Obračun bonitet

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

Kaj je boniteta?

Podjetje A je kupilo napravo (laboratorijsko) od podjetja B. Podjetje B se je zavezalo, da bo krilo stroške izobraževanja / upravljanja s to napravo. Seminar je bil izvajan v tujini. Podjetje B je zaposleni iz A plačalo letalsko karto, stroške nastanitve in stroške seminarja, neposredno na njeno ime. Ona je sicer šla na seminar na podlagi potnega naloga, ki ji ga je izstavilo podjetje A. Njej pa je bilo rečeno, da so vsi stroški poravnani. Letalske karte je prejela po pošti. Po davčnem pregledu poslovanja podjetja B so klicali tudi njo in ji rekli, da bi to morala prijaviti v dohodninski napovedi. Mene pa zanima ali je za osebo, ki se je udeležila seminarja, to boniteta, glede na to, da ji je stroške izobraževanja plačalo drugo podjetje in ne tisto, v katerem je zaposlena? Ali bi torej moralo podjetje B nakazati sredstva podjetju A, to pa bi povrnilo stroške izobraževanja zaposleni.

  • Za delavko to NI boniteta, saj ni v delovnem razmerju pri podjetju B (1. odstavek 27. člena Zdoh-1), temveč bi bil lahko to le drugi dohodek (98. člen Zdoh-1).
  • Da to NI drugi dohodek, je jasno razvidno iz potnega naloga, s katerim je bila delavka poslana na izobraževanje - se pravi da tam ni bila za podjetje B, ampak podjetje A, ki je potni nalog izdalo - delavka nima s podjetjem B nič!!
  • Njeno iobraževanje je pravzaprav plačalo podjetje A, saj je bila laboratorijska naprava zato dražja, kot bi bila brez izobraževanja - da podjetje B vso stvar ni ustrezno pravno formalno speljalo in prikazalo v poslovnih knjigah, ni kriva delavka.

Obračun bonitete

Lasnik družbe - zavarovalna osnova 001 in 040 itd...

  1. Kako je določena prioriteta navzkrižja predpisov ((3)30.čl in (3)35, ko je lastnik obenem tudi zaposlen?
  2. Če prevlada prvi, potem bonitete ni treba obračunati?
  3. Ali pa velja celo črna varianta, da najprej velja ZDOH (boniteta), kot stroški pa se prizna samo boniteta ne pa tudi stroški uporabe avta?
  4. In kako se konča primerjava stroškov in obdavčitev - se potem boniteta lastniku-zaposlenemu sploh splača?
  1. če je lastnik zaposlen (prejema dohodek iz zaposlitve: kot plačo ali po pogodbi o poslovodenju) se upošteva 3. odstavek 35. člena ZDDPO-2 = kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo se štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino. V tem primeru se ne upošteva nobena prioriteta predpisov (ker tudi ni navzkrižja med obema zakonoma), ker v priznavanju davčnih odhodkov sploh ni pomembno, da gre za lastnika.

Četudi lastnik, ki sicer ni zaposlen in mu družba obračunava "ugodnost" na način, da ugotavlja osnovo tako, kot je to za boniteto in uvrsti dohodek v 105. člen Zakona o dohodnini in s tem plača dohodnino, bi se strošek uporabe sredstev moral upoštevati kot davčno priznan odhodek, saj je bil že enkrat obdavčen (izogibanje dvojnemu obdavčevanju. : po ZDoh in ZDDPO). V tem primeru pa se lahko zgodi, da bi lahko prevladal 3. odstavek 30. člena ZDDOP, vendar pa se postavlja temeljno vprašanje, zakaj pa bi obračunal ugodnost in plačal dohodnino, če mi strošek uporabe sredstev ne bo priznan.

