Odpravnine, jubilejne nagrade ...

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

JUBILEJNA NAGRADA

Pojem: zadnji delodajalec

V 47. členu Kolektivne pogodbe iz gradbeništva iz gradbeništva je zapisano: (2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade., kaj to pomeni?

(Kolektivna pogodba je tu kot vzorec, tolmačenje kdo je zadnji delodajalec velja za vse pogodbe)

Prebrat pa morate še prejšnjo točko, kjer piše: – za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini najmanj ene najnižje osnovne plače prvega tarifnega razreda;

Meni je to razumljivo. Zadnji delodajalec je tisti, pri katerem si trenutno zaposlen in ti je tudi dolžan izplačati jubilejno nagrado za 10 let delovne dobe pri njem.

Mogoče vam bo tale odlomek iz sestavka malo bolj pomagal članek iz obrtnika: Jubilejna nagrada pri zasebnem delodajalcu po novem Objavljen januarja 2005!

Odprava skupne delovne dobe kot podlage za izplačilo jubilejne nagrade (ki je v bistvu odražala že davno preživeto združeno delo) predstavlja nedvomno pomemben korak v prizadevanjih k razbremenjevanju delodajalcev, tako da je zadevno spremembo moč upravičeno prišteti tudi k pomembnim dosežkom pogajalcev ZDODS in OZS.

Ob tem pa je treba opozoriti, da skupna delovna doba kot podlaga za jubilejno nagrado še vedno velja tako za delodajalce, ki jih zavezujejo kolektivna pogodba za negospodarstvo in dve ali tri panožne kolektivne pogodbe starejšega datuma s področja gospodarskih dejavnosti. Zato mora delodajalec za pravilno ugotovitev svojih tovrstnih obveznosti v konkretnem primeru preveriti, kako je pravica do jubilejne nagrade urejena v panožni kolektivni pogodbi, prav tako pa tudi v internem pravilniku podjetja (če ga seveda ima). V primeru, ko posamezno pravico ureja več različnih kolektivnih pogodb ali drugih predpisov, se namreč v konkretnem primeru uporabi kot zavezujoča tista normativna ureditev, ki je za delavca najugodnejša.

Davčno priznanje jubilejne nagrade

Kolikšna je davčno priznana jubilejna nagrada?

Jubilejna nagrada se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine:

  • 110.000 tolarjev za 10 let delovne dobe,
  • 165.000 tolarjev za 20 let delovne dobe,
  • 220.000 tolarjev za 30 let delovne dobe.

Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu vštevajo v davčno osnovo. Če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, se pri istem delodajalcu kasneje izplačane jubilejne nagrade za skupno delovno dobo vštevajo v davčno osnovo. Odgovorjeno 16. junija 2006!

Jubilejna nagrada nad uredbo

Kakšen je vpliv na obračun izplačila, če podjetje izplačuje jubilejne nagrade nad uredbo?

Znesek izplačila jubilejne nagrade, ki presega znesek iz uredbe (pri vsa 30 tisoč) se všteva v davčno osnovo za dohodnino in prispevke za socialno varnost. Pri izplačil izpolnite obrazec REK-1.

Jubilejna nagrada - polovični delovni čas

Če je delavec zaposlen za polovični delovni čas (4 ure dnevno) mu je plača obračunana za oddelane ure, pripadajo mu pa tudi povračila stroškov in regres kot da je zaposlen poln delovni čas. Mene tukaj zanima kaj pomeni plačevati prispevke za socialno varnost za polovični delovni čas. PIZ bo pač upošteval ure, ki so bile oddelane, kaj pa zdravstvo? Ali ima tudi v tem pogledu iste pravice kot da bi bil zaposlen poln delovni čas?

Da.

Meni pri polovičnem delovnem času še nekaj ni jasno. Kako je z jubilejno nagrado. Mnenja so različna, kolektivna pogodba pa ne določa nič v zvezi s krajšim delovnim časom glede jubilejne. Ali delavcu pripada jubilejna za npr. 20 let, tudi če nima dejanske delovne dobe še 20 let, ker dela 2/3 delovni čas?

Ne, jubilejna nagrada pripada delavcu, ko dejansko izpolni določeno delovno dobo.

Jubilejna nagrada - za 10 in 20...

Zanima me ali monterju, ki je npr. bil zaposlen 7 let na eni firmi in sedaj 3 leta na drugi pripada kakšna jubilejna nagrada za 10 let delovne dobe?

Ponavadi se lahko štejejo leta res pri zadnjem delodajalcu, oz. lahko delodajalec vseeno izplača delavcu jubilejno nagrado za npr.skupno delovno dobo 10 let, čeprav je le-ta delal prej kje drugje in ima skupno vseh 10 let. Vedno se gleda, kaj je bolje za delavca. Če pa je delavec že prejel pri prejšnjem delodajacu za npr. 10 let, pri novem pa dela tudi spet 10 let, mu pa zadnji delodajalec ne sme izplačat še enkrat jubilejno nagrado za 10 let, ker jo je že prejel - za 20. let pa lahko!

