Prihodki/odhodki

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

Splošno

Finančni prihodki/odhodki po novem kontnem planu

Preverjam, če sem pravilno "našla" obresti:

  • za prejeta posojila (od bank) se mi zdi najbolj primeren 741
  • nam zaračunane zamudne obresti bi lahko bile 745
  • ali bi bil za obresti pozitivnega stanja TRR 775, za obresti od depozitev pa 773?
  • drugim zaračunane zamudne obresti bi lahko bile 777

Pojma pa nimam, kaj naj storim z valutnim prevrednotenjem, oziroma po starem, tečajnimi razlikami. Iz SRS še vedno izhaja, da so to finančni odhodki oz. prihodki. Bi lahko to bili 745 (odhodki) in 777 (prihodki). Že kdo ima kakšne rešitve?

Ste kar zadeli bistvo. Po novem bo potrebno priporočeni kontni plan še bolj analitično "razdelati" (tu je še en primer):

  • 743 = odhodki iz drugih finančnih obveznosti (obresti prejetih posojil vseh tistih, ki niso banke ali povezana podjetja)
  • 7430 = obresti prejetih posojil od podjetij v državi
  • 7431 = obresti prejetih posojil od podjetij iz tujine (vključno s tečajnimi razlikami, ki se nanašajo na posojilo)
  • 7432 = obresti prejetih posojil družbenika-ov
  • 745 = odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti
  • 7450 = negativne tečajne razlike obveznosti do dobaviteljev (menim da se bo na tem kontu pojavila tudi negativne razlika iz preračuna terjatev do kupcev v tujini);
  • 7451 = zamudne obresti dobaviteljem in drugim
  • 775 = finančni prihodki iz posojil danih drugim (prejete obresti od danih posojil)
  • 777 = finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
  • 7770 = tečajne razlike iz preračuna terjatev do kupcev iz tujine (tudi tukaj se "bodo pojavile" pozitivne tečajne razlike iz preračuna obveznosti do dobaviteljev)
  • 7771 = prejete zamudne obresti
  • Stotinske izravnave so najbrž na 757 in 787?

Parske izravnave

Težava je v tem, da nam je kupec (enkratna stranka) plačal 0,35 eur premalo. Kam lahko poknjižim to razliko, ker bo zagotovo manj komplikacij, kot če to stranko zdaj lovim za ta hecen znesek.. Do katerega zneska se sploh knjižijo izravnave?

Knjiži se na druge prihodke 7870, ali odhodke 7570. Izravnave so pač presoja vsakega posameznika.

Sredstva dana v upravljanje

Podjetje je dalo borzno posr.hiši sredstva v dolgoročno upravljanje (nakup in prodaja vrednostnih papirjev). Ob koncu leta posredniška hiša podjetju pošlje račun za obračun stroškov in provizije in izpis stanja portfelja. Dividende se ne nakazujejo na poslovni račun, temveč se povečuje portfelj. Zanima me, kam poknjižim razliko če jo sploh poknjižim? Ali se bo razlika poknjižila takrat ko bo podjetje zahtevalo sredstva nazaj?

Sredstva dana v gospodarjenje borznoposredniški hiši prav tako spadajo med finančne naložbe, ki jih pripoznate in vrednotite glede na SRS 3: po pošteni vrednosti preko poslovnega izida oziroma po pošteni vrednosti preko kapitala (predtem jih razvrstite ali v skupino, ki ni namenjena trgovanju, ker vas zanima upravljanje = kar v vašem primeru ni ali v skupino, ki je namenjena trgovanju = kratkoročna finančna naložba v vrednostne papirje).

BPH vam razen stanja vrednostnih papirjev na koncu obdobja, ovrednotenega po posameznih papirjih po pošteni vrednosti, mora poslati tudi obračune nakupa oziroma prodaje papirjev, ki so bili oziroma so v "vašem portfelju". Obračun po stanju na koncu leta, vam predstavlja osnovo za izkazovanje/vrednotenje v poslovnih knjigah (na pošteno vrednost....)

