Obveznosti

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

Vsebina

Obveznosti do poslovnih strank

Računi doma

Prejeti avanski račun

Prvič smo prejeli avansni račun in ne vem, kako ga naj pravilno evidentiram. Ta avans se nanaša na osnovno sredstvo, ki ga bomo prejeli šele leta 2008. Jaz sem ga poknjižila kot navadni prejeti račun: 047/220. Pri plačilu sem pokrila ta račun. Drugo leto pa ga bom prenesla iz pridobivanja OS med OS opremo, ko bo stroj dejansko dobavljen.

Če ste DDV zavezanec in lahko uveljavljate odbitek:

  1. plačilo 130/110
  2. av.račun (samo DDV) 160/130
  3. po dobavi - redni račun : osnova 040/130

Če ste DDV zavezanec, potem evidentirate:

  1. OK
  2. 160/295* (samo DDV v avansnem računu)
  3. OK
  • 295= DDV od danih predujmov.

Smo DDV zavezanci, tudi je pravi avansni račun. Samo še za razjasnitev: kto 295 ! Ali to pomeni, da pri ddv obračunu še ne smem zahtevati vračila ddv? Če so to PČR,ali moram potem počakati do drugega leta na pravi račun, kjer bom lahko dala OS na 040, ddv pa na 160?

DDV odbijete že od avansnega računa (pri obračunu DDV zahtevate vračilo DDV-ja) , zato ga tudi evidentirate 160/295. (konto 295 uporabite namesto zmanjševanja danega avansa na kontu 130)

Ko prejemete račun:

  • 040/ nabavna vrednost

295/ DDV in /K220

  • in nato zapirate obveznost z danim avansom 220/130.

Račun iz preteklih let

Prosim za nasvet kako naj poknjižim ddv, ki si ga nismo odbili lansko leto, vendar smo imeli pravico do vstopnega ddv. mislim da tudi ni davčno priznan odhodek?

67. člen Zakon o davku na dodano vrednost, (2) odstavek omogoča, da se DDV odbija še naslednje leto, ki sledi koledarskemu letu, v katerem ste pridobili pravico do vstopnega ddv. Torej, če ste račun prejeli maja 2006 in takrat niste uveljavljali odbitka DDV, lahko to naredite do decembra 2007.

Samo kako pa v tem primeru poknjižimo račun? Saj če se račun nananša na maj 06, to ni strošek leta 2007?

Poknjkiži se preko prenesenega poslovnega izida 2006 in sicer se bo povečala izguba ali zmanjšal dobiček. Konto 93.

Kasaskonto in neizdan račun

Dobavitelj nam je izstavil račun, na katerem piše, da če plačamo pred datumom valute, smo upravičeni do 10% popusta. Plačali smo predčasno, vendar nam dobavitelj NE izstavi dobropisa (ker on tega pač ne dela). Ker dobavitelj NI davčni zavezanec, mi ni čisto jasno, ali mu mi lahko izstavimo bremepis in kako je v tem primeru z ddv-jem: mi smo davčni zavezanci, torej moramo obračunavati ddv, vendar ali lahko kar z interno temeljnico zmanjšam stroške, priloga pa je njegov račun?

Poknjižite casasconto z interno temeljnico, ki ji priložite kopijo računa, na katerem je klavzula o casascontu. Ker ni DDV zavezanec, to zadošča.

Priznan casaskonto tujca (EU)

Dobavitelj iz EU z veljavno VAT nam je priznal cassasconto, le-tega smo koristili. Nastane pa problem, ker za ta znesek ne izda dobropisa. Kako naj pravilno razknjižim to razliko, predvsem me zanima DDV - samoobdavčitev?, katero davčno obdobje?

V vašem primeru bi jaz izdala bremepis, ki se navezuje na dobaviteljev račun. Pri sebi ga knjižite enako, kot bi bil njegov dobropis. Knjiženje bremepisa in datum za DDV je datum plačila, saj vam popust pripada s tem dnem

Račun normiranca

odgovor najdete tu.

Knjiženje kmetovega računa

Zanima me na kateri konto naj knjižim račun,ki mi ga je izdal kmet z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (220 ali 285), saj moram izpolniti tudi REK 2 za davčni odtegljaj? Na kateri konto pa se knjiži prehrana in potni stroški za zavezanca?

