Plače

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

Veljavna zakonodaje od 1. januarja 2006 dalje, če ni drugače omenjeno!

Pravne podlage: Zakon o delovnih razmerjih - stari (2002), Zakon o delovnih razmerjih - novi (2007), Uredba, Zakon o izvršbi in zavarovanju

Vsebina

Osnovni pojmi o plačah

Osnovna in izplačana plača

Prosim, če mi lahko odogovorite na vprašanje, kakšna je razlika med osnovno bruto plačo in izplačano bruto plačo? Katero bruto plačo dobi delavec (osnovno bruto plačo ali izplačano bruto plačo)?

Osnovna bruto plača je plača, ki je zapisana v vaši pogodbi. Lahko je enaka kot je v tarifni prilogi vaše kolektivne pogodbe ali višja. V dejansko bruto plačo pa so všteti še nekateri dodatki: dodatek na delovno dobo, na deljen deločnio čas, nočno delo, ... Lahko je celo dejanska izplačana plača nižja od osnovne, vendar samo v primeru, ko ste pretežen del meseca bili na bolniški, osnovo za obračun bolniške (najbrž gre tukaj za povprečje zadnjih treh plač), pa imate nizko. Bolniška se namreč obračunava v višini 80% ali 90% od osnove. Seveda, če gre za boleznino za vas. Za nego, spremstvo se le-ta obračunava drugače.

Standardna klasifikacija poklicev

Kje lahko dobim objavo standardne klasifikacije poklicev?

Uradni list RS 28/1997 Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev

Sistematizacija delovnih mest

Glejte v tej povezavi.

OBRAČUN PLAČ

Postopen dvig minimalne plače - leto 2010

Pri postopnem dvigu minimalne plače se zastavlja vprašanje, kako je s plačilom prispevkov za PIZ. Glede na to, da je zakonsko določena minimalna plača 734,15 €, smo na ZPIZ-u dobili pojasnilo, da je potrebno obračunati razliko do min. plače (v primeru ,da se minimalna plača dviguje postopno in znaša trenutno 654,69 €), v praksi pa nihče o tem ne ve ničesar in kolikor vem obračunavajo in plačujejo vse prispevke od zneska 654,69 €. Ali se je že kdo srečal s tem problemom ali pa s kakšnim drugim uradnim tolmačenjem okroli tega?

Menim, da je odgovor ZPIZ-a pravilen in razumljiv. Zakaj? Zakon o minimalni plači govori, da je le-ta v višini 734,15€. Omenjeni znesek predstavlja tudi osnovo za vse druge transferje, kjer je osnova minimalna plača. Seveda pa zakonodajalec omogoča določenim delodajalcem postopen prehod na izplačilo minimalne plače, vendar pa je osnova za plačilo prispevkov še vedno "uzakonjena" minimalna plača (734,15).

Opravljene ure

Kako se obracunavajo ure, obstaja kakšen zakon, kje je to razpisano, kako se racunajo ure na sluzbeni poti (na ptimer u tujini)?

Opravljene ure: poglejte ureditev v svojih internih aktih. Ali se vam upošteva presežek ur ali nadure ali kaj drugega; tega v predpisih ni, ker to področje urejajo podjetja avtonomno.

Nova olajšava - bruto manjši od 800 € (od 31. 07. 2008 dalje)

Ali mogoče kdo ve, od kdaj naprej velja za nove povečane olajšave za plače, kjer je bruto manjši od 800 evrov? ali je to za julijsko plačo ali za avgustovsko?

Sprememba zakona je pričela veljati naslednji dan po objavi: objava 30.07.2008 - veljavnost torej 31.07.2008. To pomeni, da veljajo dodatne olajšave za vsa izplačila od 31.07.2008 dalje (ne glede za kateri mesec jih izplačujete)

Vkalkulirane plače

Iz poglavja knjiženja.

Obračun plač za nazaj - sodba sodišča

Upam, da se je že kdo srečal z sodbo sodišča, da je potrebno delavca vzeti nazaj v delovno razmerje in mu izplačati plače za nazaj cca. 4 leta. Kaj vse je potrebno postoriti? Ima že kdo kaj izkušenj? Hvala za odgovore že v naprej?

Odgovorjeno junij 2008! 1. Najprej morate delavca prijaviti na zavodu za zdravstveno zavarovanje z M-1 (priloga sklep sodišča).(natačno se še pozanimajte pri vašem pristojnem zavodu). 2. Nato obračunate plače (višina je določena - ali vam jo je določilo sodišče, če ne pa morate vzeti plačo, ki ne sme biti manjša -trenutno 566,53 bruto. Pazite na dohodnisko lestvico.če imate dober program za izračun plače vam jo bo sam izračunal, če ne upoštevate tako, kot je določena za leto obračuna. Pazite, da boste izpisovali obrazce za DURS za vsak mesec posebej.

Obveznost uskladitve

Ali je obvezna uskladitev plač za 2,5% , čeprav so izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih že višje?

Ne.

Izračun plače

V € - uvedbi €

Datum odgovora: 20. 06. 2008.

Nujno potrebujem pisno obrazloŽitev izračuna plače, če je bruto plača 2.800,00 eur, 9% za minulo delo in prijavljeni 3 otroci.

1.) Najprej izračunate dodatek za minulo delo: 9% od bruto plače: 2800 x 9% = 252; 2.) izračunate osnovo za izračun prispevkov delojemalca= 2800 + 252 = 3.052;

  • upoštevate stopnjo posmeznega prispevka in izračunaš prispevke (obdavčitev je v skladu z Zakonom o prispevkih za socialno varnost): npr. skupaj 22,10% od 3.052 = 674,49;

3.) nato ugotoviš davčno osnovo oziroma osnova za akontacijo dohodnine: 4.) osnova za dohodnino je: bruto plača zmanjšana za prispevke, splošno olajšavo in olajšavo za vzdrževane družinske člane (vse to piše v Zakonu o dohodnini):

  • prispevki = 674,49
  • splošna oljašava v letu 2008 = 2.959,60 letna:12 = 246,63
  • VDČ: za prvega otroka 2.183,76 + za drugega otroka 2.374,02, za tretjega otroka 3.959,52 = 8.517,30 letna olajšava : 12 = 709,78 mesečna

5.) izračun dohodnine: 3.052 - 674,49 - 246,63 - 709,78 = 1.421,10

  • pogledate dohodninsko lestvico in ugotovite v kateri razred spada: vaš znesek je v zadnjem razredu, insicer: nad 1.197,93, kjer je dohodnina: fiksni znesek 257,56 + 41% od presežka nad 1.197,93 = 1.421,10 - 1.197,93 = 223,17 X 41% = 91,50 = skupaj 257,56 + 91,50 = 349,06

5.) neto plača oziroma izplačilo: 3.052 - 674,49 - 349,06 = 2.028,45 EUR

V SIT - pred uvedbo €

Kako izračunamo bruto plačo v neto plačo?

Postopek: Poiščite/pogletje dohodninsko lestvico, ki ima razrede:

  • v prvem razredu do mesečnega zneska 110.608 je dohodnina 16%
  • v drugem razredu je razpon od 110.608 do 216.112 = davek 17.697 in še 33% od presežka nad 110.608

Izračun presežka:

  • vaša osnova 167.011,93 spada torej v ta drugi razred
  • = 167.011,93 - 110.608 = 56.403,93 X 0,33 = 18.613,30

In skupaj dohodnina= 17.697 + 18.613,30 = 36.310,30

Neto plača= 181.062,63 (217.372,93 - 36.310.30)


Pravkar sem se zaposlil na sodišču kot sistemski administrator in mi na pogodbi piše sledeče: Javnega uslužbenca - sistemski administrator V se uvrsti v V. tarifno skupino in se mu določi osnovni količnik za izračun plače 2,50. Mesečna plača se ugotovi tako, da se osnova za izračun ( izhodiščna plača za 1 tar. razred dogovorjena s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti poveča za 0,50% za vsako začetno leto delovne dobe, poleg doatka za minulo delo v javnemu uslužbencu pripadajo še naslednji dodatki ( teh ne bom našteval) Zanima me če kdo ve kakšna bo približna plača glede na te podatke ki sem jih dal?

Izhodiščna plača za 1.tar.razred ima vrednost: 54.823,00. Ta znesek pomnožite s količnikom (2,50 + vsemi ostalimi = skupaj količnik) in dobili boste svojo bruto plačo.

Prikazovanje v evrih

Ali mogoče kdo ve od kdaj je potrebno na izplačilni listi delavcem prikazati plačo tudi v eurih in kje je bilo to objavljeno?

Način prikazovanja plače v SIT in EUR je opredeljen v Kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač .. (Ur.l.RS št. 76/2006 : 11.člen: valuta plače- neto plača od meseca septembra dalje se prikaže v EUR in SIT). Ta kolektivna pogodba je nadomestila Splošno kolektivno pogodbo in jo uporabljajo podjetja zasebnega sektorja, za katere niso sklenjene kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti. Določba o izkazovanje plač v UER in SIT je torej sestavni del Tarifnih prilog k kolektivnim pogodbam dejavnosti. Za nekatere dejavnosti so tarifne priloge že objavljene v uradnem listu (urejajo področje plač in povračil stroškov).

Dodatek na delovno dobo

Obveznost dodatka na delovno dobo

Ali je dodatek na delovno dobo obvezen dodatek ne glede na akt delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi. Namreč v pogodbi o zaposlitvi nima posebej definirano, da se obračuna tudi dodatek na delovno dobo?

Dodatek na DD je obvezen, 129. člen ZDR.


Ali se minulo obračunava od števila ur v mesecu (tudi, če si na dopustu) ali samo od ur rednea dela?

Samo od števila ur rednega dela. Od dopusta se ne obračunava,ker je dopust nadomestilo, obračunano na osnovi plače preteklega meseca, ki že vsebuje dodatka za minulo delo


Zanima me ali delavcu pripada dodatek za delovno dobo / stalnost v primeru, če je na bolniški (do 30 dni - 90% povračilo)?

Seveda mu pripada, vendar posredno. Ko računamo osnovo za boleznine vzamemo osnovno plačo v katero je že vključena delovna doba. Torej že v urni postavki imamo ta dodatek. Na samo boleznino pa ne obračunavamo minulega dela (ni posebna postavka na plačilni listi). Enako velja za dodatek po zakonu.


Delovna doba - podlaga za obračun minulega dela

Ali se delovna doba, priznana na Zavodu za poslovanje, šteje kot skupna delovna doba za obračun minulega dela, ali se šteje le za pokojninsko zavarovanje. Imam namreč 26 let delovne dobe, od tega 18 mesecev na Zavodu za zaposlovanje. Kot priznano minuli delo, mi obračunavajo samo delovno dobo pri delodajalcih, ker se baje tista iz Zavoda za zaposlovanje, čeprav je zabeležena v delavski knjižici, prizna samo kot pokojninska doba.. Je to res? in kje je sicer to zapisano?


Veljavnost in veljavnsot različnih predpisov

Zaposlena sem v podjetju za katerega velja Kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami, ki določa, da delavcu pripada dodatek na delavno dobo v višini 0,5% osnovne plače in sicer za leta delavne dobe, ki so potrjena z vpisom v delavno knjižico.

Interni pravilnik podjetja pa določa, da delavec prejme dodatek v višini 0,5% osnovne plače in sicer za delavno dobo pri zadnjem delodajalcu. Tako prejemamo le 0,5% za vsako leto pri zdajšnjem delodajalcu in ne dodatka za vsa skupna leta delovne dobe.

Zanima me ali določila Internega pravilnika podjetja prevladajo nad določili Kolektivne pogodbe v primeru izplačila omenjenega dodatka. Oziroma ali bi morali prejemati dodatek za celotno delavno dobo in še dodatek za recimo temu "Stalnost", ki je omenjen v Internem pravilniku?