  1. če prevlada prvi (3. odstavek 30.člena ZDDOP-2): ni razloga za obračun bonitete, ker je uporaba vozila vezana na strošek privatnega življenja. Lahko pa to ugodnost obračunate po 105. členu ZDoh kot drugi dohodek in se postavite na stališče, da je "strošek sredstva" že obdavčen po zakonu, ki ureja dohodnino.
  1. ta varianta ni mogoča: boniteta se smatra kot strošek uporabe vozila: strošek sredstva, ki se uporablja v privatne namene, pa so vsi stroški povezani z avtomobilom: amortizacija, registracija, zavarovanje, vzdrževanje in tudi gorivo, če ima oseba polno boniteto. In boniteta se ne evidentira v poslovnih knjigah (torej ni sestavni del odhodkov po računovodskih standardih), se samo izračunava na določen način in prišteje k dohodkom iz zaposlitve, ko izračunavamo prispevke in dohodnino.
  1. a se lastniku sploh splača: naredite izračun na konkretnih podatkih in ugotovite, kaj ima prednost: ali "boniteta ali ugodnost" in obdavčitev po zakonu, ki ureja dohodnino in s tem priznavanju stroškov v odhodkih; ali pa sorazmerno zmanjšanje odhodkov, ki se nanašajo na uporabo za privatne namene?

Osnova

Katero osnovo vzameš prvo leto za izračun bonitete? Nabavno vrednost avta z DDV ali nabavno vrednost z DDV zmanjšano za xx procent?

Vzame se nabavna vrednost z DDV-jem.

Poslovni najem - Osnova za izračun višine "bonitete" je višina mesečnega poslovnega najema in višina ostali stroškov v zvezi z avtomobilom. Verjetno pa je v pogodbi operativnega leasing-a tudi določeno maksimalno število km in kako se ti km zaračunajo. Naredite preračun, koliko v povprečju prevozite za prevoz blaga-materiala na en mesec in koliko prevozite za osebne potrebe. Znesek najema delite z vsemi opravljenimi km in pomnožite z km za osebne potrebe.

Če pa je bil vaš namen operativnega leasing-a samo uporaba vozila za osebne potrebe, pa morate to zaračunati delavcu v celoti. Pri vsem tem pa ne pozabiti tudi na eventuelne ostale stroške, ki nastanejo v zvezi z avtomobilom (gorivo, zavarovanja in podobno).

Starost vozila

Dobila sem deset let star službeni avto v uporabo tudi v privatne namene. Zanima me ali si moram voditi kilometre, ki jih prevozim v službene namene in posebej za privatne namene? Kako pa je s cestninami za prevoz na delo?

Pri odločitvi ali boste avto imeli ali ne, pa ne pozabite na predlog spremembe Zdoh-1, ki pravi, da se bo po novem boniteta za uporabo službenega vozila v privat namene v devetem in vseh naslednjih letih ugotavljala od vrednosti, ki je enaka 10% nabavne vrednosti avtomobila. Po starem oz. sedaj bonitete v devetem in vseh naslednjih letih ni več. Odgovor podan 2. pktobra 2005!

Potrebne evidence

Moramo res imeti v službenim avtomobilu (last d.o.o.) vedno napisano stanje števca - razdalja - čas - name potovanja Če ja ima kdo kakšno tabelo oziroma obrazec za to in kako obračunam rabo avtomobila, kadar gre za uporabo v privatne namene?

Kaj pa če oseba ni zaposlena v d.o.o. in je delni lastnik d.o.o.

Za službeno vozilo mora biti vzpostavljena evidenca prevoženih kilometrov. V evidenco vključite tudi druge podatke, ki kažejo na to, da je bilo vozilo dejansko uporabljen za opravljanje storitev (datum uporabe, relacija od..do..; število prevoženih kilometrov, namen uporabe: obisk poslovnega partnerja XY, predaja dokumentacije DURS, Ajpes itd.).

Uporaba službenega vozila v privatne namene se smatra kot boniteta zaposlenega ali pa druge fizične osebe-imetnika deleža, ki uporablja vozilo. Razlika je v tem, da se pri zaposlenemu za boniteto poveča osnova za obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja, pri družbeniku pa se ta boniteta smatra kot nadomestilo-dividenda.

Tudi za družbenika d.o.o., ki uporablja vozilo v privatne namene, se namreč ugotovi višina "bonitete", saj se po 6. odstavku 79. člena Zakona o dohodnini, znesek bonitete smatra kot dividenda: 2. točka 4. odstavka: vsako nadomestilo, ki ga prejme imetnik deleža . .. .; kot nadomesilo pa štejejo drugi dohodki, ki imajo naravo bonitet (6. odstavek istega člena). Tako ugotovljeni znesek se nato obruti - to je osnova za plačilo davka od bonitete/DIVIDENDE. Boniteta za uporabo službenega vozila v privatne namene pa se ovrednoti na način, ki je določen v 30.členu Zakona o dohodnini.