Če ima zavezanec dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja davčno osnovo na dva načina:

  • z upoštevanjem dejanskih odhodkov
  • z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Pri prejeti fakturi, kjer se upoštevajo normirani odhodki zavezanca, je plačnik davka izplačevalec dohodka. Ob plačilu fakture se opravi tudi plačilo davčnega odtegljaja, za kar se davčnemu organu predloži obrazec REK-2. Za prejemnika je to še vedno obveznost do dobavitelja, konto 220. Obračun davčnega odtegljaja: 220/265 in plačilo "neto" obveznosti 220/110 in davčnega odtegljaja 265/110.

Prehrana za zavezanca, ki ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih odhodkov: 485. Na isti konto evidentirate tudi potne stroške (kilometrina, dnevnica...). Predlagam vam analitične konte za: prehrano, kilometrino, dnevnice...

Storno računa

Zanima me pravilni način storniranja računa. Kateri način je pravilen. Na primer, da hočemo stornirati račun št.10 vmes smo pa izdali že računa 11 in 12:

  1. Izdamo račun številka 13 in nanj napišemo vsebino računa št 10 ter vsem vrednostim damo negativen predznak.
  2. Enostavno računu številka 10 pripišemo besedo "storno"

Način pod 1: povezava: storno računa št. 10. Ni nujno, da prikažete vrednosti z negativnim predznakom, saj že naziv računa:STORNO pomeni negativni predznak.

Knjiženje prejetega računa po 76. členu

  • Znesek računa = 200 €
  • Informativni ddv = 40 €


  • Dobavitelj = 200 €
  • strošek = 200 €
  • DDV 160 = 40 €
  • DDV 260 = 40 €

Je pravilno?

Da, seveda.

Prefakturiranje

Glejte povezavo: Prefakturiranje

Izvršbe, tožbe...

Izvržba dolga

Podjetje nam je bilo dolžno kar nekaj denarja in smo ga dali v izvršbo. Ko smo dobili pozitivno rešeno, mu je banka odtegnila celoten znesek + obresti + stroški sodišča. Kam poknjižim te obresti in stroške sodišča? Med izredne prihodke?

  • zaprete terjatev;
  • obresti =777 finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih;
  • sodni stroški = 787 Drugi prihodki

Enostranski pobot

Povezava na sorodno temo.

Računi tujina

Računi iz EU

Zanima me kako se pravilno knjiži račun iz tujine /EU/, v neto znesku 400,00 eur, kto 4.../2210, toliko je bilo tudi plačano, torej 2210/1100. Potem pa se začne vprašanje: 30,00 eur vstopnega ddv se odbija,torej je debet 1601/ ??, 50,00 eur se ne odbija in je debet 4..../??

Po prejetem računu: 4xxx ali 65xx ali 3xxx/2210

Po samoobdavčitvi, če imaš samo odbitni:

  • 1601 / (znesek odbitnega DDV)
  • /2601 (znesek obračunanega DDV = neto znesek na fakturi x 20% ali 8,5%)

če imaš delno odbitno in delno neodbitni DDV (npr. reprezentanca):

  • 1601/ (znesek odbitnega DDV)
  • 4xxx ali 65xx ali xxxx (isto kot zgoraj => po osnovi) / (znesek neodbitnega DDV)/ 2601 (znesek obračunanega DDV

Posel v svojem imenu in za tuj račun

Podjetje v tretji državi kupi marmor. Ta marmor proda v drugo tretjo državo. Blago ne prestopi slo. meje ker je dostavljeno direktno kupcu.Podjetje nima zalog. Podjetje kupuje po naročilu kupca.

Finančno pa gre takole: od kupca k slo podjetju in od slo podjetja do dobavitelja. Dobavitelj izstavi fakturo slo. podjetju, le to pa izda svojo fakturu in jo pošlje kupcu. Na fakturi je zaračunano blago in provizija.

Kako to knjižiti? Ali se to knjiži samo prihodek posredniška provizija ali se celoten račun dobavitelja poknjiži na stroške mat. izdan račun pa na prihodke od prodaje blaga?

Način knjiženja je odvisen:

  • ali sklepate pogodbe/posle v svojem imenu in za svoj račun ali
  • sklepate pogodbe/posle v svojem imenu in za tuj račun.