Kaj o dodatku na delovno dobi govorijo različni predpisi:

  1. Zakon o delovnih razmerjih v 129. členu določa, da delavcu pripada dodadek na delovno dobo. Višina dodatka se določi v kolektivni pogodbi dejavnosti.
  2. Vaša kolektivna pogodba v 47. členu določa, da delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
  3. Interni pravilnik, četudi ima naravo podjetniške kolektivne pogodbe, ne more odmeriti zaposlenemu manjšega dodatka kot je 0,5% od osnovne plače. Tako delodajalec v vsakem primeru krši kolektivno pogodbo, ker vam ne odmeri dodatka z upoštevanjem celotne delovne dobe, temveč vam upošteva le delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Kolikor je v pravilniku določen zgolj dodatek za "stalnost", lahko zaposleni zahtevate, da upošteva določila vaše kolektivne pogodbe in vam odmeri pravice na podlagi celotne delovne dobe. S tem pa seveda ni nujno, da bi v popravljenem pravilniku dodal še dodatek na "stalnost". Minimum je dosežen že pri upoštevanju 0,5% dodatka na določeno osnovo.

Osnova za izračun nadur

Zanima me katero osnovo je potrebno vzeti pri obračunu nadur. Osnovno bruto plačo, ali bruto plačo povečano za dodatke (npr. za delovno dobo)?

Osnova za obračun nadurnega dela je osnovna plača delavca. Dodatek za delovno dobo se obračuna le od osnovne plače.

Delo na terenu - čas prevoza

Tema je opisana v povezavi na poglavje Nadomestila, povračila ...

Znižanje plače

Med porodniškim ali bolniškim staležem - Ali je normalno da mi delodajalec zniža plačo ne da mi pove za kar 25%, ker sem pač zanosila in bom delala le štiri mesece, delo bo pa še vedno zahtevno?

V kolikor je razlog za zmanjšanje plače vaša nosečnost, je delodajalec kršil določila prvega odstavka 45. člena Zakona o delovnih razmerjih, za kar ga inšpektor lahko kaznuje z denarno kaznijo najmanj 1mio SIT.

Dve službi - kako obračunam plači?

Zaposlili smo delavko za 4 ure, 4 ure pa je zaposlena pri drugem delodajalcu. Zanima me, kako obračunati plačo?

Tisti delodajalec pri katerem je bil delavec zaposlen prvo je glavni delodajalec in upošteva vse olajšave . Vi pa ste drugi delodajalec in ne upoštevate olajšav . Dohodnino pa ne računate po lestvici ampak po enotni 25 % stopnji. Za koriščenje dopusta se morate zmeniti vsi trije, ker ima delavec pravico koristiti pri obeh v istem terminu. Stroške za malico in regres si delita. Stroške za prevoz na delo pa plača vsak svoje. Glavni delodajalec je praviloma tisti, pri katerem je bruto zaslužek višji. Tam obračunate niormalno plačo, pri drugem pa po odbitku prispevkov (22,1 %) dobite osnovo za 25% akontacije dohodnine).

Plača v dveh delih

V istem mesecu bodo izplačane dve plače. Ena je bila 6.10. druga bo 25.10. Ali drugo plačo izračunam kot kumulativo obeh plač zaradi davka. Ali naredim plačo in dodam posebej kumulativo obeh plač. Kateri obrazec je potrebno narediti za kumulativo dveh plač za s.p.?

Drugo plačo naredite kumulativo obeh, tako kot ste rekel, zaradi davka. 6.10. bi lahko bila akontacija plač, 25.10. pa obračun plače, kjer akontacijo odštejete. Za kumulativo pri s.p. oddajte obrazec 1-Z, s tem, da bi se jaz povezala z kontrolorko in bi se o tem z njo posvetovala. V vsakem primeru, ko je izplačilo v dveh ali več delih za isti mesec, ne glčede ali je to polovica plače sedaj, polovica kasneje, ali da pol delavcev dobi zdaj, pol pa pozneje, delamo kumulative, ravno tako izračunamo kumulative dohodnine in davka na plače.

Sprememba sistema obračuna

Va našem podjejtu obračunavamo plače na podlagi dejansko opravljenih ur mesečno, 168/176/184.., glede na to da podjejte lahko svobodno izbira način obračunavanja plač bi radi prešli na fiksni obračun: * letni sklad ur:12 mesecev=povprečno mesečno število ur. Ali je to sploh možno ter kaj bi morali storiti?

Mislim, da stvar ni tako preprosta, kot ste si jo vi zamislili. Omejujejo vas tako pogodbe o zaposlitvi kot tudi kolektivne pogodbe. Pri tem morate upoštevati tudi to, da bi morali za vsakega delavca popraviti obrazec M1/2. Menim, da boste imeli več dela in problemov pri obračunavanju letnega dopusta, bolniških staležev in podobno. Posebej boste morali voditi evidenco o porabljenih dnevih dopusta in obračunanimi urami.

Izvršba na plačo

Koliko denarja mora ostati zaposlenemu delavcu, ki ima iz naslova izvržbe velike obveznosti? Delavec ima 2 vzdrževana člana(žena+otrok). Žena je brez zaposlitve in je na borzi dela?

Po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih naj bi znašala minimalna plača za dva vzdrževana člana 111.706,00 SIT. Se pravi: zajamčena plača= 1 član 70 % te plače=2 član 30 % te plače=3 član Torej to pomeni, da je minimalna plača zaposlenca omejena na dve zajamčeni plači.


Zanima me, če je to v skladu z zakonom o izvržbi?

Banka mi preko sodišča trga 2/3 od OD, bruto 136.584,12, neto:103.897,91, odteglaj 31.280. Imam šoloobveznega otroka. Ali so mi pravilno izračunali OD v julijiu?

Sam obračun bruto - neto se mi zdi OK. Višina odteljaja je mogoče malo previsoka. Po moje bi vam moralo ostati neto minimalna plača cca 90.000 SIT. Glejte prvi odstavek člena v nadaljevanju: 102. člen Zakon o izvršbi in zavarovanju


Koliko mora ostati za izplačilo pri davčni izvršbi? Ali davnča izvršba seže do vsega razen cca 40.000 sit kolikor je socialna pomoč?

Davčna izvršba, no kolko jaz vem, je ista kot vse druge, po višini seveda, do 1/3 neto od, je pa res, da je prednostna, tako da vsi drugi odtegljaji grejo stran in jih mora oseba plačati sama, delodajalec jih ne sme.


Zaposleni ima naslednjo mesečno plačo: 124.304 neto; 46.280 malica + prevoz = 170.584 skupaj # Najprej smo dobili sklep o izvržbi sodišča za dolg cca 1.400.000 in je navedeno, da se mu trga 2/3 prejemkov tako da mu ostane najmanj znesek v višini minimalne plače. # Nato sklep o izvržbi na denarne prejemke za globo v višini 65.000, spet 2/3 prejemkov, tako da mu ostane 70% minimalne plače. # Poleg tega ima pri delodajalcu najeto posojilo v višini 440.000 z obrokom 73.000. Po kakšnem vrstnem redu mu odtegujem od plače in v kakšni višini. Za dolg pod točko 1. so mi v notarski pisarni rekli naj delam samo rezervacije, dokler sodišče ne pošlje pravnomočen sklep (v pravnem pouku ni navedeno ali se izvržba zadrži ali ne zaradi ugovora).

Do pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne plačujte ničesar. Če je delavec na prejet sklep ugovarjal v roku 8 dni od prejema ter ga ustrezno utemeljil po ZiZ-u, bo sodišče sklep zavrglo in stranki poslalo na pravdo. Vmes naj se dolžnik z upnikom pogaja o poplačilu dolga (obroki, odpis obresti, ipd.).

Sicer pa je vrstni red naslednji:

  1. absolutno prednost imajo sodne izvršbe iz naslova neplačane preživnine
  2. sledijo sklepi DURS iz naslova neplačanih davkov,
  3. nato pa vsi ostali sklepi o izvršbi sodišč. Pri tem vrstnem redu prioritet ni pomembno, kdaj je delodajalec prejl nek sklep, temveč samo vsebina.
  4. če mu še kaj ostane (do min.zneska, ki ga mora dobiti), pa sledijo kredti oz. ostali odtegljaji.

V primeru, da ste dobili izvršbo sodišča, ki še ni pravnomočna, morate, do takrat, ko dobite sklep o pravnomočnosti, obrok odtegniti pri plači in zadržati plačilo upniku do pravnomočnosti sklepa. V kolikor pa bo delavec uspel s pritožbo, mu znesek vrnete. Pazite na minimalni znesek, ki ga mora dobiti. Če že odplačuje kredite in bi izvržbe presegale ta znesek, morate odplačevanje kreditov ustaviti. Sicer imam neko mnenje, da lahko delavec da tudi soglasje in mu odtegujete pod to mejo.

Dodatek na izmensko delo

Pašemo v dejavnost trgovine, v pogodbah imamo vsi napisano, da delamo izmensko delo. Sedaj pa od kdaj do kdaj se štejejo popoldanske ure, ter kdaj do kdaj nočne? Konkretno recimo delavec dela od 08-16 ali se mu v tem primeru šteje kaka popoldanska ura? Ter drug primer delavec dela od 15-24 ali se mu šteje kakšna nočna ura?

To omenja 146. členu Zakona o delovnih razmerjih - novi (2006). Kot nočno delo se šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne. Če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne. Za popoldansko delo se plača dodatek, če to izmensko delo (ne kar tako včasih) od 14.00 do 22.00 ure - 10%.

Mentorstvo

Izplačala bi mentorski dodatek pri plači. Ali se od njega plačujejo kakšne dajatve-dohodnina?

Mentorski dodatek, ki ga določajo posamezne kolektivne pogodbe, je sestavni del plače, zato se od njega tako kot od plače, plačajo vse dajatve - davki in prispevki.

Nagrada - bonus za menedžerja

Naše podjetje je v tujem lastništvu in našemu managerju so lastniki za leto 2007 izplačali bonus za uspešno delo. Ker sem še neizkušen računovodja me zanima kako to poknjižit, kot kaj?

Enako kot plačo.

Obračun "več" dodadkov (ki se "pokrivajo")

Delam tri izmensko delo 24/7. Moja plačilna lista je sestavljena iz osnovne plače ter izmenskega, nočnega, nedeljskega in prazničnega dodatka.

Zanima me:

  • kako se (teoretičen dan) obračuna nočno nedeljsko praznično delo.
  • Ali se ti to šteje samo kot 8 ur dodatka za praznik, ali bi se moralo šteti kot 8 ur nedeljskega, nočnega in prazničnega dodatka.

Ker smešno mi je, če se šteje samo praznični, da potem nekdo ki dela ta dan zjutraj dobi isto plačano uro kot nekdo, ki dela za praznik ponoči.

Če delate na praznik po noči, ki pade na nedeljo dobite plačano;

  • delo na praznik (8ur)
  • dodatek za delo na praznik (8ur)
  • dodatek za nedeljsko delo (8ur)
  • dodatek za nočno delo (8ur)
  • Nedeljski in praznični dodatek se izključujeta.

Upam, da nisem kaj pozabila. Priporočam vam, da pogledate vašo kolektivno pogodbo v kateri je izrecno navedeno, kaj vam pripada ko delate na praznik ali nedeljo.


Imam pa še eno vprašanje tudi čisto teoretičen primer. Če ima mesec fond ur 160, ti pa narediš 200 nočnih ur. Ti morajo izplačati vseh 200 ur nočnega dodatka ali samo 160 ur nočnega dodatka?

Plača pa se praznik, ki gre v fond ur tudi če ne delaš;

  • ure, ki si jih opravil
  • dodatek na praznik
  • dodatek na nočno delo

Kar je v fondu se izplača kot redne ure, ker je preko pa kot nadure.

Obračun neplačanega dopusta

Zanima me, kako v plačilni listi prikažem neplačan dopust in kako se to šteje?

Prikažeta ga kot neplačan dopust. Bruto je samo osnova za prispevke. Se pravi, da ni izplačila ampak samo obračun in plačilo prispevkov od neplačane odsotnosti, (podobno recimo kot razlika do minimalne ali pa boniteta).

Obračun plače - vojaške vaje

Kako je, ko gre delavec na vojaško usposabljanje - baje dobimo povračilo stroškov za odsotnost delavca. Kaj moramo kaj izpolnit, plačo pa mu normalno obračunamo, ali kako je s tem?

