lahko izpolnjujete tudi za en teden ali mesec. Svetujemo vam, da si na podlagi obrazca za potne naloge pogledate kateri podatki se ponavljajo, in ti lahko služijo kot osnova za tedenski ali mesečni potni nalog.

Obračun potnega naloga - primer

Kako se obracunavajo ure u primeru: Prvi dan: * 6 ur sem u sluzbi, potem startam na sluzbeno pot * 4 ure je voznja na hrvasko (2 ure Slovenija) * 4 ure delam, potem prenocisce je placala firma Drugi dan: * delam 10 ur * pa 6 ur voznje nazaj

Višina dnevnice je odvisna od časa, ki ste ga "prebili" na službeni poti, ta pa je odvisen od navedbe ure, ko ste šli na potovanje in navedbe ure, ko ste končali službeno potovanje.

Primer (nekako iz vaših podatkov: recimo, da ste pričeli zjutraj ob 8 uri, delali ste v službi do 16 ure. Naslednji dan ste pričeli delati ob 7 uri, končali ste ob 17 uri, prispeli v kraj bivališča ob 23 uri):

dnevnica: odhod ob 16. uri prvega dne, prihod ob 23 uri drugega dne = 24 ur + 7 ur =

  • če traja službeno potovanje v tujini nad 14 do 24 ur se prizna cela dnevnica, če traja službeno potovanje nad 8 do 14 ur se prizna 75% dnevnice; če traja službeno potovanje nad 6 do 8 ur se prizna dnevnica v višini 25% dnevnice, ki velja za Hrvaško: Zagreb, Dubrovnik = 37 EUR; drugi kraji 28 EUR.

Povračilo stroškov prenočišča se povrne v višini dejanskih stroškov za prenočevanje na podlagi računa (torej ga plača podjetje). Če stroški prenočevanje v tujini, ki traja nad 14do 24ur, vključujejo tudi plačila zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša za 10 odstotkov ( v vašem primeru: če ste imeli v ceno prenočišča vključen zajtrk, potem vam pripada namesto cele dnevnice le 90% cele dnevnice za prvi dan in 25 odstotkov cele dnevnice za drugi dan).

Prvi dan je placala firma vecerjo, zajtrk je bil ukljucen u prenociscu pa se kosilo je placala firma dobil sem eno celo dnevnico in sem si zaracunal za prvi dan 14 ur za drugi dan 16 ur. Zdaj pravijo da imam narobe izračunane ure, da pripade samo 8 ur če grem na sluzbeno pot in dobim dnevnico toraj ostale ure sem delal zastonj?

Zakaj so vam upoštevali samo 8 ur, ne glede na vaš odhod in prihod, povprašajte v podjetju. Kar pa se tiče vaših dodatnih podatkov- od večerje prvega dne, do kosila drugega dne, ki vam ga je plačala firma in seveda še zajtrka, ki je bil vključen v ceno prenočišča, po mojem mnenju nimate nobene"osnove" za povračilo stroškov, razen za "malo dnevnico". Dnevnica namreč predstavlja nadomestilo za stroške prehrane na službenem potovanju.

Verjetno imate v podjetju interni akt, ki točno določa višino dnevnic v primerih, ko je zagotovljena prehrana. Na primer za "javne uslužbence" velja pravilo: pri celi dnevnici: če je zagotovoljen zajtrk se zmanjša dnevnica za 10%, če je zagotovljeno kosilo se zmanjša za 35%, če je zagotovljena večerja se zmanjša za 35%; oziroma za pokritje drugih stroškov 20% pripadajoče dnevnice (20% od 25%-ne dnevnice= 5% dnevnice za čas nad 6 do 8 ur, pri celi dnevnici pa tako ostane 20% dnevnice).

Dnevnico pojmujemo kot povračilo stroškov prehrane, koliko ur se vam šteje v delovni čas je stvar drugega obračuna (ali vam bodo priznali več opravljene ure kot nadure je zopet stvar internega akta, podjetja pač različno obravnavajo "višek" ur).