Glede na način zaračunavanja prodaje bi predpostavila (tako kot navajate), da opravljate posle v svojem imenu in za tuj račun:

  • prejem dobaviteljeve fakture: 145 /221 = 1.000 €;
  • izdana faktura kupcu v tujino: 121 = 1.200€/145 = 1.000 € in /761 provizija =200€

Konto 145 = druge kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun (lahko bi tudi uporabili konto 141 - kratkoročne terjatve iz uvoza za tuj račun, čeravno ni pravega uvoza v državo).

Kolikor pa iz dokumentacije/pogodbe ne izhaja ta način poslovanja, pa je nakup za vas nabava blaga, pri čemer ne delite kupnine na vrednost blaga in vrednost provizije (provizija nastopi samo pri opravljanju poslov v svojem imenu in za tuj račun).

  • nabava: 661/221 = 1000€
  • prodaja: 121/763 = 1.200€
  • izhod iz "skladišča" = 702/661 = 1.000

661 = lahko poimenujete blago v tranzitu.

Uvoz iz Bosne

Kako naj rešim primer? Iz Bosne dobimo fakturo za uvoz materiala, kjer je npr.vrednost 39.336 €, na ECL pa je pod zap.46-statistična vrednost, (ki je bila dosedaj za knjiženje) vrednost 39.936 €, kar je tudi osnova za obračun DDV-ja od uvoza, ki znaša 7.987. Na carini pravijo, da so to stroški tovornine.

Sedaj me je malo zmedlo in ne vem, kako naj vse to pravilno poknjižim? Ko dobim račun od špediterja npr.Fersped so zaračunane carinske dajatve 7.987 €, pa njihovi stroški in vse to je obveznost za plačilo npr.8.920 €. Obveznost do tujine je 39.336 €. Kam gre razlika med stat.vrednostjo in dejansko vrednostjo fakture, ki v tem primeru znaša 600 €?

Statistična vrednost naj te pri obračunu ne moti.

  • INO račun 39.336 650/221
  • DDV 7.987 160X/261
  • Feršped (razlika) 933 651/220
  • temeljnica 39.336 659/650 660/659; 933 659/651 660/659

to je , če gre v zalogo, če pa se proda takoj naprej pa

  • INO račun 7110/221
  • ddv- enako: Feršped 41X / 220

Cassa sconto

Zanima me na kateri konto bi knjižila cassa sconto, ki mi ga prizna dobavitelj iz tujine (EU):

  • skupna vrednost računa je 1782 EUR, plačali smo le 1746,36 EUR, razlika je kot cassa sconto navedena na računu (35,64 EUR).

zanima me na kateri konto bi knjižila cassa sconto, ki mi ga prizna dobavitelj iz tujine (EU): skupna vrednost računa je 1782 EUR, plačali smo le 1746,36 EUR, razlika je kot cassa sconto navedena na računu (35,64 EUR).

Preplačilo - obravnava po več letih - ni računa

Naročnik iz Italije leta 2008 nakazal 50 eur več, kot je znašalo opravljeno delo (kot preplačilo za morebitno nadaljnje sodelovanje). Na to razliko sem pozabila in šele sedaj (!!!), po podrobnem pregledu saldakontov, sem opazila neskladnost. Oseba, s katero sem pri podjetju kontaktirala, se mi ne javlja. Ali lahko ta znesek knjižim direktno na izredni prihodek? Na kaj je potrebno paziti? Brskam po dosegljivi literaturi, pa ne najdem konkretnega odgovora.

Knjižite ga na avanse, po zastaranju (3 leta) pa med izredne prihodke.

Gotovinski računi

Kratkoročno založena sredstva - "mimo" blagajne

V programu imamo posebej vodenje gotovinskih računov in avtomatsko knjiženje na primer:

  • gorivo 4021/ ddv 1601/ / 2855

Zdaj pa me moti ta konto 2855..ostaja seveda saldo odprt na tem kontu. Kako zapiram ta konto? Ali knjiži kdo kako drugače gotovinske račune?

Gotovinske račune lahko knjižite tako kot ste jih ali pa pred tem knižite na 220, ki ga zapirate s prenosm na 285 - obveznost do zaposlenih (401/220 in 220/285).