Menim, da vaš delavec, ki je vpoklican za vojaško usposobljenost , bo od Ministr. za obrambo RS zahteval tudi obrazec za refundacijo nadomestila za čas izvajanja vojaške usposobljenosti, ki ga izpolnite in pošljete MZO v refundacijo nadomestila. Lahko tudi pokličete na Ministrstvo in boste verjetno prejeli bolj natančen odgovor. Če se prav spomnem, da povrnejo le cca 75%.

Plačo delavcu obračunate redno, kot bi delal. Na podlagi izpolnjenega zahtevka za refundacijo (ki, ste ga poslali na Ministrstvo ) s temeljnico knjižite na terjatve do državnih inštitucij oz. v breme kto 165/.. ter v dobro kto 787/.. drugih prihodkov. To je moje mnenje - mogoče še kdo s svojimi izkušnjami in znanjem?

Obračun plače - stavka

25. februarja je bila enourna stavka,ki jo je izvedel sindikat tudi v naši firmi - torej neplačana odsotnost. Saj ne boste verjeli, ampak je res, v obdobju 3 let, kar delam na obračunu plač še nisem imela primera neplačane odsotnosti. Na spletni strani DURSA sem prebrala navodila na "REK ", kjer piše, da vpišemo-obračunamo prispevke za socialno varnost, razen prispevka za zaposlovanje (v B. OSNOVA ZA PRISPEVKE DELODAJALCEV - osnova za neplačano odsotnost)?

Pa tudi prispevka za poškodbe pri delu na plače ni treba obračunat. In pozor: prispevek za PIZ IZ PLAČE (15,5%) plača delodajalec, ne delavec. V REK-1 se ta prispevek vpiše pod št.25 ali 26 - posebej označite, da gre za prispevek za PIZ iz neplačane odsotnosti in ga ne odbijete od bruto. Pa še pri dohodnini pazite: ta bruto ne gre v osnovo za dohodnino, samo prispevek za ZZ in za starš.varstvo vpišete pod prispevke Odgovorjeno v marcu 2004!.

Evidence

Imam gostinski lokal in zaposlene delavce. Dobila sem vabilo od inšpektorata za delo RS. Prinesti moram evidenco opravljenih ur za zadnje tri mesece za vse zaposlene. Je to samo evidenca od kdaj do kdaj (na dan) je delavec delal ali je to kaj drugega?

Mi smo imeli podoben primer, jaz sem inšpektorju posredovala evidenco opravljenih ur za posameznega zaposlenega,kjer imam tudi opredeljen čas za malico, on pa mi je na odločbo napisal, da moramo voditi še listine po Zakonu o evidencah s področja dela in socialne varnosti.

Obrazci za plače

Prosim če mi lahko kdo napiše katere obrazce je potrebno oddati na davčno za plačo za zaposlenega?

  • Kot s.p.: plačilna lista, obrazec Davek na izplačane plače in obrazec Z-1
  • Kot družba: Obrazec Davek na izplačane plače in obrazec Rek-1 in obrazec 1 ZAP/M.

Pošiljanje kontrolni podatkov DURS-u

Velja enako kot tu: Kontrolni podatki DURS-u za s.p.

Izplačilo dveh plač v decembru - možne posledice!

Ali mora biti pisni obračun plače za december 2006, ki jo izplačam januarja 2007 v SIT ali v EUR? V kateri valuti mora biti letni pisni obračun plače za 2006? Vprašanje je lahko aktualno vedno, ne le v decembru 2006, ko je bilo postavljeno!

V SIT in v EUR. Najbolje, da jih napravite dvojno, ker kot poslovni dogodek leta 2006 zavedene v DIT, izplačane so v EUR. Poslovno leto 2006 zaklučimo v SIT, otvoritve pa so že v EUR.

Za dohodnino 2007 bodo potrebni zneski v EUR, za M4 (ker je izplačilo za dec.06) pa še v SIT. Kaj ne bi bilo super, da bi decemberska plača bila res dvojna?

Menda jih bo kar veliko izplačalo decembrske plače v decembru-zaradi evra.Samo če prav razmišljam se lahko zaradi tega poveča nekaterim končen obračun dohodnine za 2006, ker zaradi višje vsote izplačil v 2006 padejo v višji razred(npr.2.namesto 1.,..ali 3-namesto 2...) Pa ni rečeno, da se bodo delavci s tem strinjali oz.da se ne bodo kasneje pritožili in posledično se mu v naslednjem letu zniža. Toda tu gre zopet za brezobrestno kreditiranje države, poleg tega je prihodnje leto še ugodnejši dohodninski izračun za delavce. Tako, da je to v bistvu le usluga zaposlenim. Menim pa, da ni noben problem izpis plač v obeh valutah. Izvedba plačila je po mojem mišljenju po težavnosti enaka in nima smisla komplicirat. 1.1. 2007 se bo zgodil in to je dejstvo, ali z EUR ali brez.

o je še najmanj, kar se lahko zgodi. Vsem tistim, ki prejemajo otroški dodatek, plačujejo oskrbnino v otroških vrticih . . .skratka povsod tam, kjer je osnova dohodninska odločba in posledično dohodki preteklega leta; bodo zato imeli višjo osnovo:

  • povečan delež oskrbnine v vrtcih;
  • morebiti znižan znesek otroškega dodatka in
  • še kaj!

Tudi o tem je potrebno razmisliti, preden se zaradi "prastrahu in komoditete", v družbah odlačate o dvojnem izplačilu v mesecu decembru (13 mesečnih dohodkov). Verjamem, da bo nekoliko več dela, vendar že vsi obračunamo/obračunavate plače računalniško; majhna posodobitev računalniškega programa in bo tudi ta "nevšečnost" premagana.

Za decembersko plačo uporabite lestvico dohodnine in olajšave, ki veljajo v januarju 2007, jih preračunate v SIT in izračunajte dohodnino. Takšen obračun plač evidentirate v letu 2006. Nato pa za izplačilo v januarju 2007 celotne plače preračunate v EUR, s tečajem zamenjave. Lahko pa plače obračunate v januarju 2007 v EUR in nato le-te preračunate v sit s tečajem zamenjave (za knjiženje v poslovne knjige, za M4 obrazec, za poročilo o plačah . . .)

Izplačilo plač s strani drugega podjetja

Ali je zakonsko mogoče izplačati in obračunati plače za delavce iz drugega podjetja, ki z našim ni povezano. Drugo podjetje nam bi dalo vse podatke ( podpisali bi pogodbo ), mi naredimo vse od A-Ž za njih, vključno s poročanjem - v njihovem imenu. Izplačila pa bi bila izvršena tudi z naše strani.... ?

Če bo koga kdaj zanimalo - potrebno je skleniti kreditno ali posojilno pogodbo z drugim podjetjem, kjer navedete, da se končni znesek kredita / posojila določi po opravljeni storitvi (pa ne pozabite zaračunati svojega dela).

In še prave davčne številke pri sklicih - od tistega podjetja kjer so delavci resnično prijavljeni.

Čakanje na delo, višina plače, ukrepanje...

Pravica do 100 % nadomestila

Ali je res, da prejemaš 100 % plačo, če te da delodajalec na čakanje? Delavec se ne strinja da gre na čakanje, oziroma ni zmanjšanega obsega dela - kam se lahko pritožiš in dokažeš, da nisi upravičen, da greš na čakanje! Ali je delodajalec dolžan pismeno obvestiti, da si na čakanju? Delavec je prišel iz bolniške na delo, ko je popoldne prišel domov, je delodajalec na SMS sporočil, da mu jutri ni potrebno priti delati, ker je od jutri naprej na "čakanju".

Pri čakanju je nadomestilo 100 %. Če mislite, da je čakanje neupravičeno se obrnite na inšpekcijo.

Ukrepanje, če ni nadomestila na čakanju....

Veste, obrazložitev "čakanja" je neka osebna zamare in to naj bi maščevanje in v prihodnjih dneh bo sledila odpoved. Ker ni štos v tem, da ni dela. Vmes se je zaposlila še ena oseba in tista prva je odveč. Da bi pa ne vem koliko časa vlekla čakanje, pa res ni nihče toliko neumen, da bi te 100% plačeval. Je pa še kar nekaj formalnih nepravilnostih s strani delodajalca, da vse skupaj zelo "smrdi" Ali je tudi inšpektorat za delo pristojen, da se javi, glede odločb o rednem letnem dopustu!

Prvo pojdite na inšpekcijo, ki bo naredil inšpekcijski pregled pri delodajalcu. Pristojni so za ugotavljanje nepravilnosti na področju odpuščanja, odločb za letni dopust in podobno.

Seveda je za pričakovati, da boste kljub temu dobili odpoved. Kot prvo ničesar ne podpisujte. Delodajalec vam lahko da redno odpoved zaradi ukinitve delovnega mesta ( kot pravite nima argumentov ) ali izredno iz krivdnih razlogov. Za to mora pa sporvesti cel postopek.

Takoj ko dobite odpoved o tem obvesite inšpekcijo ter vložite tožbo na delovno sodišče.

Žal je sicer pri ans tako, da se tožbe vlečejo tudi po leto ali dve ampak z argumenti, ki jih navajate ni dvoma, da boste tožbo dobili.

V tem proimeru vam mora delodajalec poravnati vse obveznoati za nazaj z obrestmi in vas vzeti nazaj v službo.

Ker navajate,da gre za osebne zamere in šikaniranja vam predlagam, da začnete pisati dnevnik in zbirati dokaze o mobbingu. Malo poglejte na internet. s-e d amarsikaj prebrati o tem. Ko bost imeli dovolj dokazov in zapisov pa delodajalca prijavite na policiji. Mobbing je namreč kaznivo dejanje.

PRAZNIKI

Obračun praznika - izmensko delo

V podjetju imamo štiri-izmensko delo in delavkam plačujemo vse dodatke po zakonu. Na praznik, 15.08.2008 so se izmene iztekle tako, da so nekatere delavke delale in zato dobile vse pripadajoče dodatke, nekatere pa so bile proste. Problem je nastal zato, ker tiste delavke, ki so bile proste, smatrajo, da jim pripadada plačilo prazničnih ur, četudi je bil to za njih dela prost dan. Če ja, se pojavi presežek ur v omenjenem mesecu. Kaj je pravilno?

Nadomestilo za praznik jim pripada, plača za opravljene ure pa ne. Tistim, ki so na praznični dan delale, pripada pa nadomestilo za praznik in plača za opravljene ure.

Obračun dela na praznik

Prvič obračunavam dodatek za delo v praznik in sem v ta namen brskala po strani. Do sedaj imam tole: 150% dodatka za delo na praznik. Se pravi, delavki obračunam 8 ur 100% praznik in dodatnih 150% ker je delala ali dodatnih 50% ker je delala?

Dodatnih 150% na osnovno plačo.

Detaširani delavec

Zanima me kako je s plačevanjem davkov za delo v tujini. Npr. če delo opravljam v Londonu, za UK firmo. Davek na plačo je potrebno plačati v UK ali v Sloveniji?

Če je delavec zaposlen pri vas in za nek določen čas dela po vaši napototvi v tujini je to tako zvani detašma oziroma detaširani delavec. Glede na mednarodno pogodvo je potrebno takšnemu delavcu izplačati povišano plačo. Koliko je za Uk vam ne znam povedati ampak v večini državo je takšno povišanje 50 % na osnovno plačo. Plača se izplačuje v Sloveniji.

Davčno je takšna plača obračunana takole:

  • Osnovna plača kot če bi delel v v Slovenij;
  • Vsi prispevki iz in a, dohodnina, davek na IP;
  • Bonitete: Vsi prispevki iz in na, dohodnina (brez IP);
  • Dodatek (50 % Plače):
  • Samo dohodnina (brez prispevkov in davka na IP).

Za takšne delavce je potrebno izpolniti Rek obrazec za davčno posebej in izpolniti rubrike: 102 in 103. Posebej je potrebno oddati tudi obračun davka na IP.

Plače teh delavcev ne upoštevamo pri obrazcu 1- ZAP/M

Ampak v mislih imam preprostejšo varianto:

  • fizična oseba stanujoča v Sloveniji,
  • oseba dobi ponudbo za delo v UK, preko avtorske pogodbe,
  • delo poteka neposredno preko podjetja v UK in nima nikakršne zveze s Slovenijo.

