Ostale obdavčitve - (davčni odtegljaji...)

Vsebina

1 Zbrane teme na osnovi odgovorov po 01. 01. 2007!

Zbrane teme na osnovi odgovorov po 01. 01. 2007!

Splošno o davčnem odteglaju - predložitev obrazcev

Prejela sem račun dobavitelja, kjer je obračunan davek iz dejavnosti, ki je odštet od zneska za plačilo. V klavzuli računa je napisno le, da ni zavezanec za DDV. Zanima me, ali je tudi v tem primeru potrebno dursu nakazati znesek davka in oddati rek? Je dovolj, da je na računu le obračunan znesek davka ali je potrebno dopisati še kaj?

Zavezanec opravlja dejavnost in ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov. V takem primeru ste plačnik davka vi in ne vaš dobavitelj. Ob plačilu predložite davčnemu organu REK-2, stopnja davka je 25%. Zavezanec vam mora priložiti tudi potrdilo davčnega organa, na podlagi katere ugotavlja davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov. Kopijo potrdila morate imeti preden mu nakažete dolžni znesek oziroma preden predložite davčnemu organu obračun davčnega odtegljaja na obrazcu REK-2. Normirani odhodki:

25% za zavezance iz 3. in 4. odstavka 48. člena zakona o dohodnini (v tem členu so pogoji, ki jih mora izpolnjevati zavezanec v primeru ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov);
70% pri izdelavi in prodaji izdelkov domače in umetnostne obrti;
70% za dohočdke dosežene z opravljanjem kmetisjke, gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetiji;

Več o predložitvi potrdila davčnega organa izplačevalcu dohodka in plačilu davčnega odtegljaja si oglejte v 305. do 311. člena Zakona o davčnem postopku (Ur.l. RS 117/06).

Davčni odtegljaj s.p.-ja, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem norm

Dobila sem račun od s.p., ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov v višini 25% ustvarjenih odhodkov. Ali obračunam akontacijo dohodnine tako kot za vse druge fizične osebe in potem do 31.1.2008 naslednje leto pošljem obvestilo o prejetih dohodkih, ali je kaj drugače?

Predpogoj upoštevanja normiranih stroškov je predložena odločba davčnega organa.

Plačilo predstavlja dohodek iz dejavnosti zavezancev, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Davčnemu organu se predloži REK-2 obrazec (šifra dohodka 1601). Stopnja davka je 25% od davčne osnove (poglejte 6. odstavek 128. člena Zakona o dohodnini). Davčna osnova je: znesek dohodka zmanjšan za 25% normiranih odhodkov.

Podatke o dohodkih (iz leta 2008) boste poslali davčnemu organu do 31.01.2009. Za naslednja leta pa teh podatkov ne bo več potrebno pošiljati, saj se vsa plačila davščin izvajajo preko e-davkov.

Izplačevnje bruto zneskov, prejemnik sam odvede odtegljaj - prekršek?

Mene pa zanima, če je prekršek, če podjetje neki fizični osebi izplačuje bruto najemnino in ne neto najemnino. In potem on pri dohodninski napovedi vpiše znesek prejete najemnine in mu davčna obračuna dohodnino?

Seveda ste v prekršku, saj ste kot izplačevalec dolžni obračunati in odtegniti davčni odtegljaj.:

57. do 60. člen Zakona o davčnem postopku,(Ur.l.RS 117/2006) - obveznosti plačnika davka: V vsakem primeru ste plačnik davka vi, vi pa imate pravico izterjati ta znesek od davčneuga zavezanca, ki mu je bil izplačan dohodek, od katerega odtegljaj ni bil odtegnjen.....
317. člen Zakona o davčnem postoku (izračun akontacije dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem);
3. točka 397. člena Zakona o davčnem postopku (davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti);

Poglejte še 55. člen Zakona o davčnem postopku: predložitev davčnega obračuna na podlagi samoprijave (ne plačate kazni, ampak samo obresti po EURIBOR). Prijava je kot Priloga 4 v Pravilniku o izvajanju zakona o davčnem postopku (Ur.l.RS 141/2006)

Fizične osebe prijavljajo davčnemu organu dohodke iz oddajanja v najem, kolikor so ti dohodki doseženi s fizičnimi osebami (oddajanje v najem fizičnim osebam). Te dohodke napovedo do 15.01. za preteklo leto. Dohodke, ki so jih dosegle s pravnimi osebami ali zasebniki (d.o.o. in s.p.) pa davčnemu organu sproročajo izplačniki davka - d.o.o. in s.p.-ji.