Izračun bonitete

1. Kdo mi lahko razloži kako se obračunavajo bonitete. Vzemimo predpostavko, da je znesek mojih nakupov s kartico podjetja 100.000,00 SIT mesečno. Pri obračunu plače mi podjetje obračuna plačo in boniteto. Ni mi jasno, zakaj je v primeru, da je obračunana boniteta moja plača nižja, kot bi bila če bonitete ne bi bilo. Saj vendar firma plača vse davke, ki se obračunajo na 100.000 SIT ne pa da se meni "trga" od plače ... Ali mi zna to kdo razložiti, zakaj je tako ali morda maj računovodja dela narobe?

Če vam po "šolsko" prikažem primer, boste sami ugotovili, na kaj vse vplivajo bonitete, bodisi na vas kot zaposlenca bodisi na delodajalca:

  • Bruto plača: 400.000
  • boniteta. 100.000
  • prispevki iz bruto plače in bonitete= 400+100 = 500.000 X 22,10% = 110.500, od tega od bonitete 22.100;
  • dohodnina: 500.000 - splošna olajšava 50.361 - prispevki 110.500 = osnova 339.139 = dohodnina 98.033; od tega od bonitete 19.607
  • neto izplačilo = 400.000 - 110.500 - 98.033 = 191.467

Delodajalec/prispevki: 500.000 X 16,10% = 80.500; od tega prispevki od bonitete 16.100.

Iz primera je tako razvidno, da ste zaradi bonitete 100.000 prejeli manjši neto v višini (22.100 + 19.607) 41.707 SIT, kar je cca 42% bonitete. Raszen tega je tudi delodajalec plačal prispevke od te bonitete v višini 16.100, kar pa za podjetje ne predstavlja davčno priznanega odhodka (pomeni, da bo v "končni fazi" plačal od tega zneska še davek na dohodek po stopnji 25%).

2. Kako pa obračunam, primer: * prevozenih skupaj kilometrov 1000km * za službene potrebe 900 km * za privat potrebe 100km' in kako če je lastnik firme in ni zaposlen kako pa njemu naj zaračunam oziroma knjižim?

Osnova za izračun "bonitete" se šteje 1,5% nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledatski mesec uporabe in to ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način pridobitve vozila. Torej,boniteto je potrebno obračunati ne glede na dejansko število dni uporabe, pri čemer zakon določa, da se osnova za obračun bonitete zmanjša za 50%, če je prevoženih manj kot 500 km mesečno za privatne namene in se poveča za 25%, če stroške za gorivo v celoti krije d.o.o. (boniteta je 1,875% od NV) Davčna osnova, kot osnova za izračun bonitete pa je odvisna od števila let uporabe vozila; NV se za potrebe izračuna v drugem, tretjem in četrtem letu zniža za 15%; od petega do osmega leta se zniža za 10%, od devetega leta dalje je osnova 10% nabavne vrednosti vozila.

Primer: vozilo je nabavljeno jan/2004, nabavna vrednost je 3,000.000; boniteta se izračuna za mesec jun/2006: v letu 2006 (od jan. 2006) je vozilo v uporabi 3.leto:

  • leto uporabe (2004): 3,000.000
  • leto uporabe (2005): 3,000.000 - 15% NV = 2,550.000
  • leto uporabe (2006): 3,000.000 - 2X15% = 2,100.000

Izračun bonitete: 1,5% od 2,100.000= 31.500;

  • če je prevoženih manj kot 500 km/mesečno = 15.750:
  • če krije stroške goriva v celoti d.o.o. = 39.375.

a) če se boniteta nanaša na zaposlenega, ki prejema plačo, se znesek bonitete prišteje k bruto plači ter se obračunajo vsi prispevki iz plače in dohodnina ter prispevki delodajalca od tako povečane osnove. Znesek bonitete pa se ne vključi v osnovo za davek od izplačanih plač. Prispevki delodajalca od bonitete niso davčno priznan odhodek. Prav tako niso davčno priznani odhodki drugi stroški d.o.o. povezani z osebnim vozilom, ki se uporablja tudi za privatne namene (gorivo, zavarovalne premije, registracija..). Podatke zagotovimo iz evidence prevoženih kilometrov po posameznem osebnem vozilu, npr.:

  • datum uporabe vozila,
  • začetno stanje števca,
  • službena pot/privatna pot: podlaga PN/štev.PN; le označba privatna pot
  • število prevoženih km službene poti;
  • število km privatna pot
  • skupaj število opravljenih km
  • končno stanje števca.