Kako je z davki, dohodnino itd.?

Če sem prav razumela bo delavec zaposlen oziroma bo delal preko pogodbe pri tuji firmi in mu bo tuja firma izplačevala dohodek.

V tem primer u plača vse dajatve na podlagi zakonov v UK kot nerezident. Preverite če imamo z Uk mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preverite določila v njej. V vsakem primeru pa morate dohodek potem prijaviti v dohodninsko napoved kot dohodke v tujini in vpisati tudi morebitno plačan davek v tujini. Predlagam, da si natančna določila preberete v zakonu o dohodnini, pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja z UK in če boste imeli še vprašanja se obrnite na vašo davčno izpostavo za informacije.

PLAČE - TUJCI

Samostojni podjetnik je zaposlil tujca iz Bolgarije za 3 mesece! Pa me zanima kako glede obračuna plače! Ali temu tujcu zaračunam dohodnino? Ali je kakšna posebnost pri obračunavanju plače za tujce?

Vsi prispevki in dajatve, dohodnina, davek se obračunajo isto kot rezidentu. Ne upošteva pa se splošna olajšava in sicer 6 mesecev. Po preteku 6 mes neprekinjene zaposlitve, pa nerezident pridobi (avtomatsko) status rezidenta in s tem iste pravice kot vsi Slovenci. Začne se mu (za 7 mesec zaposlitve) upoštevati splošna olajšava. Kot so mi objasnili na GZS, se potem lahko obračuna razlika tudi za prvih 6 mesecev. Vendar pa ne vem, kako se to naredi v praksi.

Poračuna se mu pri dohodnini , če je več kot 183 dni v letu delal pri vas. Vendar mora po preteku 183 dni pri pristojnem davčnem uradu urediti svoj rezidentski status zaradi vpisa v davčni register. V kolikot to ne naredi, ne bo prejel letnega informativnega izračuna dohodnine.

Davčni odtegljaj za nerezidenta

Ali je dohodnina za plačo nerezidenta dokončna in obdavčena s 25%? Ali je med delodajalacev in delojemcem - nerezidentom sklenjena pogodba o zaposlitvi ali pogodba na neki drugi osnovi?

Seveda je podpisana pogodba o zaposlitvi za določen čas (do izteka delovne vize) in je poleg dohodnine potrebno plačati še vse prispevke iz in na OD.

Ali znaša stopnja dohodnine 25% ali znaša na podlagi uvrstitve v dohodninski razred, tako kot za rezidente?

25 % prvih 6 mesecev ozr. dokler nerezident ne pridobi odloččbe DURS. Ko prejme odlločbo mu lahko upoštevate splošno olajšavo, olajšavo za vse družinske člane in dohodnina po lestvici. Seveda šele po odločbi DURS-a.

IZPLAČLO - NALOGI

Izplačilo v gotovini

Zanima me, če lahko s.p. svojemnu zaposlenemu izplača plačo oz. osebni dohodek v gotovini?

Izplačevalec/zasebnik/ s.p. lahko izplača plačo tudi v gotovini, seveda pa mora predložiti davčnemu organu plačilne liste in obračunati in plačati prispevke na isti dan, ko mu izplača neto plačo.

Podlaga o "gotovinskem izplačilu" je v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Ur.l.RS 141/06), sprememba v 46/07)- samo delni copy 23.a člena;

(1) Oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 (v nadaljnjem besedilu: izplačevalec dohodka) ni dolžna nakazati na transakcijski račun fizične osebe:

  • 1. dohodkov iz delovnega razmerja iz 37. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2);
  • 2. dohodkov, ki so v skladu z 20. do 32. členom ZDoh-2 izvzeti iz obdavčitve z dohodnino;
  • 3. dividend in obresti, ki ne presegajo 125 eurov;
  • 4. dividend, obresti in drugih plači v zvezi s premoženjem, za katerega se opravljajo skrbniške storitve oziroma storitve gospodarjenja, če se izplačujejo na račune skrbniških storitev oziroma storitev gospodarjenja;
  • itd
  • itd.

Načimn izplačila

Delavec (smo s.p.) želi, da mu na njegov transakcijski račun ločeno nakazujemo plačo in dodatke, to pomeni, da mu ločeno nakažemo neto plačo, prevoz na delo in malico. Zakaj je to smiselno? Ali obstaja kakšen zakon po katerem bi se naj tako nakazovalo? Mi namreč na banko nakažemo samo skupno izplačilo, to pomeni neto plača + prevoz na delo + malica - odtegljaji. Ali to ni pravilno?

Mislim da res ni pravilno. Praviloma se mora nakazovati neto posebej in pa dodatki posebej. V banki zelo komplicirajo v primeru, če delavec jemlje kredit. Sploh ko primerjajo plačilno listo s prilivi. Neto je neto, dodatki so pa povračilo stroškov in ne moremo tega smatrat, da je to delavčeva plača...

"Vrsta vrste posla" - na nalogih

Kaj pa "šifrant vrste posla"? V mojem šifrantu je zapisano:

  • A 4029 - nakazila čistih plač in nadomestil
  • A 3229 - povračila stroškov v zvezi z delom

MINIMALNA IN ZAJAMČENA PLAČA

Minimalna in zajamčena plača - definicija

Prosim za pomoč pri obrazložitvi institutov minimalne in zajamčene plače...

Zajamčena plača zagotavlja socialno in materialno varnost zaposlenih, njen način ugotavljanja ureja že zelo star Zakon o zajamčenem osebnem dohodku in se je uporabljalo kot merilo koliko mora imeti/ostati delavcu za "preživetje". V večini zakonodaje (zakon o izvršbi, Zakon o socialnem varstvu) je merilo zajamčene plače zamenjalo merilo minimalne plače...

Minimalna plača pa je najnižja bruto plača, ki jo delojemalec prejme za polni delovni čas in od katere se obračunajo tudi prispevki za socialno varnost , njena višina je opredeljena v Zakonu o minimalni plači//Zakonu o določitvi minimalne plače Zakonu o določitvi minimalne plače]. Če so plače v podjetju na nivoju minimalne plače, potem se te povečajo 1. avgusta vsako leto, sicer pa ne. Lahko pa se povečajo v skladu s kolektivnimi pogodbami, ki prav tako urejajo dvig plač v odvisnosti od inflacije (npr. 6. člen Kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač, povračil stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust, ki govori o dvigu za 2% od avgusta 2007 dalje - vendar govori o uskladitvi najnižjih osnovnih plač).

Izračun - dejansko ali fikso število ur

Podjetje zaposluje delavce s 40 urnim tednikom, razporejenim na 6 delovnih dni (7 med tednom + 5 v soboto). V mesecu septembru je tako njihov fond ur znašal 165 ur. Fond ur izračunan na podlagi 8 urnega tednika pa znaša 160 ur. Gospa iz davčne trdi, da bi morala minimalna plača znašati 555,21 EUR (538,38 EUR /160*165)??? Zahteva, da popravimo plačilno listo in ostale obrazce. Kaj mi lahko kdo pomaga in pove, če je to res in na podlagi česa? Davčnica mi ni znala povedati - trdi samo, da tako pač je. V Zakonu o minialni plači sem prebrala, da je le-ta določena za polni delovni čas, določen v zakonu, kolektivni pogodbi ali podjetniških aktih... Podjetnik si je pač določil drugačno razporeditev delovnega časa. Zaradi tega ima drugačen fond ur - enkrat manj, drugič več. Res ne vem, kaj bi bilo tukaj spornega...

Menim, da je sistem izračuna plače dejansko odvisen od tega ali imate dejanski obračun (po dejansko opravljenih urah glede na dneve v mesecu) ali pa fiksni obračun (vsak mesec fiksno število ur, ki skupaj na letni ravni dosegajo letni fond ur). Nekaj podobnega, kot je izračun nadomestila - refundacija v breme zavoda pri bolezninah. In če imate dejanski obračun, potem je znesek plače odvisen od urne postavke in števila opravljenih ur v mesecu, kar pomeni, da se dejanska plača razlikuje od meseca do meseca. Če pa imate obračun plače glede na fiksno število ur, potem pa je plača vsak mesec enaka.

Zajamčena plača

Zajamčeno plačo ureja zakon o zajamčenih osebnih dohodkih. Zaradi novejšega pojma minimalne plače se za zaposlene ne uporablja več znesek zajamčene plače iz tega zakona, pač pa se iz tega zakona še uporabljajo določila o izračunu mase plač v primeru nesolventnosti pravne osebe (pomanjkanja sredstev na žiro računu) in določila o možnem povečevanju te mase. Masa izplačanih plač v skladu z zakonom v primeru nesolventnosti delodajalca znaša 90% mase za izplačane plače v prejšnjem mesecu in se mesečno povečuje z 90% mesečno rastjo življenjskih stroškov. Izplačilo zajamčene plače torej ne pomeni izplačila najnižjega zneska (sedaj minimalne plače) vsem delavcem, temveč le znižanje dovoljene mase za 10% glede na prejšnji mesec. Definicija podana aprila 2005


Zakaj imamo zajamčeno plačo cca 56.000,00 sit, če je najnižja bruto osnova cca 125.000,00 SIT? (Vrednosti so le informativne)

Zajamčen plača se uporablja za posebne namene (npr. najnižja refundacija bolniške...)

Minimalna plača

Minimalna plača je rezultat pogajanj med delodajalci, sindikati in vlado in je določena v zakonu o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust , ki določa znesek minimalne plače za polni delovni čas za vse zaposlene v Republiki Sloveniji. Nihče ne more prejeti manj, kot je znesek določen z zakonom (za mesec april 2005 znaša 117.500,00 SIT). Če plača delavca, izračunana v skladu s KPD, podjetniško kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom (definicija plače je v točki 3.) znaša manj, kot je minimalna plača po zakonu, mora delodajalec pokriti razliko. Zaposleni so do te plače upravičeni za opravljeno delo v polnem ali njim izenačenem delovnem času, ne glede na dosežene delovne rezultate. Do minimalne plače so upravičeni tudi pripravniki in zaposleni, ki prejemajo plače na podlagi Zakona o zajamčenih osebnih dohodkih. Minimalna plača se povečuje enako kot izhodiščne plače, dodatno pa še v primeru dosežene rasti bruto domačega proizvoda v preteklem letu in kadar v preteklem letu ni dosegla 58% povprečne plače zaposlenih po kolektivnih pogodbah v predelovalnih dejavnostih. Način usklajevanja je določen v že citiranem zakonu. Definicija podana aprila 2005

Minimalna plača 2006Višina minimalne plače je bila za leto 2004 in 2005 določena v Dogovoru o politik plač za obdobje 2004, 2005; 8. člen dogovora: Minimalna plača od avgusta 2004 dalje znaša......., od avgusta 2005 znaša 122.600. Novega dogova o politiki plač ni, namesto splošne kolektivne pogodbe je pričela veljati Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač. Zato je Ministrstvo za delo pripravilo poseben zakon: Zakon o določitvi minimalne plače, ki ga je vlada sprejela 27.7.2006, trenutno pa je v fazi sprejemanja v Državnem zboru (drugo branje). Ta zakon bo urejal višino minimalne (in zajamčene) plače; 2. člen predloga zakona: Minimalna plača se 1.08. vsako leto poveča za pričakovano rast . ... .3. člen predloga: ....se veljavni znesek minimalne plače za opravljeno delo od 01.08.2006 do 31.07.2007 poveča za 2% in znaša 125.052,00 SIT. veljavnost zakona: Zakon začne veljati dan po objavi v Uradnem listu. Nerodno ali ne? sprememba bi naj veljala od 01.08. dalje, zakon pa še ni sprejet in tudi ne objavljen v uradnem listu. In dokler ni sprejet zakon, "je v uporabi" trenutno veljaven znesek, to je 122.600. In ker praviloma zakona ne moremo uporabiti za nazaj (razen kadar je takšna uporaba v prid davkoplačevalcev) lahko pričakujemo, da bo potreben poračun pri vseh tistih obveznostih, kjer je osnova minimalna plača/zajamčena plača????? Počakajmo na besedilo zakona o minimalni plači.Odgovor podan 6. 9. 2006

Razlika do minimalne plače

Splošno

Prosim, naj mi kdo obrazloži, ali mora delavec v vsakem primeru dobiti minimalno plačo - tudi, če je bil v bolniški. Jaz mislim, da delavcu pripada minimalna plača za čas, ko je delal, ne pa tudi za bolniško. Ali imam prav?