Jubilejna nagrada za 40 let

Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo Po 01. 01. 2007! od 01.01.07 določa tudi jubilejno nagrado za 40 let delovne dobe. Delodajalec (d.d.) v svojo kolektivno pogodbo tega še ni vnesel ( sicer pa izplačuje jubilejne nagrade za skupno delovno dobo) zato delavcu, ki je letos že napolnil 40 let noče izplačati nagrade. Delodajalec pravi, da delavcu nagrada ne pripada, če se bo upokojil in dobil odpravnino (?!). Delavec se v letošnjem letu ne namerava upokojiti. Ali ima delavec pravico zahtevati to nagrado.

Pravice delavcev, ki se nanašajo na vrste in višino izplačil so opredeljene v kolektivnih pogodbah. Kolikor so kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti (odvisno v katero kolektivno pogodbo ste uvrščeni) že "ažurirane" in vključujejo tudi jubilejno nagrado za 40 let delovne dobe, potem jo delodajalec mora izplačati. Sama upokojitev in prejem odpravnine ob upokojitvi (torej se medsebojno ne izključujeta), pri tem nima nobene povezave.

Uredba o višini povračil stroškov....... je davčni izvedbeni predpis, ki določa meje teh izplačil, ki so še davčno priznani. To pa ne pomeni, da jih mora delodajalec upoštevati - npr. da vam izplača jubilejno nagrado za 40 let delovne dobe, če ta ni opredeljena v kolektivni pogodbi dejavnosti. Samo tisto kar je v pogodbi o zaposlitvi, kolektivni pogodbi dejavnosti, podjetniški kolektivni pogodbi ( ki ne more zmanjševati pravic delavcev glede na kolektivno pogodbo dejavnosti lahko pa jih ureja ugodneje) je s strani delavca iztožljivo.

ODPRAVNINA

Odpravnina ob upokojitvi

Zaposliti nameravamo delavca, ki ima še leto in en mesec do odhoda v pokoj. Kako je z izplačilom odpravnine ob upokojitvi? Koliko znaša odpravnina , ali smo jo dolžni izplačat glede na to, da bo delal pri nas samo eno leto?

Odpravnino ob starostni upokojitvi je dolžan izplačati tisti delodajalec, pri katerem bo delavec izpolnil pogoje za starostno upokojitev in znaša po 132. členu ZDR dve povprečni mesečni plači v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dve povprečni mesečni plači delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

Izračunati je potrebno torej, kaj je za delavca ugodneje in se mu potem ta znesek odpravnine izplača - vzamejo pa se vedno bruto zneski (povprečni mesečni bruto plači delavca ali povprečni mesečni bruto plači v RS).

Odpravnina - upoštevanje delovne dobe "pravnih prednikov"

Zaposleni so upravičeni do odpravnine. Izračunala sem odpravnino na podlagi 109.člena zakona od delovnih razmerjih. Povprečje plače zadnjih treh mesecev deljeno npr. z 4 (1/4), če je delavec zaposlen pri nas do 15 let in potem krat 15. Bega me samo to ali se dalavcu ob odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov izplača odpravnina samo od delovne dobe pri nas. Jaz mislim, da je tako vendar rabim še dodatno potrdilo nekoga, ki ima z tem že izkušnje.

Kako glasi 2. in 3. odstavek 109, člena ZDR - 2002:

2) Delavcu pripada odpravnina v višini:

  • 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let;
  • 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let;
  • 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.

(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

Odpravnina ob prekinitvi pogodbe

Najvišji še neobdavčen znesek

Izplačati moramo odpravnino, ki presega deset mesečnih povprečnih plač v RS - katero mesečno povprečno plačo v RS moram upoštevati za neobdavčen znesek?

Neobdavčen znesek je fiksen in znaša 825.000,00 tisoč tolarjev (10. člane Uredbe). Pred letom 2007 dalje!

Višina odpravnine glede na delovno dobo

Izplačati moramo odpravnino, ki presega deset mesečnih povprečnih plač v RS - katero mesečno povprečno plačo v RS moram upoštevati za neobdavčen znesek?

Če je manj kot eno leto ni odpravnine. Običajno se upošteva zadnja znana povprečna mesečna plača v RS, ko se izplačuje dohodek oziroma v tem primeru odpravnina. Neobdavčen znesek je fiksen in znaša 825.000,00 tisoč tolarjev. Pri odpravninah je potrebno kar malo popazit. Odvisne so od delovne dobe in kolektivne pogodbe. Če je delal pri vas 3 leta ima takrat pravico do 3/5 navedenega povprečja (3 * 1/5) Povprečno plačo v Slo pa mislim, da vzamete v primeru, če je njegovo povprečje manjše od republiškega povprečja. Odpravnine ureja 109. člen [Zakona o delovnih razmerjih - 2002.

Iz ZDR:

Delavcu pripada odpravnina v višini:

  • 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let;
  • 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let;
  • 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.