Iz te evidence ugotovimo razmerje med kilometri, opravljenimi za poslovne namene in kilometri, opravljenimi za privatne namene (za obračunsko obdobje). Izračunano razmerje nato uporabimo za delitev stroškov, povezanih z osebnim vozilom na davčno priznane (službena pot) in davčno nepriznane (privatna uporaba) = skupno število km 25.000 = od tega službene poti 18.000 km, kar je 72% uporabe vozila za poslovne namene in od tod tudi toliko % davčno priznanih odhodkov, razlika 28% stroškov je davčno nepriznanih).

b) Pri družbeniku se boniteta smatra kot nadomestilo oziroma kot dividendam podobni dohodki in ob predpogoju, da mu v podjetju ne izplačujete dohodkov po drugih osnovah, zato se mora znesek obrutiti s koeficientom davčnega odtegljaja (davčni odtegljaj za dividendam podobne dohodke je 20%; koeficient davčnega odteglaja je torej 1,25)

  • boniteta 31.500 ("neto" je 80% osnove; osnova je torej 39.375)
  • koeficient davčnega odtegljaja 1,25 = 31.500X1,25= 39.375;
  • davčni odtegljaj = 39.375 X 20% = 7.875.

Davčni odtegljaj ni davčno priznan odhodek, prav tako drugi stroški povezani z osebnim vozilom (več pri točki a). V primeru, da družbenik prejema v d.o.o. druge vrste obdavčljivih dohodkov po osnovah iz zakona o dohodnini, se boniteta prišteje k tem dohodkom ter se obračunajo davki/prispevki, ki se plačujejo od teh osnov/dohodkov.

Obračun bonitete za uporabo službenega vozila v privatne namene

Imamo nov službeni avtomobil, ki ga bosta vozila dva zaposlena (mož in žena ) v službene in privatne namene. Kako naj obračunam boniteto in uredim papirje?

Za pravilen obračun bonitete je potrebno upoštevati starost avtomobila (nabavna vrednost avta po posameznih letih), prevoženi kilometri do oziroma nad 500 kilometrov v privatne namene, kdo krije stroške uporabe avta in pravica delavca(ke) do povračila stroškov prevoza na in iz dela (za vrednost povračila se mu (ji) zmanjša boniteta).

  • 1. leto 100% nabavne vrednosti vozila
  • 2. leto 85% "
  • 3. leto 70% "
  • 4. leto 55% "
  • 5. leto 45% "
  • 6. leto 35% "
  • 7. leto 25% "
  • 8. leto 15% "
  • od 9.leta dalje 10% nabavne vrednosti vozila.

Če zaposleni prevozi v privatne namene manj kot 500 km, se nabavna vrednost vozila zmanjša za 50%. Če delodajalec zagotovi gorivo in krije stroške uporabe vozila tudi za privatne namene, se davčna osnova za boniteto zviša za 25%.

Osnova za izračun bonitete:

  • 1. če se prevozi v privatne namene manj kot 500 km in stroške uporabe krije podjetje, je: NV avta (glede na starost) x 1,5 x 1,25 x 0,5
  • 2. če se prevozi v privatne namene več kot 500 km in str.uporabe avta krije podjetje, je: NV avta (glede na starost) x 1,5 x 1,25
  • 3. če se prevozi v privatne namene manj kot 500 km in stroške uporabe avta krije zaposleni, je: NV avta (glede na starost) x 1,5 x 0,5
  • 4. če se prevozi v privatne namene več kot 500 km in stroške uporabe avta krije zaposleni, je: NV avta (glede na starost) x 1,5

Če delodajalec zagotovi gorivo za privatno uporabo vozila se davčna osnova mesečno poveča za 25% (predhodnik je napisal: če delodajalec zagotovi gorivo in krije stroške uporabe vozila tudi za privatne namene ? - 2. odstavek 43. člena Zakona o dohodnini navaja le gorivo, ne pa tudi stroškov uporabe vozila).

Način ugotavljanja stroškov, ki so nastali v zvezi z zagotavljanjem bonitete pri uporabi službenega vozila za privatne namene pa so določeni v 2. odstavku 43. člena (osnova je nabavna vrednost vozila ........itd).