Vse spremembe, ki so se dogajale znotraj poslovnega leta morate prav tako evidentirati v poslovnih knjigah:

  • prejete dividende morate prikazati med finančnimi prihodki (skupina 77);
  • pri prodaji vrednostnih papirjev med letom morate ugotoviti bodisi dobiček pri prodaji ali izgubo pri prodaji in to evidentirati v poslovnih knjigah kot finančni prihodek/odhodek (skupina 77/74) = pri tem morate poznati njihovo nabavno/nakupno vrednost in prodajno vrednost;
  • stroške BPH razvidne iz posameznih obračunov nakupa ali prodaje, za katere ni bil izdan račun, ker so vas bremenili direktno preko vašega računa sredstev v gospodarjenju; druge pogodbene obveznosti med vami in BPH.....

V poslovnih knjigah torej evidentirate:

  • vse nakupe (ker potrebujete podatek o njihovi nabavni vrednosti);
  • vse prodaje, pri čemer ugotavljate izid prodaje (dobiček/izgubo);
  • prejete dividende;
  • stroške in provizijo BPH;
  • preračun vrednostnih papirjev na pošteno vrednost na koncu leta (učinek preračuna bo izkazan ali v poslovnem izidu ali v presežku iz prevrednotenja, v odvisnosti od metode vrednotenja).

Najprimernejši konti za obresti

Ko izračunaš obresti od posojila, ki ga je dalo podjetje npr. lastniku katere konte je najbolje uporabiti? Gre za d.o.o.

Zanima me tudi obratna situacija. Katere konte uporabiti, ko da lastnik posojilo podjetju, za obračunane obresti?

Uporaba kontov: 150 - kratkoročne terjatve za obresti (150/775) 280 - kratkoročne obveznosti za obresti (743/280)

Odhodki:

  • 740 - odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini
  • 741 - odhodki iz posojil prejetih od bank
  • 743 - odhodki iz drugih finančnih obveznosti: obresti od prejetih posojil od pravnih oseb, obresti od prejetih posojil fizičnih oseb (tudi lastnikov)

Prihodki:

  • 774 - finančni prihodki iz posojil, danim družbam v skupini
  • 775 - finančni prihodki iz posojil, danih drugim (pravnim osebam, fizičnim osebam-tudi lastnikom; in tudi prejete obresti od *depozitov pri bankah)

Odhodki

Odpis kredita

Podjetje je dalo leta 1999 kredit drugemu podjetju in do zdaj še niso dobili vrnjen kredit, sedaj bi pa ta kredit opisala, ker podjetje ne obstoja več ( izbris iz sodnega registra ). Sedaj me pa zanima na kateri konto naj knjižim odpis Vprašanje Verjetno je tudi davčno priznan odhodek?

Terjatev za dana posojila ne spada v poslovne terjatve (721), temveč v finačne naložbe v posojila (749 - odhodki iz odprave pripoznanja finančnih naložb); - glede na to, da se posojila ne uvrščajo med poslovne terjatve, pri odpisu-prevrednotenju zaradi oslabitve, ne upoštevamo 21.člen ZDDPO temveč 22. člen ZDDPO - prevrednotenje finančnih naložb.

V vašem primeru je potrebno upoštevati tudi člen, ki govori na splošno o tem, kaj so davčno priznani odhodki (29. člen - predvsem 1. točka 2. odstavka: niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti - saj je dajanje kreditov predvsem dejavnost bank). Sam izbris družbe iz sodnega registra, najbrž ni zadosten argument za priznavanje odpisa terjatve kot davčno priznanega odhodka. Kaj ste storili pred izbrisom? Ste oporekali izbrisu iz registra, ker je izbrisana družba izkazovala neporavnane obveznosti?

Obresti

Pozitivne obresti

Mene pa zanima pod kateri konto se knjižijo pozitivne obresti?

Pozitivne obresti evidentiramo v skupini 77:

  • 774 : finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini (so torej obresti od danih posojil);
  • 775 : finančni prihodki iz posojil danih drugim;
  • 776 : finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini;
  • 777 : finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugi (zamudne obresti od terjatev do kupcev, pozitivne obresti TRR-ja, prihodki od obresti od danih depozitov, pozitivne tečajne razlike iz terjatev do kupcev iz tujine.....)