In kdaj se obveznost na 285 zapre? Takrat, ko boste bodisi nakazili na TRR plačnika (285/1100) bodisi mu izplačali gotovino iz blagajne (285/100).

Kratkoročno založena sredstva - "preko" blagajne

Direktor kupi in plača nek matrial, pomožni material s svojim denarjem, potem pa jaz v blokec blagajniški izdatek vpišem ta znesek... Kam naj knjižim te izdatke, ki so v blagajnišem izdatku? Enako pri blagajniškem prejemku, ko direktor dvigne (za gotovinsko-materialno poslovanje ali potne stroške) z TRR znesek, ga vpišem v blokec blag. prejemka, kam knjižim?

Jaz bi naredila tako:

  • prinešeni račun za materiala, storitev, ki se nanaša na pravno osebo in je poravnan gotovinsko (direktor ali druga oseba): 4.., 16/285 obveznost za založena sredstva;
  • izplačilo iz blagajne- dokument blagajniški izdatek: 285/100 (z navedbo številke računa/dokumenta, ki je podlaga za izplačilo)

Dvig gotovine iz TRR za majhne izdatke - in hkrati polog v blagajno:

  • prejem gotovine v blagajno: 100/1109
  • prejem izpiska TRR, kjer je evidentiran dvig gotovine: 1109/110.

Izplačila iz te gotovine se evidentirajo na enak način, kot povračilo stroškov za založena sredstva. Izplačilo po potnem obračunu (blagajniški izdatek in hkratno evidentiranje potnega obračuna): 4.../100 - priloga k blagajniškemu izdatku je potni nalog.

Kolikor pa potne naloge evidentirate/ arhivirate ločeno, pa na blagajniškemu izdatku navedete podlago za izplačilo: izplačilo po PN št. xxxx, sam potni nalog pa: 4.../285 in izplačilo iz blagajne: 285/100. (ta varianta se mi zdi primernejša).

In ne pozabite sestaviti hkrati tudi blagajniški dnevnik.

Obveznost na osnovi pogodbe

Nabavo poslovnih prostorov knjižim na Naložbene nepremičnine,, aj je protiknjižba, glede na to, da to ni faktura 220 ampak kupoprodajna pogodba?

Za evidentiranje obveznosti do dobavitelja ni potrebna samo faktura, na ta konto evidentiramo tudi obveznosti, pri katerih je sklenjena le pogodba. Če ima pogodba vse elemente, ki so potrebni z vidika DDV-ja, potem pogodba nadomešča račun: 027/220. Na ta konto boste eivdentirali tudi kasnejša vlaganja (tako kot ste predlagali).

Obveznosti do državnih organov

Obveznost - dohodnina

1.) Kako kontirate dohodnino na udeležbo pri dobičku direktorju (lastnik) d.o.o., če oblikujete prenesen čisti dobiček iz prejšnjih let? Kateri konto je pravilen?

  • 25 - kratkoročne obveznosti do zaposlencev (npr.254)

ali

  • 26 - obveznosti do državnih in dr.inštitucij (npr.265)

2.) Pravilen konto za dohodnino izplačano fizični osebi za najemnino poslovnega prostora? (d.o.o. ima v najemu poslovni prostor, katerega lastnik je fizična oseba.)

V obeh primerih se dohodnina kot davčni odtegljaj evidentira na kontu 265: Obveznost za davčni odtegljaj.

Knjiženje DDV

Splošno

Lepo VAS PROSIM, pošljite mi vzorec temeljnice za knjženje obračunanega DDV-ja!

Če prav razumem potrebujete temeljnico za knjiženje obračuna ddv konec davčnega obdobja (primer s.pja):

  1. zapirate terjatve za vstopni ddv 8,5% in prenesete na konto, kjer se vstopni ddv zbira (1606/1601)
  2. zapirate terjatve za vstopni ddv 20 % in prenesete na konto, kjer se vstopni ddv zbira (1606/1602)
  3. zapirate konto za vstopni ddv /1606
  4. zapirate konto za izstopni ddv 8,5% in prenesete na konto, kjer se izstopni ddv zbira (2601/2606)
  5. zapirate konto za izstopni ddv 20% in prenesete na konto, kjer se izstopni ddv zbira (2602/2606)
  6. zapirate konto za izstopni ddv 2606/
  7. ugotovite terjatev do države oz. obveznost do države in knjižite terjatev na 1607/, obveznost pa /2607, s tem se temeljnica uskladi

Prefakturiranje

Imam prejet račun, ki ga moram v celoti zaračunati drugemu podjetju. Kako to poknjižim? Kaj pa v primeru, če bi zaračunali malo več kot je na prejetem računu?