Kako naj uredite papirje: v vsakem primeru mora biti izdan potni nalog za uporabo vozila za službene potrebe, saj le-ta osnova za priznavanje stroškov, ki so nastali na službeni poti (poraba goriva za opravljeno službeno pot, cestnina.....). Kolikor je prevoženih manj kot 500 km mesečno, boste to prav tako dokazovali z evidenco o prevoženih km, ki skupno s prevoženimi km na službeni poti, "dajo" km na števcu..... Na podoben način boste morali tudi opravičiti strošek porabe goriva (ali je to porabljeno le za službene poti ali pa tudi za privatne vožnje in bi morali zato povečati davčno osnovo oziroma boniteto) Skratka nekoliko več evidenc in dela.

Vozilo uporabljajo družinski člani

V podjetju imamo več avtomobilov: eden je za sl.namene, ostale avtomobile imamo družinski člani. Ali lahko stroške goriva, vzdrževanja za te avtomobile (za privat namene) plačujemo iz firme, kako damo v stroške in ali je potrebno obračunavat kakšne dajatve?

Za uporabo službenih avtomobilov družinskih članov, se prav tako izračunava "boniteta", ki se po 79. členu Zakona o dohodnini smatra kot dividendam podoben dohodek . Če fizična oseba prejme dohodek, ki ima naravo bonitete, a ne prejme nobenega drugega dohodka s strani izplačevalca, se dohodek, prejet v naravi, poveča s koeficientom davčnega odtegljaja. Boniteta torej predstavlja neto "izplačilo" dividendam podobnega dohodka, izplačanega v naravi.

- izračun zneska bonitete, ki se poveča za 25%, če podjetje krije stroške goriva (1,875% nabavne vrednosti mesečno); - vsi ostali stroški, ki so povezani z uporabo teh vozil v privatne namene, so davčno nepriznani, zato jih je smiselno izkazovati na ločenem analitičnem kontu, npr. 4020 - gorivo za službeni avto; 4021 - gorivo za privatno uporabo vozila; 4150 - zavarovanje službenih vozil, 4151.- zavarovanje vozil privatna uporaba itd. Od teh zneskov se ne obračunava davčni odtegljaja. Vsi stroški, ki so povezani z uporabo vozil so vključeni v "boniteto". Ker pa so davčno nepriznani, se povečuje davčna osnova pri davku od dohodkov pravnih oseb (plačilo 25%-nega davka od dohodkov pravnih oseb) - vprašanje pa se lahko postavi le pri kritju stroškov goriva. Če je osebni avto v izključni uporabi fizičnih oseb - družinskih članov, potem naj bi stroške goriva krili v celoti sami.

Službena kartica ABC in boniteta

Zanima me,če v primeru,ko uporabniki službenih vozil podjetju plačajo višje bonitete,poleg plačila goriva za zasebne namene s strani podjetja sem prištevamo tudi plačilo ABC za zasebne namene?

Glejte del (5. in 6. odsavek) Pojasnila 4200-68/2007

Uporaba vozila za pot na delo

Mene pa zanima še nekaj - zaposleni ima službeni avto za prevoz na delo in iz dela. Seveda ne prejema povračila stroškov za prevoz na delo in iz dela. Kako je v tem primeru z obračunom bonitete. V nekem priročniku sem prebrala, da se vrednost povračila odšteje od bonitete. Torej v primeru, da je vrednost bonitete 50.000 sit vrednost povračila tudi 50.000, je boniteta enaka 0. Ali je to res? Zanima me tudi, kako je v tem primeru z drugimi stroški za ta avto (am, registracija...)?

Četudi je uporaba službenega vozila za privatne namene omejena zgolj na prevoz na delo in iz dela, je potrebno za to uporabo obračunati boniteto na način kot izhaja iz Zakona o dohodnini. Stroški povezani z uporabo vozila v privatne namene so davčno nepriznani odhodki, sorazmerno z uporabo za privatne namene (vodenje evidenc o prevoženih kilometrih).

Če ima delojemalec/zaposlen pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene, se povračilo stroškov za prevoz na delo, VŠTEVA v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja (plače). Takšno je določilo 7. odst. 3. člena Uredbe o višini povračil stroškov.... Torej v primeru izplačila stroškov prevoza, bi bil znesek (50.000) vključen v osnovo za obračun prispevkov in davkov. Prispevki delodajalca obračunani od tega zneska so davčno nepriznani odhodki.