Obresti od posojil

Mi lahko prosim kdo pove kako se knjižijo obresti kredita dobljenega pri povezanem podjetju???

Obresti se od lanskega leta dalje knjižijo direktno na sedmico. Mislim, da je konto 74, nisem več v službi in ne morem pogledati kontnega plana.

Obresti od kratkoročnega kreditea

Naše podjetje (d.o.o) prejme posojilo drugegaga podjetja (d.o.o( s pogodbo, ki je prejeti račun in knjižba naj bi izgledala takole:

  • 110/270K
  • 280/

280 ni točno definiranih obresti, ampak je samo 12% do datuma valute, a je uredu?

Pogodbe o prejetem posojilu ne smatramo kot prejeti račun. Je sicer knjigovodska listina, ki pa je same po sebi ne evidentiramo v poslovnih knjigah. Poslovni dogodek nastane s prejemom/nakazilom posojila na TRR. (110/272 Kratkoročna posojila dobljena pri bankah in družbah v državi).

Tudi obresti evidentiramo šele takrat, ko prejmemo obračun obresti za obdobje, ki je določeno v pogodbi (konec meseca za tekoči mesec..., obračun obresti je mesečni, polletni...): 74/280. Če obračuna ne prejmemo, je potrebno najmanj na koncu leta izračunati obresti, ki jih evidentiramo med odhodki (74/29).

Obresti od dolgoročnega krdita

Gre za redne obresti za dolgoročni kredit, kjer DDV ni obračunan po 4. točki 44. člena ZDDV. Zanima me na kateri konto in kako vi poknjižite take obresti?

Med letom obresti knjižimo v breme konta 450 in v dobro konta 280. Plačilo obresti 280 v breme in v dobro konta 110. Ob koncu leta prenesemo stroške obresti iz konta 450 na konto 741 ( obresti iz posojil, prejetih od bank).

Obresti med povezanimi osebami

Obresti med povezanimi obsebami...knjiženje 7400/2800, fin.odhodek družbe in kratkoročne obv.za obresti. Lastnik posodi družbi denar. Kdaj in kako se spravi le to iz obveznosti? Ob izplačilu? Družba lastniku nakaže te obresti?

Iz obveznosti "jih spravite" ko obveznost poravnate (to velja za vse primere obveznosti). Če obračunate obresti nastane strošek in obveznost, ki se zmanjša, ko jo poravnate - nakažete kreditodajalcu (v vašem primeru lastniku). Takrat obračunate tudi davčni odtegljaj od obresti (v letu 2008 je davek po stopnji 20%).

Problem je v tem, ker imam tudi pri davčnem odtegljaju saldo na obveznosti, to je iz leta 2006 in ne vem, kaj se je v zvezi s tem dogajalo. To pomeni verjetno, da od tega davek ni plačan, a ne?

Očitno so obračunane obresti ter hkrati tudi davčni odtegljaj, vendar le-te niso nakazane kreditodajalcu: npr.

  • obračun obresti: 74/280;
  • obračun davčnega odtegljaja: 280/265: če je stanje iz leta 2006, pomeni, da je davčni odtegljaj obračunan še po stopnji 15% in ga bo ob plačilu obresti potrebno popraviti - dodati še preostalih 5% (280/260).

Dokler pa obresti niso plačane, imate odprto tako obveznost za obresti kot obveznost za davčni odtegljaj.

Parske izravnave

Želim uravnotežiti konte skupin 25, 29 in 26, ker imajo salde zaradi evrokonverzije. Konto 29 ima npr.0,01 salda na kreditni strani in dam protikonto 78( izedni prihodki) na kreditno stran, ter konto 25 ki ima saldo na debetni strani npr. 0,05 dam tu storno in na 75(izredne odhodke) na debetno stran. Ali je tole pravilno?

Če je razlika v centih zaradi prehoda iz SIT v EUR in se nanaša na otvoritveno stanje, potem aktivo in pasivo uskladite s evidentiranjem razlike na konte skupine 19 ali 29 in nato vso razliko v mesecu januarju prenesite v skupino 75 ali 78.