Informativni izračun dohodnine (ki ga pošlje davčni organ do 31.05.) tako ne bo vseboval teh dohodkov, ki ste jih izplačali v bruto znesku (ker niste predlagali REK obrazcev in predpostavljam tudi ne sporočili v sklopu kontrolnih podatkov). Četudi mora fizična oseba vložiti pritožbo na prejet informativni izračun in v njega vključiti tudi v najemnino, ste še vedno v davčnem prekršku (plačate kazen.... in obresti).

Davčni odtegljaj od obresti

Gre za razmerje povezanih oseb, d.o.o. in s.p.:

S.p. da posojilo povezani družbi. Skleneta pogodbo in v njej navedeta, da se ob vračilu obračunajo obresti po priznani obrestni meri ter da se najprej izplačajo obresti in potem glavnica. Obresti so strošek družbe d.o.o. in prihodek s.p..

Vprašanje pa je: kaj je z davčnim odtegljajem? Ker menim, da so obresti prihodek dejavnosti s.p. in se od tega plača davek iz dejavnosti in ne davčni odtegljaj (fizičnih oseb), sem za tolmačenje poklicala še Durs. Dobila sem dve različni obrazložitvi; ena pravi, da je tako v redu, druga pa, da je potrebno narediti davčni odtegljaj in REK.

Najprej poglejva kaj piše v zakonih, ki ureja to področje:

A) Najprej 68. člen zakona o dohodnini/1. odstavek:

Od dohodkov, od katerih se v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, se izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, če jih v okviru opravljanja dejavnosti dosega zavezanec po tem zakonu. Davčni odtegljaj se izračunava, odteguje in plačuje od osnove in po stopnji, določeni z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

B) davčni odtegljaj je v 70. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in pravi /1. odstavek:

Davek se izračuna, odtegne in plača po stopnji 15% od dohodkov rezidentov in nerezidentov – razen dividend in dohodkov podobnih dividendam, izplačanih preko poslovne enote nerezidenta, ki se nahaja v Sloveniji – ki imajo vir v Sloveniji, in sicer od:

1. plačil dividend, pri tem se za dividendo štejejo:

a) dividenda, ki je dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki, ki se izplača družbenikom ali članom v zvezi z udeležbo v dobičku izplačevalca;
b) dohodki, podobni dividendam iz 74. člena tega zakona;

2. plačil za obresti, razen obresti:

a) od kreditov, ki jih najema, in vrednostnih papirjev, ki jih izdaja Slovenija;
b) iz najetih kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev s strani pooblaščene institucije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje in financiranje mednarodnih gospodarskih poslov, za katera po navedenem zakonu daje poroštvo Slovenija;
c) ki jih banke plačujejo drugim bankam in finančnim institucijam;

in še drugi odstavek:

(2) Davek se ne izračuna, odtegne in plača od dohodkov iz prvega odstavka tega člena, plačanih:

Sloveniji ali samoupravni lokalni skupnosti v Sloveniji;
Banki Slovenije;
zavezancu rezidentu, ki izplačevalcu sporoči svojo davčno številko;
zavezancu nerezidentu, ki je zavezan za davek od dohodkov, ki jih dosega z dejavnostjo oziroma posli v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji, in izplačevalcu sporoči svojo davčno številko, če gre za dohodke, plačane tej poslovni enoti.

Ker velja za d.o.o. in s.p. drugi zakonodaja, ki obravnava obdavčenje, s.p. ne more predložiti davčne številke (njegova davčna številka je davčna številka fizične osebe). In po tej logiki se od obresti plača davčni odtegljaj.

C) Obresti se vštevajo v davčno osnovo zasebnika: 53. člen Zakona o dohodnini: Prihodek, od katerega se v skladu z 68. členom tega zakona obračunava in plačuje davčni odtegljaj, se všteva v davčno osnovo v višini pred davčnim odtegljajem (bruto znesek, davčni odtegljaj se učpošteva pri plačani akontaciji davka iz dejavnosti). O tem govori tudi 4. odstavek 68. člena zakona: Davčni odtegljaj se odšteje od akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, odmerjene za davčno leto v skladu s prvim odstavkom 128. člena tega zakona.