Če delavec cel mesec dela mora dobiti najmanj minimalno plačo. Če se obračuna manjša od minimalne se dodatno obračuna razlika do minimalne plače - izplačana (enako kot redno delo).

Če je delavec na bolniški in ima zaradi bolniške plačo manjšo od minimalne je potrebno to razliko le obračunati in plačati prispevke. Ta znesek se posebaj prikazuje na REKu, poleg tega je tu izjema prispevek PIZ 15,5%, ki ga plača delodajalec in ne delavec. Poleg tega se plačajo še prispevki za starševsko varstvo iz in na plačo.

Zanima me, kje je objavljeno kateri prispevki(podjetje/delavec) se obračunajo na razliko do minimalne plače(11.c REK 1) in kateri na neplačano odsotnost(13 REK 1)?

Na razliko do minaialne plače se plača prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za starševsko varstvo. Pazit pa je treba, da razliko prispevka za pokoj. in inval. zavar. do min. plače iz bruto osebnega dohodka plača delodajalec, ne pa delavec. Prisp. za starševsko varstvo pa v celoti bremeni delavca. Tako poleg prispevka za pok. in inval. zavar. iz bruto osebnega doh. bremenijo delodajalca tudi prispevek za pok. in inval. zavar. ter prisp. za starševsko var. na bruto osebni dohodek. Podobno je z plačilom prispevkov za neplačano odsotnost z dela, le ta se poleg prisp. za pokoj. in inval. zavar. ter prisp. za starševsko varstvo plača še prisp. za zdravstveno zavarovanje. Prispevek za pokoj. in inval. zavar iz bruto osebnega dohodka za neplačane dni bremeni tudi delodajalca. Ostala dva prispevka pa v celoti bremenita delavca.

Primer: osnova za obračun dajatev za 2 neplačana dneva se izračuna kot: (plača predhodnega meseca x 2(dni)):št. dni v predhodnem mesecu.

Javna dela

Prosim, če mi lahko kdo citira zakon, ki določa način izračuna dodatka do minimalne plače oziroma kam v reke to vpišemo, kako je prikazano na plačilni listi,.... .

Potem pa še to - javna dela.

Ali plačate razliko tudi delavcem preko javnih del, ki imajo plačo manjšo od minimalne, ampak opravijo tudi manj ur? In preračunano na polni čas imajo večjo plačo kot minimalno. Prosim za kakšno izkušnjo glede tega. Na zavodu za zaspolovanje zahtevajo v primeru, ko je izplačilo manjše od minimalne, da plačamo še razliko prispevkov.

V skladu s sklenjenimi pogodbami ste dolžni od razlike do višine minimalne plače plačati prispevke (iz in na za pokojninsko zavarovanje ter starševsko varstvo). Delavec razlike praviloma ne prejme izplačane, razen če imate z njim v svoji pogodbi o zaposlitvi posebej dogovorjeno. Znesek razlike do minimalne plače prikažete v REK obrazcu - 104. V plačilni listi se mi vpiše kot boniteto in imam programsko nastavljeno tako, da se ta znesek ne izplačuje in kateri prispevki se obračunajo.

Za udeležence javnih del se v skladu s 53. členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – v nadaljevanju ZZZPB – UPB1), kot polni delovni čas šteje 30 - urna tedenska delovna obveznost. Za te zavarovance je polni delovni čas 30 ur/teden.

ENOLASTNIŠKI d.o.o.

Razlika minimalne plače direktorja - uslužbenca

Zanima me ali je velika razlika med zakonsko predpisano minimalno plačo direktorja in navadnega uslužbenca?

Sem našel odgovor:

  • če je zaposlena oseba (delojemalec po pogodbi o zaposlitvi) znesek ne sme biti manjši od minimalne plače (bruto 538,53 EUR);
  • če je poslovodna oseba in je hkrati tudi lastnik, ki nima plače, potem je zavarovalna osnova ob pričetku opravljanja funkcije najnižja zavarovalna osnova.

KVOTA ZA INVALIDE

Pravna podlaga: Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov Objavljeno na portalu na: Računovodja.com 08. 12. 2005

Kdaj vstopi v veljavo?

Kvotni sistem se bo začel izvajati s 1.1.2006, vendar tudi meni ni jasno pri katerem obračunu plače bo veljal. Morda se bo vključil še kdo, s kakšno bolj uporabno informacijo.

Kako pa boste izračunali kvoto. Meni ni popolnoma jasno, da moram plačati kvoto za 1 delavca, ker imam 21 delavcev + 2 delavca na polovičnem delavnem času. In ta znesek naj bi bil vsak mesec 85.820,00- torej plačam stroške za zaposlit 70 % enaga delavca na minimalki, če računam koliko je takih podjetij , torej koliko denarja bodo zbrali?

Če imate zaposlene delavce za polovični del. čas, se ravno tako štejejo med skupno število zaposlenih vsaj tako razumem. Se pravi če imaš 20 zaposlenih po 8 ur in 2 po štiri ure je skupaj 22 zaposlenih. 22 x 5% (tak procent imamo mi) = 1,10 torej za enega nezaposlenega invalida. Minimalna plača 122.600,00 x 70 % = 85.820,00 sit za vplačat v sklad. Vse ostale podatke dobite na strani Sklada republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.Odgovorjeno 03. 02. 2006

Glede višine pa pazite, ker se število invalidov, ki bi jih moral izaposliti zaokrožuje na gor in kot jaz razumem sta v vašem primeru 2 invalida in prispevek x 2. Pa še to pazite, ker se kvota zmanjša za 1 če imate pod 50 zaposlenih. Mi imamo namreč 4 % - ker smo pod 50 invalidov, pride % na 3. torej 22 x 3% = 0,66 - torej prispevek za 1 invalida. Odgovorjeno 03. 02. 2006

Ali ste že plačali ta nov prispevek. Ali je dovolj samo plačilo, ali moram karkoli tudi poročati?

Delodajalec je po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov dolžan sam obračunati in ob izplačilu plač nakazati prispevek na TRR Sklada RS za spodbujanje zaposlovanja invalidov: Neizpolnjevanje kvote

Poročanje ni potrebno, če ste predhodno sporočili prave podatke o delodajalcu Skladu, imate pravilno prijavljene vse delavce in invalide na ZZZSju in ste navedli pravi sklic ob nakazilu.Sklad se bo na delodajalce obnil le v primeru, če bo ob nadzoru vplačil ugotovil neskladje med obvezo in nakazilom delodajalca.

Mene pa zanima na osnovi katerega zakona je pri izvršbi na plačo dovoljeno poseči na potne stroške in malico, saj ZIZ tega izrecno ne vsebuje, opisani rubež stroškov pa je za delavce, ki so se vozijo na delo problematičen, saj mu dejansko ne ostane od plače minimalni dohodek, kot je predpisan v ZIZ  ?


O tej temi je nekaj zbrano tu.

PLAČA ZAPOSLENIH PRI S.P.

Povezava do podatkov za obračun

Plačilna lista s.p.

Imam s.p. in za tri mesece (določen čas) bom zaposlil delavca. Prosil bi če mi lahko pošlje kdo osnutek plačilne liste, kako zgleda plačilna lista za zaposlene pri s.p-jih. Ali se razlikuje od moje?

Plačilna lista za zaposlene pri s.p. je drugačna poglejte si: Plačilna lista s.p.

Porodniška nosilke/ca s.p.

Zanima me kaj je potrebno narediti če lastnica s.p. nastopi porodniški dopust? Ali prejema porodniško in če jo ,ali je ta odvisna od višine. od katere se obračunava prispevke?

Seveda. Tudi nosilka obrti je prejemnica nadomestila za nego otroka. Nadomestilo pa je odvisno od osnove od katere si je obračunavala prispevke.

Prosim če mi lahko kdo pove ,ali ima lastnica s.p. pravico do nadomestila za porodniški. glede na to da nima plače in če jo ima v kakšni višini?

Lastnica s.p. je upravičena do porodniškega dopusta in do dopusta za nego otroka, skupaj oba trajata eno leto. Center za socialno delo ali kaj so že, obračunajo porodniško na podlagi povprečne bruto plače za obdobje zadnjih 12 mesecev. Ker s.p. nima plače, se pa prispevki obračunajavo od bruto osnove, vzamejo za osnovo povprečje osnove od katere si je lastnica plačevala prispevke.

Npr.: Odgovorjeno je bilo v septembru 2006, zato je kot primer naveden tedaj aktualen znesek. če si prispevke plačujete od minimalne osnove (122.600,00), vam bodo ta znesek vzeli za osnovo za obračun porodniške in bo vaša porodniška znašala cca. 88.000,00 SIT in ta znesek boste vsak mesec dobili na vaš privatni TRR, prav tako vam bodo poravnali tudi prispevke.

Prispevek za dopolnilno izobraževanje

Zanima pa me, prispevek za dopolnilno izobraževanje. Tega nisem obračunala, ker ni član obrtne zbornice, niti nima obrtnega dovoljenja, tako da se ta prispevek verjetno ne obračuna?

Ta prispevek (1%) je obračunati.

Članarina obrtni zbornici

Če je s.p. registriran s šifro dejavnosti 90.021, spada med obrti podobne dejavnosti. Ali je obvezen plačati članarino?

Če si član Obrtne zbornice moraš plačevati članarino in sicer za območno zbornico ter za Obrtno zbornico Slovenije. Če spadate pod Vič vam Območna zbornica Vič pošilja položnice, še vedno pa morate plačevati in oddajati obračune za članarino OZS, Uredba

Kontrolni podatku DURS-u

Včeraj sem nekaj prebrala v Delu o posredovanju kontrolnih podatkov Dursu - da jih morajo poslati tudi zasebniki. Ve kdo kaj več?

Seveda vsi ki zaposlujejo delavce. Če pa delavcev ne zaposlujete morate pa podati izjavo. Kolikor ste v letu 2006 izplačevali obdavčljive dohodke (plače, podjemne pogodbe, avtorske pogodbe ....) morate poslati DURS-u kontrolne podatke.

Povezave: Spremembe in novosti pri pripravi in oddaji kontrolnih podatkov za leto 2006, Pravilnik o dostavi podatkov za odmero dohodnine za leto 2006 (pdf), Priloga k pravilniku (pdf).


Kontrolni podatki DURS-u

Kako pa bodo v tem zajeti samostojni podjetniki, nosilci dejavnosti?

Za njih ni potrebno pošiljati kontrolnih podatkov. Preverjeno na DURS-u.

Placilo prispevkov - popoldanec, pošiljanje obrazcev

Je potrebno poslati kakšen obrazec za popoldanca, ali ne? Kje se pa da dobiti ta obrazec...?

Obrazcev za popoldance ni potrebno pošiljati.

Obračun bolniške nosilca dejavnosti (nad 30 dni)

Kaj me konkretno zanima: v obračun prispevkov vpišem vse zneske iste kot, da s.p. ni na bolniški, pa prikažem ure pod nadomestila, ki niso v breme zavezanca?

Bolniški list mi na DURS potrdijo, vpišejo zavarovalno osnovo, vse skupaj pošljem na ZZZS. Oni plačajo prispevke direktno na DURS ali kako? Potem jim moram napisati tudi sklicne številke?

V enem postu sem prebrala, da je potrebno dati tudi s.p.-jev osebni račun, da mu ZZZS nakaže bolniško? Ne razumem kakšno bolniško?

Gre se za nosilca dejavnosti, ki je na bolniški več kot 30 delovnih dni. Ni govora o zaposlenem pri s.p. in podobno. Sam sem s.p., nosilec dejavnosti in na bolniški že pol leta.