Vrednost bonitete bi lahko zmanjšali samo za plačila, ki jih delojemalec/zaposlen plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete (1. odst. 30. člena Zakon o dohodnini]).

Stroški povezani z uporabo vozila (na primer: registracija, amortizacija, vzdrževanje vozila) so davčno nepriznani stroški v znesku, ki odpade na uporabo za privatne namene. Da pa lahko razmejite stroške na priznane in nepriznane, morate za službeni avto voditi evidenco o prevoženih kilometrih. V tej evidenci prikazujete skupne kilometre, in ločeno kilometre za opravljene službene vožnje in kilometre za opravljene privatne vožnje (km privatne vožnje : skupni kilometri = % , ki se uporabi za delitev stroškov povezanih z avtomobilom; registracija 90.000 X % recimo 5% = 4.500 SIT davčno nepriznan strošek/odhodek).


Sedaj dobim 45.000 sit potnih stroškov iz naslova prevoza na in iz dela? Če dobim omenjeni avto, ne bom več dobival teh 45.ooo sit. Ali se to res lahko odsteje od skupne vrednosti bonitet?

Povračilo stroškov za prevoz na delo in iz dela ne zmanjšuje bonitete za koriščenje službenega vozila v privatne namene. Boniteto lahko znižuje le morebitno plačilo-"najemnina" za osebni avto. Kolikor bi vam bilo povračilo kljub temu izplačana, se coletni znesek povračila vključi v osnovo za dohodnino od plače!

Prispevki – davčno priznani?

Ali so plačani prispevki od bonitet davčno priznani strošek?

Prispevki na OD (II. bruto) niso davčno priznani. Davčno nepriznani so prispevki, ki jih plača firma na boniteto (16,10%). 22,10% prispevke plača delavec sam, saj mu zmanjšujejo neto plačo.

V letu 2005 smo delavcem plačali zdraviliško zdravljenje in obračunali boniteto. ali je pravilno, da to vpišem v obračun davnka od dohodkov pravnih oseb pod zaporedno številko 6.14.3 stroški ugodnosti, ki jih delavcem zagotavlja delodajalec.

Da, to so davčni nepriznani odhodki (16.14.3). Razen zneska bonitet, ki ste jih upoštevali pri izračunu dohodnine pri posamezni plači, so davčno nepriznani odhodki tudi prispevki delodajalca od teh bonitet. Nanaša se na obračun davka od dobička za leto 2005!

Posojilo lastniku

Boniteta

Zanima me kako se obračuna dohodnina posojilojemalcu, ki si je v letu 2005 od podjetja (je povezana oseba) sposodil 3 mio SIT a ni plačal nič obresti (odplačevanje kredita se začne z naslednjim letom). Kaj to pomeni za posojilojemalca in kakšno obdavčitev bo moral nositi zaradi tega?

Vrednotenje bonitet in vštevanje v davčno osnovo določa 30.čl. Zdoh. Minister za finance je izdal Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur.l. 130704, popravek 142/04). Obrestne mere,ki jih pravilnik predpisuje, veljajo tudi za posojila, odobrena pred začetkom uporabe ZDDPO-1 in Zdoh-1. V zvezi z vrednotenjem bonitete iz naslova posojila, ki ga delodajalec zagotovi delojemalcu, se za potrebe šestega odstavka 30.čl. Zdoh-1 vrednost bonitete DOLOČI Z UPOŠTEVANJEM ZADNJE OBJAVLJENE, OB ČASU ODOBRITVE posojila znane priznane obrestne mere. Za posojila, odobrena pred letom 05, se boniteta določi z upoštevanjem obrestne mere, ki je bila po pravilniku prvič objavljena, torej januarja 2005. Odgovor podan 25. januarja 2005!

Posojilo - medbančne obrestne mere

Lastnik podjetja je dobil od podjetja (d.o.o.) posojilo v višini 2.100.000 SIT. Sedaj moram na koncu leta obračunat obresti na ta kredit ane? a mogoče kdo ve kakšna je obrestna mera in kako se knjiži?

Posojilo se (najmanj za davčne namene) obrestuje po priznani obrestni meri na dan nakazila ali odobritve posojila ali pa po medsebojno dogovorjeni obrestni meri, ki ne more biti nižja od priznane obrestne mere. Priznane obrestne mere najdete tukaj: Priznane obrestne mere do decembra 2006.