Danes pa moram zaključiti DDV, zato sem se morala odločiti. Poklicala sem na svetovanje na GKZ, kjer so mi rekli, da sta to dva prometa: nabava materiala (oz.blaga) in prodaja in je potrebno tako tudi knjižiti.

In če dejansko pomislimo: to ni poslovanje na tuj račun, da bi lahko knjižili preko 140, tudi ni pravo prefakturiranje (napr. stroški vode, elektrike ipd..), pa tudi niso odloženi stroški. Mi smo le nabavili določen material in ga prodali naprej.Zakaj in kako pa je druga zgodba. Glede na to, da smo proizvodno podjetje tudi vprašljivo?

Zato tudi menim da je pravilna knjižba:

  • nabava : 660/16000,2200
  • prodaja: 1200/2600,762 in 702/660.

Mi računa, ki je predmet prefakturiranja, absolutno ne knjižimo v strošek, temveč na prehodne postavke, tudi konto dobavitelja imamo ločen od rednih računov (npr. 22001). DDV se ne odbiva, temveč se na izdanem računu (ki gre tudi preko prehodnega konta) navede, da DDV ni obračunan temveč samo prikazan. Na računu, ki je predmet prefakturiranja, mora biti navedeno, kdo je prejemnik in plačnik računa, ter kdo je prejemnik storitve. Slednjemu se račun tudi prefakturira.

Samoobdavčitev - obrnjena davčna obveznost - 76 a člen

Na katere konte se knjiži samoobdavčitev?

  • osnova:145 €
  • DDV 20%: 29 €
  • Samoobdavčitev - 29 € se knjiži na konto skupino 160 - vstopni DDV (debet), in
  • 260 - izstopni DDV - (kredit) - seveda ustrezni analitični konto si boste sami dali, glede na ostale konte.

DDV po plačani realizaciji - odpis

1. V letu 2008 mi je ena firma (d.o.o.) dolgovala plačilo računa za katerega sem jaz odvedel DDV, sedaj ta firma ne obstaja več, si lahko kako poračunam vsaj plačani ddv do države'

  • Obstaja možnost, da s civilno tožbo terjate zadnjega lastnika. S tem so povezani dodatni stroški in sitnosti, pa tudi ni sigurno, da bo kaj učinka.

Če se je firma pripojila potem ima podatek o dolgu prevzemna družba in ga je le-ta dolžna plačati. Preverite, če vaša terjatev morda ni zastarala. Zastaralni rok po obligacijskem zakoniku je 3 leta.

2. in še račune za drugi d.o.o., ki pa je v letu 2010 in je blokirana, ker je privatni d.o.o., ne bo nikoli odblokiran, ali si lahko poračunam nekako ddv, mogoče račune celo storniram? (bli so izdani v začetku letošnjega leta, jaz pa sem 3 mesečni zavezanec za DDV?

Skratka, če je terjatev zastarala, če ne boste terjali lastnika, prevzemne družbe,.. in tudi niste vložili izvršbe, dokler je firma obstajala, potem ne morete narediti nič več, davčno tudi ni priznan odpis take terjatve.

  • Računov kar tako ne morete stornirati. Če je bila storitev opravljena oz. blago prodano in ni bila podana reklamacija, ki bi edina opravičila izdajo dobropisa, potem čimpreje vložite izvršbo. Na podlagi sklepa sodišče, da je vaša terjatev nepoplačljiva boste lahko popravljali ddv, pa tudi odpis terjatve bo davčno priznan.

Knjiženje trošarin

Kako poknjižite trošarine in davčni odteglaj?

Na obveznost do države 26... S plačilom se zapre.

Knjiženje ODO odtegljaja

Kako se knjiži obrazec odo-1? Verjetno s temeljnico 4/265 - ali na strošek "dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela", pri plačilo pa zapremo 265/1100?