(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

(4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Odškodnina namesto odpravnine

Zaposleni je dobil odpoved kot tehnološki višek. Odpovedni rok je 45 dni, ker pa se ga želi podjetje čim prej rešiti, mu bo izplačalo (poleg odpravnine po zakonu) še odškodnino v višini 1,5 bruto plače. Zdaj nisem prepričana, ali se to kakorkoli obdavči ali je, ker gre za odškodnino, oproščeno davka - dohodnine?

Vse kar ni navedeno kot oproščeno se obdavči. Obračunajte enako kot plača, prispevki, davki...


V 94. členu Zakona o delovnih razmerjih - 2002 je navedeno, da delodajalec lahko namesto odpovednega roka izplača delavcu odškodnino. Je ta odškodnina obdavčljiva? Če ni, do kakšne višine?

Namesto odpovednega roka, se na podlagi pisnega sporazuma lahko delavcu izplača odškodnina. Moje mnenje je,da je enako kot plača, ki bi jo delavec prejemal, če bi delal v času odpovednega roka in s tem v povezavi se obračunajo in prispevki in davki. Odgovorjeno je bilo septembra 2003!

Odpravnina ob upokojitvi - delavec gre na zavod za zaposlovanje

Delavka bo 1.1.2011 izpolnjevala pogoje za upokojitev. Pri nas je zaposlena za polovični delovni čas (status invalida) kot snažilka. Sedaj sama hoče prekiniti del.razmerje, oz. prosi, če jo lahko odjavimo kot tehnološki višek, da bi se 1.12.2010 prijavila na Zavodu za zaposlovanje.Sedaj pa še hoče odpravnino ob upokojitvi. Zanima me kako je s tem , če se prijavi na Zavod oz. mislim, da ji vseeno pripada, seveda, če ji del.razmerje prekine podjetje?

Kolikor ji boste odpovedali delovno razmerje iz poslovnih razlogov, bo delavka prejela odpravnino, ki se nanaša na odpoved delovnega razmerja. Torej "gre" iz vašega podjetja na Zavod in ne v pokoj. Zato ji odpravnina ob upokojitvi ne pripada. Ji pa odpravnina, ki se nanaša na odpoved delovnega razmerja ne pripada, če da delavka sama odpoved. V tem primeru delavki tudi ne pripada odpravnina ob upokojitvi.

Delna invalidska upokojitev in odpravnina

Ali redno zaposlenemu (za nedoločen čas) v primeru delne invalidske upokojitve (polovični delovni čas) pripada odpravnina in kdaj se lahko izplača? Ali to opredeljuje ZDR (Zakon o delovnih razmerjih) in v katerem členu?

Odpravnina ob upokojitvi pripada, ko se delavec dokončno upokoji. Izplača se le enkrat.

Odpravnina in REK obrazec

Izplačali bomo jubilejno nagrado, ki ne presega zneska po 44.čl. ZDOH oziroma po 9. členu Uredbe o višini povračil stroškov in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Če prav razumem, kolikor sem brala navodila za izpolnjevanje REK-a, lahko samo izplačamo jubilejno nagrado in to kadarkoli, ni nujno, da v sklopu s plačo in zato mi ni potrebno izpolnjevati nobenega REK-a in tudi nobenega drugega obrazca.

REK obrazec izpolnjujete samo v primeru, če jubilejna nagrada presega znesek, ki je določen v Uredbi o povračilih ....... (uporabili bi REK 1 in znesek, ki presega vpisali pod zaporedno 111 - drugi dohodki iz delovnega razmerja za dohodnino in 112 za prispevke za socialno varnost).

Davki in prispevki in davki

Zanima me, če se pri odpravnini iz poslovnih razlogov v višini 590,00 EUR obračuna dohodnina in prispevki?

Glede izplačila odpravnine pa je oproščena vseh dajatev glede davkov in prispevkov, če je odpravnina zaradi razloga nesposobnosti se plačajo prispevki, dohodnina pa če ne presega višine po Zakonu o dohodnini, se pravi če ni višja od 10 kratnika povprečne plače v RS se ne plača.

JAMSTVENI SKLAD

Zanima me, če gre podjetje v stečaj - banki dolguje 50000 € in zapre račun, davčni dolguje 20000 € ampak jih nima od kje plačati... skratka je takorekoč propadlo... zanima pa me kako je z delavci? kakšno pravico imajo oni? kaj se uredi če naprimer že dva meseca niso dobili plač, kako je z odpravnino oz. odškodnino? jim kaj pripada ali nič glede na to, da ni denarja?

Določene pravice jim bo za obdobje 3 mesecev pred prenehanjem podjetja (tj. začetkom stečaja) pokril Jamstveni in preživninski sklad RS. Prijave je potrebno oddati na OS Zavoda za zaposlovanje po sedežu delodajalca, prijavo na sklad pa v 90 dneh od prenehanja delovnega razmerja. Vse svoje terjatve iz delovnega razmerja (npr. neizplačane plače, bolniške, poškodbe pri delu, dopusti, odpravnine) morajo delavci prijaviti kot terjatev v stečajni postopek.