Kolikor pa vam nastaja razlika po otvoritvi, pri zapiranju posameznih tekočih postavk, zaradi drugačnega zaokroževanja, pa te razlike "razknjižite" preko kontov skupine 75 ali 78:

  • če je kreditni saldo na kontih skupine 29, pomeni, da ste premalo prenesli v ? ali pa premalo poravnali, zato bi bila protiknjižba v debet skupine 29 in kredit skupine 78 oziroma v kredit tistega konta kamor ste prenašali vsebinske postavke;
  • če je debetni saldo na skupini 25 pomeni, da ste preveč poravnali (ali pa je seštevek posameznih postavk večji od zbirnega obračuna), zato bi lahko bila protiknjižba: povečanje prvotnega odhodka, ki ste ga prikazali v skupini 25 (4/25) ali pa storno debet 25 in odhodek v skupini 75.
  • enako obravnavate tudi razlike v centih na drugih kontih.

Drugi odhodki

Povzročena škoda stranki

Stranki smo izstavili dobropis v znesku 40.000 eur, ker smo ji povrzročili škodo - tak je bil dogovor, čeprav menim, da bi stranka nam morala izstaviti račun za povzročeno škodo. Zanima pa me, ker je bil projekt narejen v letu 2006, končni dogovor glede odškodnine pa sklenjen v letu 2007 ali vseeno knjižim to odškodnino preko R9 in popravljam preneseni poslovni izid iz preteklih let ali lahko knjižim preko R7, konto 756-kazni in odškodnine. Dobropis je izstavljen 31.12.2007. Če je mogoče, bi raje knjižila na konto 756, saj imamo letos dobiček, v preteklih letih pa smo imeli zelo veliko izgubo.

Povzročitev škode drugemu poslovnemu partnerju (ali je to odškodnina ali ni odškodnina v tej presoji ni pomembno) in ugotovitev tega stanja, zame ni ugotovitev napake, ki se odpravi v skladu z 9. točko Uvoda k SRS. Je nastanek poslovnega dogodka v letu 2007, ki je bil zaključen z izdajo dobropisa/bremepisa, zato knjiženje na druge odhodke (Uvod k SRS).

Kolikor bi to pričakovali že v letu 2006, bi morali oblikovati rezervacijo za "garancijska popravila", ki pa seveda davčno ne bi bila priznana. Priznan pa je sedaj dejanski strošek odprave napake, če je dogovor sklenjen v takšni obliki, da iz njega nedvoumno izhaja vzrok napake ali povzročene škode, ki jo je mogoče tudi neodvisno oceniti.

Tudi jaz sem razmišljala v to smer. Dobropis je bil izstavljen na podlagi dogovora med obema direktorjema, nimam pa nobenega dokumenta o ugotovitvi škode. Ga bom pa poskusila pridobiti - če direktorju omenim, da sicer to ne bo davčno priznan strošek, mi bo zagotovo pomagal pri tem.

Dobropis brez konkretne podlage (zapisnik o ugotovljeni, specificirani škodi) od daleč "diši" po usklajenem friziranju bilanc.


Danes smo od kupca prejeli dokument iz katerega je razvidno, da se teh 40.000 eur odškodnine nanaša na zamudo, ker smo dvigala prepozno dobavili in vgradili. Ali bi to zadoščalo - z davčnega vidika, da je to davčno priznan odhodek?

Temu se reče, da ste plačali penale zaradi zamude pri izvedbi posla??? Določilo o kazni zaradi zamude, je praviloma že v sklenjeni pogodbi. Je vaša pogodba imela to določilo ali ne?

In kolikor jo je imela, je v njej tudi način izračuna višine kazni-odškodnine (od katere osnove), kot to navajajo npr. gradbene uzance ali pa obligacijski zakonik, v delu gradbene pogodbe. Tako lahko preverite ali znesek iz prejetega dokumenta ustreza pogodbenim določilom. Menim, da če je s pogodbo dogovorjena kazen in se znesek, ki izvira iz prejetega dokumenta lahko nedvoumno izračuna (ali pa je na prejetem dokumentu postopek in izračun, kako je upnik določil višino odškodnine) , potem bi to lahko bil davčno priznan odhodek. V nasprotnem primeru pa bo davčni organ to smatral kot neverodostojno listino.