Potni nalogi - s.p.

Zanima me, če si kot s.p., ki opravlja popoldansko (dopolnilno) dejavnost, obračunam potne stroške oz. stroške prehrane; ko gre za terensko delo. Ali moram imeti za to kakšne račune, dokazila?

Seveda si lahko obračunavate tudi prehrano in potne stroške. Za uveljavitev potnih stroškov boste naredili obračun potnih stroškov z vsemi zahtevanimi podatki. Lahko pa si za dneve, ko ste delali obračunate tudi stroške prehrane do višine po Uredbi.

Potni nalog - med prazniki

Med 31. in 1. sem bila na izobraževaju v tujini, pa me zanima kakše stroške mi mora delodajlec povrniti? Vem, da sem upravičena do dnevnic, kaj pa ure, saj so bili to prazniki, ali sem upravičena do 8 ur plus ur?

Delodajalec vam je dolžan povrniti materialne stroške:

  • prevoz (kilometrina, karte, cestnine, parkirnine...)
  • prehrano (dnevnice, polne če niste imeli obrokov že plačanih)
  • nastanitev.

Kar se tiče samih ur bi vam moral tudi izplačati in sicer po višji urni postavki, odvinso od vaše kolektivne pogodbe (cca 150%). Mogoče se pa lahko zmenite za koriščenje teh ur?

Devnica v soboto in nedeljo

Kako se dnevnice obračunajo v soboto in nedeljo? Nikjer ne zasledim, da bi se kako drugače od ostalih dni?

Dnevnica je namenjena prehrani na poti. Obračuna se za vikend isto kot ostale dneve. Stvar pravilnika firme pa je kako ti priznajo delovne ure.

Dnevnice voznikov (omejitve) - doma : tujina

Kako obravnavate dnevnice pri voznikih ob upoštevanju uredbe? Če prav razumem, mu dnevnica za enodnevne vožnje po Slovenii ne pripada, če se vne domov, v kolikor pa gre v tujino, oziroma pot traja več kot ne dan, udi če je to le en dan. pa pripada?

Obstaja pojasnilo DURS-a: št. DT 061-174/2006, ki se sicer sklicuje še na stari zakon o dohodnini, vendar je pojasnilo uporabno tudi danes.

In, da: 3. odstavek uredbe se nanaša zgolj na dnevnice ali prehrano, ki se nanašajo na opravljeno delo na območju Slovenije, medtem, ko za tujino to ne velja.

Dodatek za oddaljeno delo

Če delavec pretežno dela v tujini - na gradbišču, tudi mesec in več, mu dnevnica tudi pripada čeprav ne dela?

Če je delovno mesto v tujini to NI službena pot ampak "detašma". Ni pa dodatek starih 80 tisočakov ampak je % od plače in je celo oproščen plačila prispevkov.

Naj to nekdo pojasni

Potni nalog - poslovni najem avtomobila

Če s.p. vzame osebni avto na poslovni najem, ali mora voditi potne naloge, ali ga lahko uporabi tudi za zasebne namene, ali avto lahko vozi tudi kdo drug in ne samo s.p.?

Lahko obračunavaš potne stroške, ker avto uporabljaš za opravljanje dejavnosti. Ko pa avto uporabljaš v zasebne namene, ne obračunavaš stroške. V avtu imej knjižico kamor pišeš vse službene poti in seveda kilometre, ki si jih opravil v službene namene.

Dnevnica ali prehrana - delo na terenu

Kako se obračuna strošek dela, če s.p. posameznik opravlja dejavnost na terenu pri edini stranki - si lahko piše dnevnico ali samo strošek malice? Na teren in iz terena (k/od stranke) se vozi od/do običajnega bivališča in ne od/do sedeža podjetja?

Ali je dnevnica ali povračilo stroškov prehrane "piše" v Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Samostojnemu podjetniku-zasebniku se med odhodke priznajo samo stroški v višini iz te Uredbe (44. člen ZDoh).