D) Izključitev iz prihodkov: obravnava 54. člen zakona o dohodnini, vendar so v 2. točki omenjene le obresti, ki so dosežene na podlagi dolžniških vrednostnih papirjev. Torej jih s.p. ne more izključiti iz prihodkov.

Zaključek: moje stališče je, da je potrebno obračunati davčni odtegljaj. In zdaj vprašanje, kateri obrazec predložiti: ODO-1 ali REK-2. Če ga mora s.p. vključiti v svoje prihodke in se bo skliceval na 68. člen zakona, potem bi bilo logično, da predložimo obrazec ODO-1. REK-2 obrazec predlagamo, če izplačujemo obresti fizični osebi in smo plačnik davka od teh obresti.

Davčni odtegljaj obračunamo na podlagi 68. člena Zakona o dohodnini in ne na podlagi 70. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (70. člen je pomemben zgolj zato, ker je v njem opredeljeno od katere vrste dohodkov se obračuna davčni odtegljaj in stopnja davka). Odtegljaja ni, če zasebnik predloži davčno številko (3. odstavek 68. člena ZDoh, ki sem ga prej "spregledala") in zato tudi izplačevalec dohodka ne predlaga nobenega obrazca.

In od tod, zakaj REK obrazec in ne ODO: odtegljaj obračunamo na podlagi ZDoh in ne na podlagi ZDDPO, zato ne predlagamo ODO obrazca, saj se le-ta predlaga samo za odtegljaje po ZDDOP v razmerju: pravna oseba - tuja pravna oseba - rezident. S.p. pa ni rezident v smislu ZDDOP, ker je obdavčen po zakonu o dohodnini. In samo če izplačevalcu ne predloži davčne številke, le- ta obračuna davčni odtegljaj in davčnemu organu predloži REK obrazec.

Obdavčitev nagrad

V podjetju poteka nagradna igra. Konec meseca bomo podelili izdelek v prodajni vrednosti okoli 400 EUR. Vem, da moram izpolniti REK-2 obrazec, vendar me zanima:

osnovna za izračun davka (nabavna vrednost blaga?),
vrsta dohodka (nagrada, darilo, nagradna igra...?),
obrazec REK-2 (polje št. 13: število zaposlenih rezidentov - če pa nagrajenec ni zaposlen, zato pa izpolnjujem REK-2??

Sem že hotela direktorju predlagati, da darilo izroči kar meni pa ne bom imela problemov, pa se ni strinjal!

Nagrado morate najprej obrutiti, se pravi, da bo bruto dohodek oz. osnova za izračun davka 533,33 EUR, od tega plačate 25% (133,33), neto je pa pač vrednost izplačane nagrade. Po moje je vseeno kaj napišete, ker gre za druge dohodke po 105. členu zakona o dohodnini, jaz bi napisala nagrada.

Prodaja podjetja - dajatve

Zanima me kakšne dajatve je potrebno plačati, če prodaš podjetje? Ali je to dohodnina lastnikov (koliko) ali še kaj drugega?

Lastniki/družbeniki, ki prodajajo deleže v podjetju ugotavljajo dobiček pri prodaji kapitala in od tega dobička plačajo dohodnino v odvisnosti od dobe lastništva (gre za fizične osebe). Poglejte več v poglavju 6.3. Zakona o dohodnini (od 92. člena naprej) in 132. člen istega zakona ter 4. odstavek 152.člena.

Nagradna igra - obrazec REK 2

V podjetju smo organizirali nagradno igro, ki se je zaključila 30.5.2010. Žrebanje nagrade v vrednosti 1.000 EUR (v obliki darilnih bonov) bomo imeli 10.6.2010.

Glede na to, da bomo za znesek 1.000 EUR kupili darilne bone v nekem podjetju, verjetno lahko vnesemo ta račun kot prejet račun in ga knjižimo pod reprezentanco ali celo mogoče pod stroške reklame (4170)??? S nagradno igro smo namreč želeli povečati prepoznavnost našega medija.
Kdaj je potrebno plačati davek (25% od nagrade?
Katere podatke je potrebno izpolniti na obrazciu REK2? V mojem primeru, je vrsta dohodka 1803. Program na e-davkih pa mi zahteva izpolnitev polja 013 ali 014 (število zaposlenih - rezidentov oz. nerezidentov). Kaj na storim?
Neto izplačilo je 1.000 EUR. Dohodek je torej 1.250 EUR. Če vpišem ta znesek in pritisnem izračunaj, mi bo izračunal 25% davka na ta znesek, to je 312,50 EUR. Kaj naj storim?