Jaz obrazca ODO ne knjižim. Dobim račun od dobavitelja iz tujine v bruto znesku, od tega odštejem znesek davka. Račun v celoti knjižim v stroške, protikonto obveznost do dobavitelja 22 in obveznost za davek 265. ob plačilu davka pa se zapira 265/110. Dobavitelju seveda plačam znesek brez davka.

Kaj pa, če znesek računa dobavitelja ni v bruto znesku, ampak neto? Zdaj je kar je in znesek davčnega odtegljaja moram poknižit?

Potem je verjetno potrebno narediti preračun iz neto v bruto in znesek davka bi jaz knjižila na isti konto 4 kot račun dobavitelja in protikonto 265.

Zaključne knižbe - davki

Akontacije davka

Med letom smo plačevali akontacije davka od dohodka in jih knjižili na konto 1619. Sedaj se trudim z zaključnimi knjižbami in imam vprašanje. Ko prenašam akontacijo davka iz konta 1619 na 2640 ali prenesem tudi znesek akontacije, ki je bil sicer plačan v januarju ampak se nanaša na leto 2007? Č e naredim tako, potem imam saldo na kontu 16 v kredit, kar pa najbrž ni prav. Ali pa prenesem samo akontacije plačane v letu 2007?

Na kontu 1619 imate med letom plačanih 11 akontacij. Ko ugotovite davek iz dobička, ga knjižite: 810/264. Akontacijo za december, plačano 10.01.2008; knjižite s temeljnico: 1619/264.

In ko prenašate iz konta 1619 na 264, vam bo na tem kontu ostalo (264):

  • akontacija za december, ki jo boste poravnali 10.01.2008 in
  • doplačilo davka za leto 2007 po davčnem obračunu.

Če pa boste imeli v končnem obračunu davka preplačilo, boste pa celoten saldo iz konta 264 prenesli na terjatev do države, medtem ko akontacija za december ostane na kontu 264 (264/110 v januarju).


Prosila bi vas, da mi opišete konte za knjiženje akontacije davka po ugotovitvi davčne obveznosti na podlagi davčnega obračuna in konte v primeru knjiženja preplačila akontacije (v letu 2008 izguba).

  1. primer knjiženja davčne obveznosti iz obračuna, kjer nastane obveznost (manjše akontacije med letom)??? 810/264 - in na kontu 810 morate prenesti tudi vseh 12 akontacij (ne morem vam predlagati knjiženja, ker ne poznam vašega načina evidentiranja akontacij): če jih evidentirate 161/110 in december 161/264 potem prenesete vseh 12 akontacij: 810/161. Na kontu 810 imate tako celotno davčno obveznost. Kolikor pa akontacije evidentirate med letom: 810/264, potem je potrebna zgolj še dodatna obveznost 810/264.
  2. primer knjiženja davčne obveznosti iz obračuna, kjer nastane preplačilo in če pravilno razumem, ima davčni zavezanec poslovno ali poslovno in davčno izgubo?? napišite kako evidentirate plačila akontacij med letom??

Če med letom evidentirate: 810/264, potem je knjižba storno 810/ in 161/ terjatev do države. Kolikor pa med letom evidentirate plačila: 161/110 in december 161/264, vam bo na kontu 161 ostalo celotno preplačilo (vseh 12 akontacij) in ni potrebno nobene dodatne knjižbe.

Vračilo davka

V letu 2007 je Durs vrnil d.o.o. davek od dobička, kam naj poknjižim, da bo pravilno?. Razmišljala sem da bi na 26.. vendar bi mi potem ta konto izkazoval obveznost do durs, potem sem razmišljala, da bi na konto 26.. s tega si bi zmanjšala na 81... ter posledično povečala dobiček na 9... Razmišljala sem tudi o izrednih prihodkih, skratka ne vem kaj naj s tem vračilom davka.

Če ste dobili vrnjen davek iz dohodka pravnih oseb, potem ste morali pred tem izkazovati terjatev za preveč plačan davek iz leta 2006 (na kontu 161). Kolikor pa tega niste imeli, potem morate najprej ugotoviti iz katerega naslova vam je bil davek vrnjen (morebiti zaradi zmanjšanih akontacij za leto 2007......)? Ko boste to ugotovili, boste tudi vedeli kam vračilo knjižiti!! (oziroma kaj vam po vsebini pomeni).