Tretji odstavek 4. člena Uredbe: če je narava dela takšna, da se v pretežni meri opravlja izven sedeža delodajalca (s.p.-ja) in se delo opravlja na območju Slovenije, delojemalec (zasebnik) pa se vsakodnevno vrača v kraj kjer prebiva, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja (davčno osnovo iz opravljanja dejavnosti), ne glede na določbe prvega odstavka tega člena (govori o višini dnevnic za službeno potovanje), ne všteva povračila stroškov za prehrano med delom, do višin in pod pogoji, ki so določeni v 2. členu te Uredbe.

Zasebnik/podjetnik opravlja dejavnost na terenu in se tudi dnevno vrača v kraj prebivanja, kar pomeni, da ima pravico do povračila stroškov za prehrano v višini 1.300 SIT dnevno, če pa je "prisoten na delu" deset ur in več, ima še pravico do 163 SIT za vsako dopolnjeno uro po osmih urah dela. Za vsako drugo službeno potovanje, ki ni opravljanje terenskega dela, lahko s.p. obračuna dnevnico.

Službena pot - zaposlen + družinski član

Naš direktor je dobil vabilo za obisk poslovnega partnerja v tujini. Vabilo velja tudi za njegovo ženo. Rezervirali smo letalske karte in jih tudi plačali z avansom, na prejetem računu pa razločno piše, za koga so karte. Kako naj sedaj to plačilo poknjižim? Moram narediti terjatev do delavca za polovico, ki se nanaša na ženo, ali lahko dam v stroške podjetja, ker imam uradno vabilo za oba?

Če je poslovno uporavičen obis ( zadaj so pogodbe oz. druge listine, ki dokazujejo da je poslovna pot in ne dopust ) gre direktorjeva vozovnica v stroške, za ženo pa mu morate to zaračunat oz. njej. Ona nima veze s poslovanjem podjetja.

Službeni avto za dežurne serviserje

V našem podjetju imamo službeni avto in delavca, ki mora biti dosegljiv 24 ur na dan. Zaradi te dosegljivosti ima službeni avto na razpolago in se z njim tudi pelje na delo in iz dela. Ali moramo takemu delavcu zaračunati boniteto? Vem, da Elektro Ljubljana svojim dežurnim delavcem ne zaračuna bonitete, pa se lahko odpeljejo domov s službenim avtom. Zanima me še ali je potrebno to zapisati v kakšnem sklepu ali se naredi samo pogodba med delavcem in podjetjem (morda se samo doda v pogodbo o zaposlitvi).

Pri nas imajo vsi serviserji službeno vozilo, vendar izrecno za službene namene. Prav tako mora biti vsak teden en dosegljiv 24 ur na dan. Sicer pa delajo na terenu in zjutraj gredo do prve stranke direktno od doma. Bonitete jim ne obračunavamo, vendar je davčna svetovalka rekla, da moramo imeti v pogodbi o zaposlitvi napisano, da delavec dela na terenu in da je začetek njegovega dela od doma. Sicer bi nam davkarija to opredelila kot boniteto. Pri vas ne razumem - ali imate enega delavca in ima ta ves mesec v uporabi službeno vozilo, ali je to več delavcev? Ali lahko zagovarjate, zakaj mora imeti delavec na voljo službeno vozilo - mi lahko, saj ima orodje in material, ki ga potrebuje v primeru popravila.

Podlaga za izplačilo - ni dokazil

Zanima me nekaj: ali se lahko delavcu izplača poleg potnega naloga tudi strošek, za katerega nima pisnega dokazila? Npr.: vem, da je moral uporabiti taksi, vendar računa nima, vztraja pa pri povrnitvi stroškov v določenem znesku. Ste že imeli tak primer?

Kaj pa v primeru, ko plača pijačo poslovnim partnerjem in prinese račun, na katerem ni navedeno ime našega podjetja? Lahko vseeno izplačam kot strošek reprezentance? Seveda takega računa ne bi knjižila v davčno knjigo.... ?