Kolikor sem jaz seznanjen z nagradnimi igrami in izplačili je tako:

neto znesek morate obrutiti, torej pomnožiti s količnikom 1,33333* in od tega zneska izračunati 25% acc dohodnine ( 333,33 eur v vašem primeru),
oddate REK-2, vrsta dohodka 1801, pri individualnem obrazcu pa 6300,
potrebujete: davčno številko ter ime in priimek nagrajenca,
knjižite pa po mojem mnenju z lahkoto pod reklamo saj nagradna igra prispeva k prepoznavnosti vašega podjetja.

Če je nagrada 1.000 EUR, to pomeni, da je neto izplačilo 1.000 EUR. Koliko je potem dohodek? Znesek 1.250 ni pravilen, ker mi ga program zavrača.

Mislim, da sem ugotovila, da je dohodek oz. bruto znesek v našem primeru 1.333,33 EUR, 25% davka od tega zneska pa 333,33 EUR. To je namreč edina varianta, ki mi jo program na e-davkih sprejme.

Če se kdaj komu pojavi vprašanje kaj je potrebno napisati v polja 013 ali 014 (število zaposlenih - rezidentov oz. nerezidentov) pri nagradnih igrah, je to število dobitnikov nagrad.

Kapitalski dobički

Prodaja deleža fizične osebe pravni osebi

Lastniki fizične osebe so prodali svoje kapitalske deleže pravni osebi. Zanima me, katere obrazce je treba predložiti davčnim uradom in ali se davek iz kap.dobička plača na DURS ali na davčne enote kraja prebivališča fizične osebe, ter na kateri račun je treba odvesti davek iz kapit.dobička.

Fizične osebe same vložijo napoved za davek od dobička pri prodaji vrednostnih papirjev - deležev pri davčnem organu. Na podlagi napovedi davčni organ odmeri davek po stopnji, ki je odvisna od obdobja imetništva. Poglejte poglavje 6.3. Zakona o dohodnini in 4. odstavek 152. člena Zakona o dohodnini (glede določanja nabavne vrednosti ob odtujitvi):

se za nabavno vrednoast vrednostnih papirjev in deležev iz 2. točke 93. člena tega zakona, ki so bili pridobljeni pred 1. januarjem 2003, šteje tržna vrednost na dan 01. januarja 2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, če teh dokazil ni, pa se upošteva knjigovodska vrednost na dan 01. januarja 2006.

Obdavčitev najemnin

Obveza plačila odtegljaja podjetja

Podjetje ima sklenjeno pogodbo za najem delavnice s fizično osebo. Mesečno se mu bo nakazovala najemnina na najemodajalčev račun. Zanima me, ali mora podjetje obračunati in plačati dohodnino in izpolniti REK-2, ali ne?

Da, mora.

Obrazec rek - plačilo v več obrokih

Smo držba (d.o.o.) in imamo v najemu manjši prostor, katerega lastnik je fizična oseba. Prostor uporabljamo kot priročno skladišče. Najemnino naj bi načeloma plačevali enkrat letno za celo leto, kar smo do vključno leta 2004 tudi počeli, sedaj pa bi mu nakazali najemnino za leto 2005,2006 in 2007 (gre za skupni znesek cca 1.500€ in najemodajalec je s tem soglašal). Zanima pa me, če moram za vsako leto izpolniti svoj obrazec REK2 oziroma ali lahko izpolnim kar enega?

Rešitev je v branju navodil k obrazcu REK-2:

Pod zaporedno številko 011 = izplačilo za mesec/leto izplačevalec vpiše mesec in leto, na katera se izplačilo nanaša. Če se izplačilo dohodka, za katerega se predlaga obrazec REK-2, ne nanaša na mesečno obdobje, se vpiše mesec in leto, v katerem se izplačilo izvede.

Izračun najemnine - nepremičnina od fizične najemnine

Kje na strani je možen izračun najemnine za fizično osebo?

Najemnino ni problem obračunati! Od bruto zneska dogovorjene oz. pogodbene najemnine odštejete 40% priznane normirane stroške; od 60% osnove izračunate 25% davčni odtegljaj. Izračunan znesek 25% odtegljaja odštejete od bruto zneska in dobite neto znesek najemnine za nakazilo najemodajalcu na njegov osebni račun!