Pobot

Za lani smo dobili sicer dobiček, vendar je bilo predhodno leto prevelik dobiček in je bilo potrebno plačati velik znesek akontacij., ki pa dursu niso bile poravnane v celoti. ker letos zahtevamo vračilo preveč plačanih akontacij, ki dejansko niso bile plačne, smo od dursa dobili pobot obveznosti, sedaj me pa zanima kako to knjižno pravilno izvest. Sedaj imamo konto 2640 zmanjašn in imamo obveznst do države 1610, s tem pobotom, pa zapremo 1610, kaj pa je proti knjižba?

Primer:

  • predhodne akontacije ste evidentirali: 932/264 ( 1.000) in plačila 264/110 (700 - upoštevano manjše plačilo od izkazane obveznosti)
  • po davčnem obračunu ste ugotovili preplačilo: storno 932/ (200) in 161/ (200) glede na predhodne akontacije, ne pa glede na dejanska plačila;
  • davčna obveznost po obračunu = 800
  • pobot: 264/161 = 200....

in na koncu vam še vedno ostane dolg do davčne za 100 enot: plačane predhodne akontacije so 700, davčna obveznost pa je 800...za plačilo še vedno 100 enot.

Knjiženje davka od izplačila dobička

Pomoč prosim. Gre za obveznost plačila davka na izplačilo dobička, REK 2, obdavčeno kot dividende.

  • Knjiženje K na obveznost konto 2....Protikonto D ???
  • Plačila: normalno 2..../1100.

Torej kateri debetni konto se vam zdi najprimernejši oz. kaj je nabolj pravilno?

Predlog:

  • razporeditev dobička na udeležbo: 930/275
  • obračun davčnega odtegljaja: 275/265
  • izplačilo udeležbe na dobičku in davčni odtegljaj (REK-2): 275/110 in 265/110

Negativni saldi na saldakontih

Imam eno vprašanje in sicer glede nagtivnih saldov konec leta na saldakontih. Ali jih je potrebno preknjižiti oz. kje je to navedeno?

Kje je to naveden? SRS govorijo o terjatvah in obveznostih, ki morajo biti izkazane v vrednosti iz verodostojne knjigovodske listine. Na enak način se priznavajo tudi posamezne terjatve/obveznosti. Z vključevanjem tistih terjatev/obveznosti, ki imajo "negativno" vrednost, navidezno zmanjšujete njihovo vrednost. Zato vam iz negativnih vrednosti nastaneje terjatve iz preplačil (dobavitelji) ali pa obveznosti iz preplačil (kupci).

Knjiženje "ARAG" računa

A kdo slučajno ve, kako se knjiži ARAG račun? Bili smo na posvetu pri odvetniku, ki je izstavil račun za 36 €, vendar 30 € je pokril ARAG, 6 pa moramo sami.

Če po številkah sklepam, vam ARAG ni pokril zneska DDV, ker zavarovalnice krijejo stroške brez DDV, saj predpostavljajo, da si DDV odbijate.

  • Račun knjižite 41, 16 / 22
  • Kritje ARAG 22 / 78
  • Krijete sami 22 / 11

Če niste DDV zavezanec in si DDV ne morete odbijate, pa gre celoten znesek na 41 (brez konta 16)

Druge obveznosti

Darilni boni

Ko prodamo bon končnemu kupcu ali davčnemu zavezancu ali moramo iztavit račun in od tega odvesti ddv? Po kateri stopnji če da? Ali vodim le evidenco prodanih bonov ter posebno blagajno, ko pride stranka in plača blago z darilnim bonom na blagajni in kako to poknjižim?

Menim, da s samo izdajo bona še ne nastane obdavčljiv dogodek, zato tega dogodka ne knjižite v davčne evidence.

Knjiženje:

  • Izdaja bona: 100/285
  • Stranka plača vašo storitev, blago z bonom (dobava blaga, opravljena storitev = obdavčljivi dogodek in zavedete v davčne evidence), izstavite račun: 120/760,260
  • Zaprete obveznost in terjatev: 285/120.

Tako bi bilo po mojem mnenju pravilno knjiženje. v kolikor pa sem se zmotila pa naj me kdo popravi.

Zavarovalne premije zaposlencev

Kako se knjiži, če lastnik d.o.o. ali s.p., sklene polico življenjskega zavarovanja, plačnik zavarovanja pa je podjetje?