Lahko, da bi bilo izplačilo upravičeno - če je razumljiv razlog, da ni računa. Seveda mora odgovorni upravičenost tega potrditi. Je pa davčno nepriznano: spada v kategorijo bakšiša (podkupnin, napitnin), brez katerih v nekaterih državah pač ne gre (dobri poslovni običaji). Še celo v vrhu svetovnega gospodarstva ZDA je napitnina (brez računa!) obvezna!

Veljavnost internih aktov

Družba ima sprejete interne pravilnike - v tem primeru pravilnik o službenih potovanjih. V njem je med drugim določeno, da uporabo osebnega vozila za službeno pot odobri direktor, če družba organizira prevoz, zaposleni nimajo pravice do povračila kilometrine, če gredo na pot s svojim avtomobilom.

Zaposlenemu uporabe osebnega vozila ni odobril direktor, ampak vodja oddelka, na katerem je zaposleni (kar je v nasprotju s pravilnikom). Družba je organizirala skupni prevoz. Ali ima zaposleni kakršnekoli pravne možnosti izterjat to kilomtrino? Namreč, grozi s tožbami in podobno, kljub temu, da so interna pravila zelo jasna v tem primeru.

Vodja oddelka ima gotovo pisno pooblastilo direktorja za podpis potnega naloga, drugače verjetno ne bi odredil službenega potovanja. Če so pravila jasna in vsem dostopna, jih verjetno ni kršil? In če je odobril uporabo lastnega vozila, ima delavec pravico do kilometrine.

Problem je v tem, da nima nobenega pooblastila, ne ustnega in ne pisnega, pač odobril mu je kar tako.

Verjetno je pomembno, kateri pravilnik je nad katerim. Pravite, da uporabo osebnega vozila za službeno pot odobri direktor, če družba organizira prevoz, zaposleni nimajo pravice do povračila kilometrine, če gredo na pot s svojim avtomobilom. Vprašanje je, ali v primeru, da služba organizira prevoz, direktor lahko odobri uporabo os. vozila in povračilo kilometrine, ali ne? torej - ali obstajajo izjeme, ko kljub organiziranem prevozu, dobijo delavci kilometrino povrnjeno (če odobri direktor). V tem primeru lahko delavec, po mojem mnenju, upravičeno pričakuje povračilo kilometrine. V kolikor vedno velja, da do povračila v primeru organiziranega prevoza niso upravičeni, pa mislim, da njegova zahteva nima podlage. mislim, da sama odobritev uporabe lastnega avtomobila nima velikega vpliva, ker je za pot potni nalog potreboval in na njem ne more pisat organiziran prevoz, če gre dejansko z avtom.

Terenski dodatek

Priskrbljeno le prenočišče

Ali delavcu pripada terenski dodatek ( na terenu bo 2 meseca), če mu na terenu priskrbimo le prenočišče, prehrane pa ne?

Uredba govori samo če ni nič ali če je oboje plačano:

  • (2) Če delodajalec zagotovi prehrano in prenočevanje, se delojemalcu v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva terenski dodatek iz prvega odstavka tega člena do višine 3,13 eura na dan.
  • (3) Če delodajalec ne zagotovi prehrane in prenočevanja, se delojemalcu v davčno osnovo ne všteva povračilo stroškov za delo na terenu, do višin in pod pogoji, ki so s to uredbo določeni za dnevnice in prenočevanje na službenem potovanju.

Po moje delavcu pripada v takem primeru le dnevnica. Mogoče še kakšno drugo mnenje?

Če se ne vračajo domov, jim dnevnice pripadajo, torej v vašem primeru bi jim jaz obračunala dnevnice. 4. člen Uredbe:

3) Če je narava dela takšna, da se v pretežni meri opravlja izven sedeža delodajalca in se delo opravlja na območju Slovenije, delojemalec pa se vsakodnevno vrača v kraj kjer prebiva, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, ne všteva povračilo stroškov za prehrano med delom, do višine in pod pogoji, ki so določeni v 2. členu te uredbe.