Primer:

bruto najemnina = 1.000 € manj 400 € ( 40% priznani normirani stroški);
osnova za izračun davčnega odtegljaja oz. dohodnine = 600 € x 25% je 150 € (akontacija dohodnine oz. davčni odtegljaj).
Za izplačilo: neto najemnina 850 € na osebni računa najemodajalca in 150 € davčni odtegljaj oz. AK dohodnine za najemodajalca na TTR DURS. Na dan izplačila izpolnite REK 2 in pošljete DURS

Davčni odtegljaj - plačilo najemnine Nemčija

Smo pravna oseba in v tujino-Nemčija moramo plačati najem sejemskega prostora. Račun smo prejeli z DDV. Vprašanje: Ali lahko uveljavljam oprostitev, pošljem potrjen KIDO na DURS in se sklicujem na 6. člen mednarodne pogodbe? Ali je imel že kdo takšen primer (najemnina tujina)?

Odgovori, ki sem jih dobila na podobno vprašanje:

sejemski stroški niso predmet davčnega odtegljaja po 68. členu ZDDPO-1 - odvisno od pogodbe, ki smo jo podpisali z nemškim partnerjem
če pa smo vendarle vzeli v najem sejemske površine, je najemnina predmet davčnega odtegljaja. Skladno s sporazumom z Nemčijo lahko z obrazcem KIDO 8 uveljavljamo oprostitev ali z obrazcem KIDO 12 vračilo; odvisno od tega, koliko časa imamo za pridobitev: če do datuma plačila najemnine ne uspemo pridobiti KIDO 8, plačamo davčni odtegljaj, in ga z obrazcem KIDO 12 zahtevamo nazaj.

Sama pogodba med obema državama ni dovolj za oprostitev.

Prejeli smo račun tujega dobavitelja za raztavni prostor+zavarovanje+registracijo+električno napeljavo z obračunanim VAT. Na računu je navedena naša ID številka. Storitev se bo vršila šele čez en mesec. Ali naredim prav, ko tega računa ne vodim v davčnih evidencah?

Davek ki se plača zaradi storitev sejmišča v tujini je potrebno plačati tuji državi, ki ga kasneje zahtevaš nazaj z raznimi obrazci.
Če ste prejeli račun iz EU avg, račun je izdaj avg, storitev pa je sept..potem date med obveznosti v avgustu, med vstopni DDV pa septembra.

Obdavčitev obresti

V letu 2007

Ali letos tudi velja, da se od obresti danih posojil fizične osebe podjetju obračuna fiksni davčni odtegljaj 15% in se potem znesek izplačanih obresti ne šteje pod dohodnino in s katerim obrazcem se poroča Dursu o izplačilu le teh?

Obresti se v letu 2007 še obdavčujejo s 15% kot dokončni davek. Davčnemu organu predložite REK-2, šifra dohodka 1901.

Kmet - pavšalist

Odkup lesa od kmeta

Od kmeta bi odkupili les za izdelavo embalaže za naše izdelke. Kmetu bi plačali na TRR. Zanima me, kako poknjižim, ker kmet ne bo izdal nobenega računa. Je mogoče potrebno skleniti kako pogodbo?

Kmet naj vam napiše ali vi sami odkupni blok za surovine in na podlagi tega knjižite.

Tu sta dve možnosti:

če je kmet pavšalist oz. če ima dovoljenje za uveljavljanje pavšalnega nadomestila, mu morate obračunati in plačati 4% pavšalno nadomestilo in na računu navesti številko in izdajatelja dovoljenja. Fotokopijo dovoljenja vam kmet predloži ob prvi dobavi. Račun izdajate vi v kmetovem imenu in ga kmetu tudi pošljete in račun plačate normalno na TRR kot vse ostale.

Poknjižite v breme na strošek kot običajno in 4% pavšal kot DDV in v dobro na dobavitelja. DDV lahko uveljavljate v tistem obdobju v katerem je račun plačan.

če kmet ni pavšalist mu samo napišite potrdilo o odkupu in to je to. Tudi to potrdilo pišete vi kot kupec.

Poknjižite samo na strošek in na dobavitelja (neobdavčeno) ne gre v DDV knjigo.