Torej prvi mesec pošlješ na DURS enak obračun prispevkov za s.p., kot običajno, plačaš pa tudi prispevke kot običajno. Na obrazcu meseca, ko si že prekoračil 30 dni, vpišeš najprej del delovnih ur (dni) do 30 dni, z vsemi vrednostmi ur in prispevkov za te ure in ta del tudi plačaš. Za del nad 30 del. dni vpišeš število ur -ni v breme zavezanca, brez vrednosti ure in nič ne plačaš za ta del. Enako velja za naslednje mesece: vse ure-ni v breme zavezanca, brez vsakih vrednosti.

Na DURS dostaviš zraven obrazcev še bolniške liste od prvega meseca dalje. DURS potrdi bolniški list, vpiše vrednost ure iz preteklega leta (to je zate osnova za bolniško nadomestilo), bolniški list neseš na ZZZS (ali ga sami pošljejo-kot želiš), na ZZZS moraš obvezno sporočiti št. osebnega računa. Zakaj? Ker po 30 delovnih dneh, sp obstaja, vendar nima prihodkov in tudi ne odhodkov na račun dajatev. ZZZS ti izračuna višino nadomestila med bolniško odsotnostjo (višina je odvisna od bolezni, poškodbe na ali izven dela...). ZZZS plača prispevke, akontacijo dohodnine. Neto nadomestilo pa na tvoj osebni račun. In ta del nima nič veze z dejavnostjo, z s.p.-jem.

Dokler si na bolniški, je glavni izplačevalec tvojih prihodkov ZZZS, nadomestilo pa je v bistvu tvoja "plača". Ko delaš davčni obračun iz dejavnosti so upoštevani stroški dajatev kolikor si jih plačal do 30 dne bolniške, naprej pa nič. V dohodninsko napoved vneseš ta del, del od ZZZS pa pod druge dohodke, šifra kot dobiš izpis od ZZZS. Pri s.p.-ju ni govora o kakih refundacijah! Skupna dohodnina se pa potem obračuna od vsega skupaj (lastne izkušnje).


POROČANJE ZA LETO 2008

Pooblaščanje

Natisnila sem si navodila glede oddajanja obrazca M4 in mi je vedno manj jasno. Ali je potrebno pooblastilo posredovalcu izpolniti in poslati na zavod ne glede na to, ce ze imamo digitalno potrdilo (saj smo oddajali davcne napovedi) Na pooblastilo spodaj pise"podpis zakonitega zastopnika-to naj bi bil s.p." oziroma pooblascenega zastopnika "to naj bi bila fiz.oseba v knjigovod.servisu". slabo Naj povzamem, ce mi že imamo digitalno potrdilo in bomo oddajali obrazce m4 v imenu strank, nam na zpiz ni potrebno pošiljati nobenih pooblastil ali pač?

Pooblaščanje posredovalca podatkov

Če dajalec podatkov sam nima možnosti ali sam ne namerava posredovati podatkov v elektronski obliki, mora za izpolnitev te dolžnosti pooblastiti drugo pravno ali fizično osebo (pooblaščenega posredovalca), da v njegovem imenu posreduje podatke. Izpolnjen in s strani zakonitega zastopnika dajalca podpisan obrazec pooblastila dajalec podatkov pošlje Zavodu. Odgovorna oseba oziroma zakoniti zastopnik dajalca podatkov, ki ima digitalno potrdilo, se lahko kljub podelitvi pooblastila posredovalcu tudi sam prijavi kot uporabnik aplikacije, vendar v tem primeru ne pridobi pravice do posredovanja podatkov, temveč le do pregledovanja stanja v zvezi s posredovanjem podatkov (pregled odprtih in poslanih paketov), ki se nanašajo na samega dajalca podatkov. Pred podelitvijo pooblastila se lahko odgovorna oseba dajalca prijavi v aplikacijo s prvo avtentikacijsko kodo, ki je bila poslana dajalcu podatkov.

Če se s prvo dodeljeno avtentikacijsko kodo pri dajalcu podatkov v aplikacijo ni prijavil noben uporabnik, ta koda še ni bila uporabljena in se s podelitvijo pooblastila razveljavi. Če želi odgovorna oseba dajalca podatkov po podelitvi pooblastila opraviti prijavo, ki ji omogoča le vpogled v aplikacijo, pri Zavodu zaprosi za dodelitev nove avtentikacijske kode. Zavod podatke iz prispelih pooblastil vnese v evidenco dajalcev podatkov in pooblaščenih posredovalcev ter za prvo prijavo uporabnika pri pooblaščenem posredovalcu v spletno aplikacijo dodeli novo avtentikacijsko kodo ter jo pošlje pooblaščenemu posredovalcu

Nvaodila

  1. V obrazec M4/M8 se vpisujejo obračunani ali plačani prispevki in BOD?
  2. V kolikor je bil delavec na bolniški več kot 30 dni ( refundacija) ali se to vpisuje pod nadomestila oz. ali te podatke poroča delodajalec ali zavod?

A lahko naredimo eno tabelico, kaj se vpisuje v M4? Stolpci:

  • B11 - št. ur ednega dela
  • B12 - št. nadur
  • B13 - osnova EUR
  • B14 - prispevki EUR
  • C15 - št. ur nadomestila
  • - redno delo: ure v B11, bruto v B13, prispevki v B14
  • - dopust: ure v B11, bruto v B13, prispevki v B14
  • - bolniška do 30 dni: ure v B11, bruto v B13, prispevki v B14
  • - nega otroka: ure v B11, bruto v B13, prispevki v B14
  • - darovanje krvi: ure v B11, bruto v B13, prispevki v B14
  • - bolniška nad 30 dni: ure v C15,prispevki v B14

Kaj pa:

  • očetovski dopust: ure v C15
  • bonitete?

Kako vam racunovodski program izračuna prispevke za PIZ, če je bil zaposleni v breme ZZZS-ce imate mogoče tudi ti takšen primer!. Meni naredi pri prispevkih in davkih iz OD-prisp PIZ tako, da vzame celotni bruto znesek (upoštevajoc z bruto zneskom za ZZZS) x 15,5%, pri obveznosti od bruto OD pa mi izračuna le bruto znesek za leto 2008 za zaposlenega(brez upostevanja bruto zneska iz ZZZS-ja). Ne vem če me razumete kaj sprasujem, samo čudno mi je, da ne izracuna prispevke.za PIZ celotni koncni bruto za celo leto x 15,5% in celotni končni bruto x 8,85% in ta sestevek so skupaj vsi prispevki za PIZ. Hm? Programer pac nekaj pripravi, če pa je to pravilno oddano za ZPIZ pa niso odgovorni oni, toda mi knjigovodje

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obrazcih prijav podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja

POROČANJE SPIZ, (obrazec M4/M8)

Pravna podlaga: ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU uradno prečiščeno besedilo (ZPIZ-1-UPB3)

Obdobje poročanja

Katero obdobje gre za poročanje M4, isto kot za dohodnino ali ne? Eni mi govorijo, da mora biti isto obdobje kot za dohodnino, se pravi, da se morajo zneski za prispevke kot smo jih prikazovali pri dohodnini ujemati s podatki za M4, eni pa pravijo da je obdobje od januarja do decembra?

Podatki v M4 so tisti dohodki ki se izplačujejo za obdobje 1/1-31/12 ne glede kdaj so izplačani. Za dohodnino se pa vpisujejo dohodki ki so bili izplačani v obdobju 1/1-31/12 ne glede na katero obdobje se nanašajo.

Porodniška - bolniška odsotnost

Kako prikažemo v obrazcu M4/M8 podatke za delabke, ki so bile del leta na porodniškem dopustu?

V kolono 6 vpišete samo ure, ki jih je dejansko opravila, v stolpec 8 bruto plačo za ure iz stolpca 6, v stolpec 9 plačane prispevke za PIZ (24,35%), za ure iz stolpca 6 in vse ostale prispevke za PIZ (bolniška, bonitete...brez porodniške, ker tega podatka nimate), v stolpec 10 vpišete ure za čas na porodniškem in čas bolniške, če je bila tudi na bolniški. Pod opombe pa navedete za katere ure iz stolpca 10 gre(bolniška ali porodniška).

Očetovski dopust

Ali mi lahko nekdo pomaga in pove, kako to obravnavati pri plači in kasneje na obrazcih M4/M8? Kot da ure niso bile opravljene, torej da se zniža št. delavcev glede na ure in da je plača izplačana kot za polovični delovni čas, ali kako drugače?

Za obrazec M4 mora podjetje izkazati vse ure za katere prijavlja delavca, torej za vaš primer vseh 174, s tem da se 80 ur plača z zneskom 0.

Neizplačane plače, kasnejši popravki

Kako se pa izpolni obrazec, če plače niso bile izplačane?

Lani sem imela tak primer ko ni bilo izplačila plač, zato mi je na ZPIZ-u gospa povedala da v stolpu kjer se vpišejo plače napiše 0,01 in pri prispevkih enako.

Poročati moram za delavca, ki je v letu 2003 prejel le tri plače, kar sem že poročal v obrazcu že lani leto 2003. V letu 2004 mu je bilo izplačanih še šest plač. Iz navodil na obrazcu (posredovanje sprememb podatkov), sem nekako razumel, da za plače, ki so bile izplačane v letu 2004 (za leto 2003, po zaključnem računu), navedem VP 481 (kot popravek), v koloni 15 pa označim šifro »4«. Razumem prav?

Bega me še, da v nekih (v pdf iz interneta) navodilih za leto 2002 naj bi neprekinjeno dobo pisali z datumom (npr.: 0101/3112, po navodilih na obrazcu pa le potegnili črto. Lansko leto sem pisal z datumi, pa ni bilo pripomb. Zanima me, kako je bolj prav?

Glede datumov je takole: če je delavec zaposlen celo leto lahko napišeš datumsko 0101-3112 ali pa potegneš črto. Če pa ni zaposlen celo leto moraš napisati oba datuma.

Navezal sem stik z našo referentko. Zelo prijazno mi je pomagala razrešiti primer, ter mi bo poslala tudi navodila za izpolnjevanje obrazca. Na hitrico še nasvet, ki mi ga je dala. V navodilh na obrazcu tega namreč ni, ker ta primer ni bil ravno predviden. Če je izplačanih le del plač, izpolnimo podate za delavca v deh vrstah. V prvi vrsti za datum ko je bila izplačana in v drugi vrsti za obdobje ko ni bila izplačana, s tem, da napišemo ure, vrednosti pa so 0,01 (da jih računalnik zajame. Popraviti bom moral tudi obrazec za leto 2003 in dopolnit z "prazno vrstico" Ker bom posredoval nov obrazec (popravljen), bo na koncu šifra 1 (kolona 15).

Kontrola SPIZ - popravek za nazaj

Pri revizijskem pregledu ZPIZ, je uradna oseba ogotovila, da smo direktorju oz.lastniku firme izplačevali premajhen od ( za zavarovalna osnovo 040-morali bi obračunati najmanj minimalno pokojnisko osnovo , mi smo nekaj manj).Tako smo se odločili poračunati prispevke za leto 2006. Zanima me kako se to naredi?

Tudi sama sem pred par tedni sodelovala pri podobni kontroli. Kontrolirali so zadnjih štirinajst let in dostaviti smo morali vse plačilne liste in vsa dokazila o plačilu prispevkov SPIZ-u. Ker s podatki na M-4/M-8, kjer so zbrani podatki na letni ravni, že razpolagajo in ker so zahtevali vse plačilne liste, sklepam, da višino osnove kontrolirajo vsak mesec posebej. Dokumentacije se je tako nabralo kar precej in izgleda, da je to uveljavljen postopek pri upokojevanju lastnikov (direktorjev) družb. Imela sem tudi veliko srečo, da podjetnik še ni prav nobene dokumentacije zavrgel in sem tako našla prav vsa dokazila o plačanih dajatvah.

Jaz bi najprej povprašala revizorja/ko piz-a, na kakšnen način si je zamislil/a poračun (v enkratnem znesku ali za vsak mesec posebej) in se šele nato lotila poračuna. Ker mi je sedaj jasno, na kakšen način pogojujejo izdajo odločbe o upokojitvi lastnikov - direktorjev, pa bi, v izogib bodočim kontroliranjem, verjetno pripravila kar mesečne poračune z vsemi pripadajočimi obrazci (poračun + kumulativa).