Jaz imam primer življenskega zavarovanja, vezanega na investicijske sklade in je plačnik in upravičenec do zavarovalne vsote podjetje. Knjižim prejet račun 0660/2200 ( ), v banki pa 2200 ( )/11.

Možnosti:

  • če je plačnik zavarovalne premije podjetje/s.p., upravičenec do zavarovalne vsote podjetje/s.p. je to naložba 06/22;
  • če je plačnik zavarovalne premije podjetje, upravičenec do zavarovalne vsote pa fizična oseba: fizična oseba zaposlena pri d.o.o.= boniteta; fizična oseba, ki ni zaposlena pri d.o.o. je pa lastnik = prikrito izplačilo dobička (dividenda: dohodnina po stopnji 20% od bruto zneska); zasebnik/s.p.- = davčno nepriznan odhodek.

"Zaključne" knjižbe - davek od dobička

Med letom smo plačevali akontacije davka od dohodka in jih knjižili na konto 1619. Sedaj se trudim z zaključnimi knjižbami in imam vprašanje. Ko prenašam akontacijo davka iz konta 1619 na 2640 ali prenesem tudi znesek akontacije, ki je bil sicer plačan v januarju ampak se nanaša na leto 2007? Č e naredim tako, potem imam saldo na kontu 16 v kredit, kar pa najbrž ni prav. Ali pa prenesem samo akontacije plačane v letu 2007?

Na kontu 1619 imate med letom plačanih 11 akontacij. Ko ugotovite davek iz dobička, ga knjižite: 810/264. Akontacijo za december, plačano 10.01.2008; knjižite s temeljnico: 1619/264. In ko prenašate iz konta 1619 na 264, vam bo na tem kontu ostalo (264):

  • akontacija za december, ki jo boste poravnali 10.01.2008 in
  • doplačilo davka za leto 2007 po davčnem obračunu.

Če pa boste imeli v končnem obračunu davka preplačilo, boste pa celoten saldo iz konta 264 prenesli na terjatev do države, medtem ko akontacija za december ostane na kontu 264 (264/110 v januarju).

Knjiženje obveznosti - plače

Glejte povezavo na knjiženje Stroškov dela.

Kratkoročni krediti

Knjiženje pogodbe

Zanima me, ali podjetje, ki je dobilo kredit od fizične osebe-direktor - knjiži tudi kreditno pogodbo in kako.

Zgolj sklenjena kreditna pogodba ni predmet evidentiranja v poslovnih knjigah.

Knjiženje posojila, pridobljenega od podjetja

Vračilo v enkratnem znesku

Naše podjetje je prejelo posojilo od drugega podjetja, naprošam za pomoč pri kontih in knjiženju prejema in vračila posojila, ki bo v enkratnem znesku.

  • Prejem posojila: priliv na TRR: 110/272 (kratkoročna posojila, dobljena pri bankah in družbah v državi)
  • Vračilo: 272/110
  • Še predtem, pa vam bodo poslali obračun obresti: 743 odhodki iz drugih finančnih obveznosti/280-kratkoročne obveznosti za obresti.
  • plačilo obresti 280/110.

Kolikor vam obračuna obresti za obdobje do 31.12. ne bodo poslali, morate te obresti sami "izračunati" in jih prikazati med odhodki, saj se nanašajo na poslovno leto 2007.

  • Če je prejem posojila od podjetja v skupini (povezano podjetje), uporabite konte: 270 (namesto 272), 740 (namesto 743).

Knjiženje akontacij davka od dobička

Prosim še za pojasnilo knjiženja davka - znaknjižimo obveznost za doplačilo na 810/264. Kaj pa akontacije za celo leto - kam in kako se knjižijo, na kateri konot in ali v enem znesku ali razmejimo po mesecih?

Načinov knjiženja je več, lahko vam predlagam "svoj" način:

  • mesečno (ali trimesečno) akontacijo na koncu vsakega meseca evidentiramo 810/264: zakaj? 3. odstavek 371. člena Zakona o davčnem postopku: obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti;
  • na enak način tudi akontacijo za mesec december (31.12.2008) = 810/264;
  • skupaj 12 akontacij ali pa 4 akontacije (trimesečni zavezanec).

Po davčnem obračunu pa:

  • doplačilo: 810/264
  • preplačilo: storno 810/ in 161.