Potni stroški, dnevnice - tujina

Splošno

Nekdo je imel sluzbeno pot v tujino, potne stroske (letalo, hotel) je imel sponzorirane (placnik nekdo drug. Si lahko normalno obracuna dnevnice, kilometrino do letalisca,...? Kako dokazuje, da je bil resnicno na sluzbeni poti, saj nima racuna za letalsko karto,...?

Imeti morate dopis od sponzorja, da financira letalsko karto in hotelske usluge. Verjetno pa tudi ne bi bilo problema, pridobiti kopijo teh računov in jih priložit k potnemu nalogu.


Zaposlenega smo poslali na strokovni sejem v tujino.Plačali smo mu v naprej pri potovalni agenciji: prevoz(avion),nočitev z zajtrkom ter vstopnico za sejem. Vprašanje: Kolikšna dnevnica mu pripada? (Nemčija). Potovanje je trajalo tri dni.

Odbovorjeno novembra 2004! Za sl.potovanje v tujino ,ki traja nad 14-24 ur se obračuna cela dnevnica,za sl.potov. ki traja nad 8-14 ur-75% dnev., za sl.potov. nad 6-8 ur,25% dnevnice. za Nemčijo je cela dnevnica 52 eur.Pri odsotnosti nad 14-24ur se za brezplačen zajtrk odšteje 10% dnevnice,pri odsotnosti nad 8-14 ur pa 15 % dnevnice. Glede na to, da ima zajtrk, se mora dnevnica zmanjšati za 10% pri celi dnevnici. oz.sorazmerno z urami.


Kako naj naredim obračun dnevnice, direktor je odšel na službeno potovanje (sedež podjetja je v Ljubljani) popoldan, obiskal poslovne partnerje v Portorožu in tam tudi prespal. Drugi dan je pot nadaljeval v Italijo. Ima služben avto. Ali naredim dnevnico za tujino ali za Slovenijo? Ali za vsak dan posebaj?

potni nalog je lahko en, dnevnice pa obračunajte za prvi dan doma, za drugi dan pa tujina.

Zneski dnevnic za tujino od 25. 03. 2007

Zanima me če nove dnevnice za tujino veljajo tudi za gospodarstvo ali samo za negospodarstvo?

To je link na Uredbo, kjer je priloga o višini dnevnic in samo to prilogo potrebujemo v pravnih osebah, s-p--jih

Zakaj? Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Ur.l.RS 140/06) v svojem 2. odstavku 4. člena govori: (2) Če traja službeno potovanje v tujini nad 14 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine zneska, ki je za posamezno državo oziroma območje določen v predpisu Vlade Republike Slovenije, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino (v nadaljnjem besedilu: predpis Vlade); če traja službeno potovanje v tujini nad 8 do 14 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 75 odstotkov zneska iz predpisa Vlade; če traja službeno potovanje v tujini nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 25 odstotkov zneska iz predpisa Vlade.

To pa pomeni, da se zgolj sklicuje na višino posamezne dnevnice, ne pa na celoten predpis.

Poročanje banki Slovenije

Poročanje banki slovenije

Kaj je potrebno poročati BS? Pri nas nimamo devizne blagajne, kar prejememo € na devizni račun zamnjamo v SIT. Z deviznega računa plačujemo račune v tujino, ostalo zamenjamo v SIT, tako da tudi dnevnice izplačiujemo v SIT?

Na poročilu C se poroča o:

  • prometu in stanju na računih pri bankah in finančnih organizacijah v tujini,
  • prometu in stanju na kontokorentnih računih vzpostavljenih z nerezidenti za promet storitev in/ali blaga,
  • računih zavarovalnih družb,
  • računih družb, ki opravljajo storitve v mednarodnem blagovnem, potniškem, telekomunikacijskem in poštnem prometu,
  • prometu s plačilnimi karticami tujih izdajateljev in tistih domačih izdajateljev, ki imajo promet s plačilnimi karticami s tujino,
  • blagovnem in storitvenem nettingu,
  • hitrih plačilih, opravljenih prek poslovnih bank in podobno,
  • drugih transakcijah (razno),
  • danih in prejetih plačilih od nerezidentov v tolarski ali devizni gotovini na blagajni rezidenta,
  • stanju devizne gotovine v blagajni rezidenta,
  • izplačilih vseh stroškov rezidentom (na primer stalnim prebivalcem Slovenije) na blagajni ali z žiro računa v tolarjih za transakcije, opravljene v tujini - na primer izplačilo potnih stroškov v tolarski protivrednosti,
  • druge pomembne transakcije.