Malce sicer dvomim, da bodo še enkrat kontrolirali, če bodo pri M-4/M-8 zapisali, da je revidiran, a pri naših spremembah se nikoli ne ve.

NEPLAČANA ODSOTNOST

Obračun prispevkov

Delavcu smo odobrili neplačan dopust.Zanima me, ali je dolžno plačati prispevke za neplačano odsotnost podjetje ali delavec sam?

Prispevki so enaki kot pri rednem delu. Razlika je le, da PIZ prispevek delavca plača delodajalec (podobno kot pri obračunani razliki do min. plčae). Ta prispevek se posebaj prikazuje na REK obrazcu. Seveda v tem primeru ni izplačila neta. Pri neplačanem dopustu delavec ne vrača prispevkov, celo delodajalec plača njegov PIZ in ni davka na izplačane plače. Samo neta ne dobi.

Zanima me če je kdo mogoče že imel izkušnje z neplačano odsotnostjo z dela. Zanima me namreč, kako delodajalec obračuna prispevke zaposlenemu. Ali prispevke iz bruta za ure neplačane odsotnosti plača zaposleni sam ali mu to plača delodajalec tako kot prispevke na bruto?

Plačajo se prispevki:

  • za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (15,5 %; 8,85 %),
  • za zdravstveno zavarovanje (6,36 %; 6,56 %) in
  • za starševsko varstvo (0,1 %; 0,1 %).

Ne plača pa se (iz in na bruto);

  • prispevka za zaposlovanje 0,14 %, 0,06 %) in
  • zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 %).

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanca (delojemalca) za neplačano odsotnost se vpisuje v zaporedno številko 506.

Davka na izplačane plače tudi ne plačate.

Plačajo se prispevki, kot je napisal TasasM. Delodajalec plača prispevke delodajalca in prispevek za PIZ delojemalca. Prispevki za starševsko varstvo in zdravstveno zavarovanje delojemalca pa znižujejo delavčev neto.

Izpolnjevanje REK obrazca za neplačano odsotnost:

  • osnova za prispevke delojemalcev - kolona 101 in 107
  • osnova za prispevke delodajalcev - kolona 301, 303
  • Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanca (delojemalca) za neplačano odsotnost se vpisuje v zaporedno številko 506.

BOLEZNINE

Osnova za obračun

Bolniška - splošno

Katera osnova se vzame z izračun bolniše, ali je odvisna od aktov podjetja?

1.) Za bolniško do 30 dni in poškodbo izven dela do 30 dni se vzame za osnovo plača prejšnjega meseca. 2.) Za nego, spremstvo, bolniško nad 30 dni, poškodbo izven dela nad 30 dni, poškodbo pri delu, darovanje krvi ... pa se vzame plačo iz preteklega leta - podatek za dohodnino. 2.) Procenti od osnove so spet različni:

  • za 1. primer so 80% od osnove,
  • za 2. primer pa:

nega in spremstvo 80%, bolezn. in pošk.izven dela 90%, poškodba pri delu in darovanje krvi 100%.

Glejte 137. člen ZDR

Bolniška do 30 dni

Ker v podjetju še nikoli nisem obračunavala bolniške, me zanima če še velja 80% od plače ali se je kaj spremenilo. Bolniška je do 30 dni?

Pozorni morate biti na vrsto bolniške. Na bolniškem listu imate vpisano katera bolniška, če je 01 je 80 %, če je poškodba na delu je 100 % itd...

Vpisano je 01.

Tole sem skopiral iz zzzs. Nikjer ne piše da je bolniška zaradi bolezni do 90% ampak piše 90%, tako da sklepam da mora biti 90%. Prosim da mi poveste če pravilno sklepam ker sem bil tudi sam na bolniški zaradi bolezni pa me zanima če je napačno če mi obračunajo 80%? Pa tudi če gremo pogledati zzzs-jevo tabelo za bolniško nad 30 dni piše da je 90%.

Osnova za nadomestilo

Osnova za nadomestilo je povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Osnova se valorizira skladno z rastjo povprečnih plač vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji. Nadomestilo znaša:

  • 100% osnove ob zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi ter izolacije, ki jo odredi

zdravnik;

  • 90% osnove ob zadržanosti od dela zaradi bolezni;
  • 80% osnove ob zadržanosti od dela zaradi poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik.

Vojaški invalidi in civilni invalidi vojne imajo pravico do nadomestila v višini 100% .

Nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal oziroma od osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan.


Ali se v obtazec, kjer se vpisuje prejete plače za zadnjih dvanajst mesecev - za določanje porodniške - vpiše tudi božičnico in 13. plačo?

Ne.

Bolniška nad 30 dni

Kaj se upošteva za osnovo za boleznino nad 30 dni - ali je to M4 osnova (torej dohodki, ki jih je zaposleni zaslužil in od njih plačal prispevke za leto) ali je to dohodninska osnova (kar je pač zaposleni zaslužil V letu). Logična se zdi prva varianta, dočim na bolniškem listu navajajo: "velja enak princip seštevka zneskov kot za dohodnino"?

Osnova je dohodninska odločba - informativni izračun, kar pomeni izplačane plače v letu in s tem tudi plačani prispevki (včasih pa so bili res obračunani dohodki, ampak zdaj že dolgo ni več tako!!)

In še zakonska osnova: 140.člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja: 140. člen (na straneh ZZZS: http://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/0/5580D0555F5A1FEAC1256CFB003BB45C?OpenDocument ).

  1. Osnova za nadomestilo je zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
  2. Zavarovancu, ki ni imel plače oziroma osnove za plačilo prispevkov v celotnem preteklem koledarskem letu, se osnova izračuna iz mesečnih plač in nadomestil oziroma osnove za plačilo prispevkov v obdobju, v katerem je delal.
  3. Zavarovancu, ki ni imel plače oziroma osnove za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu, se osnova izračuna iz mesečnih plač in nadomestil oziroma osnove za plačilo prispevkov v obdobju iz obveznega zavarovanja v tekočem koledarskem letu preden je bil zadržan od dela.
  4. Za zavarovance, ki do nastopa začasne zadržanosti od dela še niso imeli plače oziroma osnove za plačilo prispevkov, ter zavarovancu, ki se poškoduje na poti na delo, preden je nastopil delo, in zavarovancu, ki po odslužitvi ali doslužitvi vojaškega roka ali po predčasnem odpustu s služenja vojaškega roka zaradi bolezni ali poškodbe ne more nastopiti dela, se za izračun osnove upošteva plača, ki bi jo prejel, če bi delal.
Porodniška

Bi vprašala, če je mogoče kdo natančno seznanjen z obračunavanjem nadomestila za porodniški dopust. Se dela to po zadnji odločbi za dohodnino, po zadnjih 12 plačilnih listah, gre zraven regres in božičnica ter se odšteje akontacija dohodnine?

Višina porodniškega nadomestila v času porodniškega dopusta je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12. mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta. Če so bili za zavarovanko obračunani prispevki za starševsko varstvo za krajše obdobje kot je to določeno v zakonu, se ji za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55% minimalne plače.


S porodniško pričnem 6.7.2008. Za izračun naj bi vzela 12 mesečnih plač (saj je to od julija 2007 do junija 2008)?

Vzame se zadnjih 12 izplačanih plač pred oddajo vloge (podatke o plačah mora izpolniti delodajalec).

  • Če iamte plačo 5. v mesecu in boste oddala vlogo 6.6.2008, potem drži vaša trdidtev.
  • Če pa imate plačo 15. v mesecu in oddate vlogo 13.6.2008, se bo vzelo plače od aprila 2007 do maja 2008.

Malo preračunajte, kaj se vam bolj splača.

Več delodajalcev

V delovno razmerje smo sprejeli delavko, ki je v lanskem letu menjala 3 delodajalce + zavod. Od nje smo prejeli potrdila o izplačanih dohodkih v lanskem letu. Zanima pa me, če prav razmišljam za število ur, ki se nanašajo načas dela. Nekaj meseecev gospa namreč ni bila prijavljena. Delovni dnevi, ko je prejemala dohodek *8? Ali moram dobiti podatek o delanih urah v posameznem podjetju? Poleg tega je bila odsotna zaradi nege moža.Kaj dobi za tisti teden samo toliko kot ji refundira zavod (70% lanske osnove*količnik...ali moramo mi kaj dodati)?

Od bivših delodajalcev si priskrbite obrazce ER-28, potrebujete tudi točen podatek, od kdaj do kdaj je bila na Zavodu za zaposlovanje in koliko nadomestila je od njih prejela. Za čas na Zavodu (če je prejemala nadomestila) upoštevate delovne dneve (plus državni prazniki, če bi bil deloven dan - praznik na soboto in nedeljo se ne šteje)*8 ur.

Nadomestilo za nego se obračunava tako: Urna osnova preteklega leta (2005) * količnik * 80%, s tem, da je zgornja meja njena ura na delu. Kar pomeni, da ne more dobiti za bolniško več, kot pa če bi delala.

Če je nadomestilo nižje od minimalne plače za ure bolniške, morate še obračunati prispevke od minimalne plače, ki jih ZZZS ravnotako refundira.

Da pa bi jih izplačali bolniško v višjem znesku, kot pa bi vam ZZZS refundiral ... no, to se mi ne zdi smiselno, ker bi bila razlika v celoti vaš strošek.

Obračun boleznin pod minimalno plačo

Zanima me, če lahko delavec, ki sicer za redno delo prejama malo več kot minimalno plačo, za čas delne odsotnosti z dela (13 dni bolniškev mesecu) prejme manj kot minmalno plačo?

Lahko, vendar morate prispevke obračunati tudi od razlike do minimalne plače.

Bolniška med prazniki

Kako pa se obračunava bolniška med prazniki?

Jaz menim, da se bolniške ne more prkinjati, zato tudi na praznične dni v takem primeru obračunam bolniško.

Obračun refundacij

Način obračuna - Delavka ima do 25. 05. bolniško do 30 dnipoškodba izven dela je 152 ur, od 26.05, do 31.05. pa boleznino nad 30 dni, se pravi 32 ur. V letu 2005 je je bilo izplačano po obračunu za dohodnino od decembra 2004 do novembra 2005 1.946.730 SIT. S KOLIKO URAMI DELIM ZNESEK-s 2088 ali 2080, potem pomnožim z 80 % ter dobljeni znesek s koeficientom 1,0303, dobim 771,43 SIT/uro za boleznino. Kako pa redno bolniško do 30 dni 152 ur, prejšnji mesec je bila urna postavka 700,00 SIT/uro, ta mesec pa bi mi prišla več., in sicer če bi delila s 2.080 ur skupni znesek x 80 % brez koeficienta dobim 748,74 SIT/uro, kar naj bi bila osnova za bolniško do 30 dni. Je to pravilno. Minulo delo se pa tako ne računa.


  • Izhodiščna bruto osnova = znesek izplačanih plač in nadomestil plač v pret.letu / št.ur, za katere je bila ta plača izplačana = 1,946.730/2088=932,34
  • Bruto nadomestilo v breme ZZZS = izhod.bruto osn. x odstotek osn.glede na šifro zadržanosti x količnik valorizacije x število ur = 932,34 x 80% x 1,0303 x 32 = 24.591,04
  • Drugi bruto: 24.591,04 + prisp.izplačevalca = 28.550,16 = znesek refundacije
  • Če je njena urna osnova za redno delo 700,00 SIT, je izračun sledeč: 700,00 x 32 = 22.400,00 SIT.
  • Drugi bruto: 22.400,00 + prisp.izplačevalca = 26.006,40 SIT = znesek refundacije
  • ZZZS namreč ne refundira več, kot bi delavec dobil, če bi delal, zato je na refundacijski obrazec potrebno vpisati tudi ta podatek.

V enem od prejšnjih prispevkov na to temo se je nekdo potrudil z linkom do spletne strani, kjer je programček ZZZS-ja, ki pomaga pri obračunu. Potrdilo in zahtevek nato stiskaš, priložiš še bolniški list in vse skupaj se pošlje na ZZZS. Če ga ne najdete, mi v zasebnem sporočilu pošljite vaš e-naslov; jaz ga imam že od objave shranjenega na svojem računalniku in ga veselo uporabljam že precej časa.