Obresti knjižite: 150/775

Novoletna darila

Kakšen je znesek posameznega darila, za katerega ni potrebno obračunati bonitete?

Če vrednost darila v mesecu ne presega 3.000 SIT ni boniteta. Darilo otroku (do 15 leta) delavca v mesecu decembru do 10.000 SIT prav tako ni boniteta. Omenjeno najdete v 9. odstavku 27. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-1-UPB4), 31. maja 2006.

Zavarovanje - boniteta

Odgovorjeno v juliju 2007

Smo d.d. in imamo v paketu zavarovanja, ki glasi na družbo zavarovano tudi odgovornost uprave. Ali gre v tem primeru za boniteto, saj če pride do škodnega primera odškodnino od zavarovalnice prejme oškodovanec in ne uprava?

Moje stališče je, da je plačana zavarovalna premija boniteta. Res je, da odškodnine ne dobi uprava, ampak oškodovanec, res pa je tudi, da v primeru, da premija ni boniteta to odškodnino pravzaprav "poravna"podjetje.

Zagotavljanje enakih ugodnosti vsem zaposlenim

Včeraj sem nekje prebral odgovor (vira žal ne vem, je pa verodostojno) lgede plačevanja rekreacije zaposlenim. V kolikor je rekreacija omogočena vsem zaposlenim v enakem merilu, to naj ne bi bila boniteta.

3. odstavek 27. člena Zakona o dohodnini pravi: - za boniteto po tem zakonu se ne štejejo ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti.

Če gledam zgolj ta odstavek menim, da morebitna pogostitev ob praznovanju novega leta (verjetno tudi druga praznovanja za vse zaposlene-rojstni dan?? - saj je tudi to zagotavljanje običajnih ugodnosti v določenih podjetjih), ne predstavlja bonitete za posameznika.

Neobdavčen znesek daril otrokom delojemalcev v mesecu decembru (10.000 - 9. odstavek 27. člen člen Zakona o dohodnini): kolikor skupen znesek predstave in daril ne presega 10.000, potem to ni boniteta zaposlenega.

V 101. členu Zakona o dohodnini je določena davčna osnova za druge dohodke: 2. odstavek: V davčno osnovo se ne všteva posameznega darila (DARILO, KI NI DANO ZAPOSLENEMU ALI NJEGOVEMU DRUŽINSKEMU ČLANU. Darila dana zaposlenim in njihovim družinskim članom se smatrajo kot boniteta-torej 27. člen). če njegova vrednost ne presega 10.000 tolarjev oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejeteih v davčnem letu od istega darovalca ne presega 20.000. Vrednost enega darila ne sme presegati 10.000, v istem poslovnem letu pa skupaj ne 20.000.

Boniteta - davčno priznan strošek

Odgovorjeno v juniju 2007

Kdaj je boniteta davčno priznan odhodek?

Boniteta je davčno priznan odhodek: v primeru plačila premije za zavarovanje odgovornosti:

  • 2. točka 2. odstavka 30.člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb;
  • 3. odstavek 35. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb: Kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo se štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino (sicer 35. člen govori o priznanih odhodkih, ki se nanašajo na plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi letnega dopusta .........)

Boniteta nosilca s.p.-ja?

Odgovorjeno v juniju 2007

Če s.p. uporablja službeno vozilo samo za službene namene - ali mora obračunavati boniteto? Ali je za dokaz da gre za službene namene dovolj evidenca prevoženih kilometrov?

Pri zasebniku se ne pojavlja pojem bonitete (boniteta se lahko nanaša zgolj na zaposlene pri zasebniku), uporabo službenega vozila opravičuje s potnimi nalogi oziroma drugo verodostojno evidenco o prevoženih kilometrih. Kolikor pa uporablja vozilo tudi za privatne namene pa mora voditi evidenco o službenih in privatnih vožnjah. Stroški, ki so povezani z uporabo vozila so davčno priznani v sorazmerju z uporabo za službene namene.

Pravite, da pri zasebniku - s.p. ne pride v poštev boniteta ampak samo razmejitev stroškov glede prevoženih kilometrov. Ali to še zmeraj drži?

39. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2) določa kaj je boniteta: (1. odstavek) Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. itd.