Poročilo o drugih transakcijah se izpolni, če znesek naštetih vrst prometa pri pravni osebi v mesecu, za katerega se poroča, presega protivrednost 100 tisoč tolarjev, oziroma če ima poročevalec stanje v devizni blagajni.

Še enkrat poudarjamo: na tem obrazcu se poroča tudi o primerih, ko delodajalec zaposlenemu v tolarski protivrednosti izplača potne stroške, ki so nastali pri službenih potovanjih v tujini.

Po zakonu o deviznem poslovanju so predpisane precejšnje kazni za opustitev poročanja Banki Slovenije.

Dodatek za ločeno življenje

Zaposlili smo tujca, ki prebiva ločeno od svoje družine(BIH). Kako mu obračunamo nadomestilo za ločeno življenje. Menim, da to ne gre v bruto od. Čisto ločen dodatek na plačo.

Delavcu ne pripada dodatek za ločeno življenje, ker je zaposlitev, pri kateri je ločen od družine njegova odločitev. Kolikor pa bi delavca poslal v drug kraj delodajalec in bi bil tako ločen od družine, pa bi delojemalcu pripadal nadomestilo za ločeno življenje.

Npr. Uredba o višini povračil stroškov (upoštevati pa je potrebno predvsem kolektivne pogodbe v katero delodajalci spadajo) pravi: nadomestilo za ločeno življenje se ne v števa v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca, ki opravlja delo izven kraja, kjer živi s svojo družino ter zato zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine...

Zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti pa pomeni, da ga je tja poslal delodajalec.

Dodatek na delovno dobo

Ali je dodatek na delovno dobo obvezen dodatek ne glede na akt delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Namreč v pogodbi o zaposlitvi nima posebej definirano, da se obračuna tudi dodatek na delovno dobo?

Dodatek na DD je obvezen, 129. člen ZDR.


Zanima me, kako je z obračunom dodatka za delovno dobo. Ali moram upoštevati leta pri vseh delodajalcih ali leta pri zadnjem delodajalcu?

Celotno delovno dobo pri vseh delodajalcih, vendar ne delovno dobo ki mu je priznana kako drugače.


Ali se minulo obračunava od števila ur v mesecu (tudi, če si na dopustu) ali samo od ur rednea dela?

Samo od števila ur rednega dela. Od dopusta se ne obračunava,ker je dopust nadomestilo, obračunano na osnovi plače preteklega meseca, ki že vsebuje dodatka za minulo delo.

Povračilo namesto odpovednega roka

Višina

Zaposleni je bila izročena prekinitev delovnega razmerja iz poslovnih razlogov. Izplačali ji bodo tudi denarno povračilo namesto odpovednega roka v višini 500 eur. Po zakonu se od denarnega povračila ob izplačilu obračuna in plača dohodnino in vse prispevke za socialno varnost. V omenjenem primeru je zaposlena na starševskem dopustu. Se tudi v tem primeru plača prispevke na denarno povračilo? A kdo ve če ima Povračilo namesto odpovednega roka kakšen minimalen znesek, na primer min plača? v zakonu nisem zasledila nič podobnega?

Ni minimalnega niti maximalnega zneska, to je stvar dogovora. Prispevki se plačajo od vsakega zneska. Opozarjam pa, da se delavka ne bo mogla prijaviti na zavodu za zaposlovanje, dokler ne bi potekel odpovedni rok, čeprav se ji mogoče niti ni treba, ker je na starševkem dopustu.