Kar se tiče nadomestila plače v breme izplačevalca (do 30 del.dni), preverite, kaj piše v vaši kolektivni pogodbi. Na primer, v kolekt.pog.zdravstva in soc.varstva (se ravno učim na pamet), piše: "Osnova za obračun nadomestila plače je plača delavca, kakršno je prejel v preteklem mesecu. Pri tem se osnovo določi v urni postavki tako, da se plačo iz preteklega meseca deli s številom plačanih ur delavca za redni delovni čas in za delo preko polnega delovnega časa iz preteklega meseca.


Iz lanske osnove se izračuna urna postavka, ki se pomnoži z reval. faktorjem. To je urna osnova za obračun ref. bolniške. Za nesrečo pri delu se vzame 100% te osnove, za nego 80% itd. To je urna postavka za izračun nadomestila. S to postavko se pomnoži število delovnih ur v obravnavanem mesecu.

Zato je pri refundirani bolniški znesek iz meseca v mesec različen, nasprotno od redne plače ali "navadne" bolniške. In zato tudi nadomestilo ni enako redni plači. 100% bolniška ne pomeni 100% prejemkov, ampak samo, da se upošteva 100% osnova (iz preteklega leta). Omejitev je samo navzgor - urna postavka za izračun nadomestila ne sme presegati urne postavke za redno delo.

Davek na plače - Ali je v obrazcu "obračun davka na izplačne plače" zajet tudi del plače iz refundirane boleznine ali pa se ta podatek sploh ne vključi v znesek?

Ne, na refundirani znesek plače se ne plača davek in se tudi ne vključi v obrazec.

Bolniška in nato nega nad 30 dni

Delavka je imela 30 dni bolniške, potem pa je prinesla bolniški list za nego otroka. Ali obračunam bolniško do 30 dni in potem še nad 30 dni ali kot na novo, ker je drug zdravnik in tudi drug namen - nega otroka?

Eno je boleznina do 30 delovnih dni, ki gre v breme delodajalca in drugo je boleznina za nego otroka, ki gre v breme zavoda. Med boleznijo in odsotnostjo zaradi nege je "prekinitev": prva boleznina je vezana na zaposlenega (bolezen), druga pa na nego (torej sta dva ločena obračuna: boleznina do 30 delovnih dni in boleznina za nego otroka).

Nega otroka

Mi lahko prosim nekdo pojasni kako se izračuna nadomestilo za nego otroka (delovno razmerje za nedoločen čas). Ali je zahteva našega računovodstva, da moram za izračun nadomestila za nego v dec.2007 predložiti podatek o bruto prihodkih v prejšnjem letu (=2006) oz. dohodnino za prejšnje leto, upravičena? Naj še omenim, da sedanji delodajalec teh podatkov nima, ker sem na začetku 2007 zamenjal službo

Ja, je upravičena. Država namreč delodajalcu povrne znesek, ki je izračunan na podlagi bruto zneska plače, izplačane v prejšnjem letu (torej v letu 2006), deljeno z številom ur, za katere je bila prej navedena bruto plača izplačana ter pomnožena z 80%. Torej, sedanji delodajalec zaradi tega mora vedeti plačo v preteklem letu.

Bolniška lasnika d.o.o.

Kakšen je postopek in kakšen je znesek, kadar je na "bolniški" lastnik in poslovodja v enoosebnem d.o.o.-ju?

Med lastniki podjetij in delavci v primeru obravnave bolniške ni razlike. Vse enako kot, da bi zaposleni vzel bolniško za nego družinskega člana, če je lastnik oz. direktor zaposlen oz. prijavljen na ZZZS.


ODSOTNOST - USPOSABLJANJE - CIVILNA ZAŠČITA

Nadomestilo - refundacija

Zaposleni je bil teden dni odsoten zaradi usposabljanja v okviru Civilne zaščite. Kot delodajalec nismo prejeli nobenega obvestila oz potrdila od CZ. Sedaj pa imam problem, ker ne vem kako naj mu obračunam plačo. Kako je z urami, prispevki,...

Naši fantje so predložili poziv na usposabljanje CZ, po vrnitvi so prinesli obrazec, s katerim refundiramo usposabljanje od CZ

KONKURENČNA KLAVZULA

Kaj pomeni konkurenčna klavzula?

Kaj predstavlja konkurenčna klavzula?

Denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule je nadomestilo za "izgubo" zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači, ki ga mora delodajalec izplačevati delavcu za ves čas spoštovanja prepovedi in je dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih določa najnižje možno denarno nadomestilo.

Zakon o dohodnini določa v 25. členu, kaj je dohodek iz delovnega razmerja, in med te dohodke zajema tudi:

  • - 5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe pogojev v zvezi z zaposlitvijo, ali pa tudi
  • - 6. vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi; vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki.

Moje mnenje je, da se nadomestilo dejansko smatra kot drug prejemek iz delovnega razmerja, od katerega je potrebno obračunati prispevke in dohodnino.

Plačilo prispevkov

Se je že kdo srečal z izplačilo konkurenčne klavzule delavcu ki ni več zaposlen v podjetju. Mislim da se plačajo vsi prispevki in dohodnina razen davka na izplačane plače. Ali imam prav?

Zakon o dohodnini določa v 25. členu, kaj je dohodek iz delovnega razmerja, in med te dohodke zajema tudi:

  • 5. nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe pogojev v zvezi z zaposlitvijo, ali pa tudi
  • 6. vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi; vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki.

Moje mnenje je, da se nadomestilo dejansko smatra kot drug prejemek iz delovnega razmerja, od katerega je potrebno obračunati prispevke in dohodnino.

BONITETA

Boniteta - davčno priznan strošek

Kdaj je boniteta davčno priznan odhodek?

Boniteta je davčno priznan odhodek: v primeru plačila premije za zavarovanje odgovornosti:

  • 2. točka 2. odstavka 30.člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb;
  • 3. odstavek 35. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb: Kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo se štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino (sicer 35. člen govori o priznanih odhodkih, ki se nanašajo na plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi letnega dopusta .........)

Uporaba službenega vozila (boniteta!) za porodnico in obračun

Delavka bi želela uporabljati avto v zasebne namene tudi med trajanjem bolniške odsotnosti. Uporaba službenega vozila je vezana na pogodbo med delodajalcem in delojemalce - tako, da to ne bi bil problem. Ker seveda v tem obdobju ne prejema od delodajalca nobenega prihodka se postavlja vprašanj, kako izvesti ustrezen obračun.

Moj predlog je sledeč: Obračun poteka preko bonitete. Obračunali bi ji 25% davek od bonitete (90% osnova) in 25% davek na posebne prejemke ter oboje odvedli. Za davek od bonitete bi ji izročili izpolnjen nalog BN-1, da nam znesek nakaže na naš TRR. Seveda je za firmo to malo več kot bi bilo, če bi imela delavka plač, toda ji pač želimo ugoditi.

Na kratko: znesek bonitete preračunaš v bruto znesek. Koeficient za preračun je 1,71167 (22,1% prispevkov zaposlenih in 25% davčna stopnja). Nato pa kot ponavadi obračunaš boniteto, poročaš na REK-1 obrazcu skupaj z ostalimi plačami.

In primer iz IKS-a v številkah:

  • znesek bonitete: 3000
  • bruto znesek: 3000 x 1,71167 = 5135
  • Prispevki zaposlenega: 5135x22,1% = 1135
  • Prispevki delodajalca: 5135 x 16,1% = 827
  • Akontacija dohodnine: (5135-1135)x25%=1000

Samo če ji že dovolite uporabo vozila v zasebne namene, ne morete zahtevati denarja za prispevke in davke od nje.

Boniteta - lastne delnice

Podjetje se odloča za nakup lastnih delnic, s katerimi se trguje na prostem trgu, z namenom da jih ponudi v odkup delavcem družbe. 39. člen ZDoh v 8.tč. navaja, da boniteta vključuje pravico delojemalcev do nakupa delnic. Zanima me ali gre tu za boniteto izključno iz pravice do nakupa ali za boniteto iz razlike v ceni (podjetje kupi po višji ceni, kot kupijo delojemalci)?

Osnova za obračun bonitete je določena v 4. odstavku 43. člena: Če delodajalec delojemalcu zagotovi pravico do nakupa oziroma pridobitve delnic po znižani vrednosti ...., se boniteta ugotavlja na dan, ko je pravica izvršena oziroma na dan ko je delojemalec pridobil delnice ali kako drugo vrsto premoženja. Če delojemalec odsvoji pravico do nakupa delnic ali do pridobitve drugega premoženja, se boniteta ugotavlja na dan odsvojitve navedene pravice.

Poglejte tudi pojasnilo, povezano z vašim vprašanjem: ali na prvi strani portala Računovodja.com ali na strani DURS-a: št. 42153-11/2008 z dne 29.05.2008.

Torej gre za boniteto iz naslova razlike v ceni. Kako pa je z obveznostjo za davčni odtegljaj?

Boniteta je razlika med vrednostjo delnic, ki jih je delavec plačal in vrednostjo po kateri je pridobil te delnice delodajalec - gre za pridobitev po znižani ceni. Če pa mu delodajalec proda po višji ceni kot je za te delnice sam plačal, pa seveda ni bonitete.

Nagrada za dobro delo - boniteta?

Podjetje se je odločilo, da bo zaposlenim za dobro opravljeno delo izplačalo nagrado v obliki vikend paketa. Zanima me, kako je to obdavčeno, če sploh? Jaz osebno mislim, da je to boniteta, ki je obdavčljiva.

Kolikor jaz razumem, je to vsekakor davčno nepriznan odhodek; o boniteti pa bi težko sklepal. Ne vem če je boniteta, v kolikor neko ugodnost nudite vsem zaposlenim v enaki meri.

Jaz bi dala na davčno nepriznane stroške. Plačilo pa bi izvedla preko TRRja. Tako kot predlagate sami. To je tako kot možnost koriščenja telovadnice za vse zaposlene v podjetju. Vsi imajo enako možnost koristit prostore, ta strošek ni potreben za delovanje podjetja, zato je davčno nepriznan. Tisti, ki oddaja telovadnico pa vsak mesec izda fakturo podjetju, ki jo po navadi v roku 15 dni plača preko TRR-ja.

Boniteta - igra na srečo

Delodajalec mi je obračunal boniteto (vrednost 155 eur) in sicer za nagrado, ki sem jo prejela na novoletni zabavi pri srečelovu. Mislim, da neupravičeno in da bi moralo biti to obračunano kot blagovna nagrada pri igrah na srečo. Kaj menite?

Kakorkoli, srečelov na igra na srečo. Za igre na srečo velja zakon o igrah na srečo (prijava........) in po tem zakonu so tudi dobitki obdavčeni.

Operativni lizing - boniteta

Kako se obračuna (pri obračunu plač) boniteta za službeni avto, ki je vzet na operativni leasing (plačujemo najemnino)?

Od najemodajalca pridobite podatek o nabavni vrednosti vozila. Nadaljnji postopek je enak, kot da je to vaše osnovno sredstvo (osnova 1,5% nabavne vrednosti vozila ......2. odstavek 43. člena Zakona o dohodnini).

IZVRŠBE

Predmet izvržbe - tudi dnevnice?

Če ima podjetje sklep o izvršbi za delavca je logično , da mu mura trgati 2/3 plače oz. do minimalca. Kaj pa dnevnice, ali jih lahko podjetje izplača ali mu mora tudi dnevnice nakazat na račun dolžnika po ivršbi. Namreč 102. člen ZIZ govori samo o plači, nadomestil plače, pokojnin..., nikjer ne omenja povraćila stroškov kar dnevnica po vsebini je. Ali je kje kaj napisano na to temo, kakšno tolmačenje .... ?

V zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ UPB4) je napisano kateri dohodki so izvzeti iz izvršbe. Med izvzetimini izjemami NI dnevnic in malice torej sodijo ti dohodki dolžnika pod izvršbo (Odgovorjeno v juniju 2007).

DELO ŠTUDENTOV

Poglejte povezavo.