Prihodki

Prihodki - s pavšalnim prispevkom?

Zaradi povečanega obsega poslovanja, si je delavec, ki je redno zaposlen v podjetju X, odprl popoldanski s.p.. Ker so tovrstne storitve bile predvsem v interesu podjetja X, sta se z delavcem sporazumela, da mu bo podjetje mesečno nakazovalo sredstva za plačilo pavšalnih prispevkov. Delavec oz. popoldanski s.p. mesečno izda podjetju X račun za opravljene storitve in višino mesečnih pavšalnih prispevkov. S.p. ni davčni zavezanec. Jasno mi je, da pri s.p. poknjižim izdani račun na 120/760, toda kam s temi pavšalnimi prispevki, saj niso prihodek?

Vse skupaj je prihodek s.p-ja, kar pomeni, da četudi na izdanem računu loči storitev in "pavšalne prispevke", je to vrednost opravljene storitve, saj so prispevki obveza s.p.-ja in ne izplačevalca. Njun medsebojni dogovor o "povračilu prispevkov" pomeni le to, da izvajalcu storitve na koncu vendarle ostane znesek zaslužka.

Ko pa plača te prispevke pa je odhodek/strošek s.p.-ja.

Pripis bančnih obresti

Banka na koncu meseca na TRR pripise obresti v dobro ali v breme. Na katere konte to knjižite?

Knjiži se na konto 450 ali pa na 772

Prihodki v gostinskem lokalu

Zanima me, ali je potrebno prihodke od prodaje v gostinskem lokalu obvezno knjižiti na podlagi dnevnih zaključkov blagajne ali je možno narediti mesečni izpis prodaje (seveda po artiklih). Namreč, v lokalu ne zaključujejo blagajne vsak dan in posledično tudi ne naredijo zaključka blagajne, so pa vsaj toliko vestni, da naredijo vsak konec meseca rekapitulacijo nabave in rekapitulacijo prodaje. Ali je mesečni izpis dovolj za knjiženje?

Rekapitulacija nabave - verjetno mislite rekapitulacija porabe, ker rekap. nabave ne morete delati. Prevzemate po dobavnicah oz. računih dobaviteljev sproti. Rekapitulacijo porabe lahko delate na koncu meseca. Dnevna rekapitulacija prodaje pa je obvezna ne glede na status subjekta (že zaradi dnevnega stanja zalog). Pri s.p. rekapitulacijo prodaje lahko knjižite na koncu meseca, ker nima blagajno in prihodke zapira na 9200. Sam delam mesečno, kot prilogo pa dam dnevne zaključke. Dnevno kjnjiženje pa je obvezno za pravne osebe. Pravne osebe vodijo blagajno in inkaso blagajne morajo delati dnevno. Ker prodajo knjižite preko blagajne, bi morali knjižiti dnevno (drugače blagajna ni usklajena).

Dajanje poslovnih prostorov v najem

Zanima me kateri konto prihodkov uporabljate če dajete poslovne prostore v najem?

765 prihodki od najemnin.

Zamudne obresti DURS-a

Kam knjižite nakazane zamudne obresti za nepravočasno vračilo DDV s strani DURSA?

Prejete zamudne obresti evidentirate na kontu 777 (finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih - te so bile prejete za terjatev iz naslova preplačila DDV-ja)

Prodaja nekurantnih zalog (oblikovanje popravka)

Kako se knjiži prodaja nekurantnih zalog proizvodov?

  1. Oblikovali smo popravek vrednosti zalog 721/630,639.
  2. Sedaj pa smo delno uspeli prodati te zaloge.
  • Če je normalna prodaja gre na 700, kam pa sedaj?

Najprej stornirajte (ali delno stornirajte - odvisno od dosežene prodajne cene) popravek vrednosti zalog. Ker je bil popravek vrednosti davčno nepriznan odhodek, tudi stornacija popravka ne gre med davčne prihodke. Potem pa normalno knjižite prodajo.

Zaračunane obresti

Opis je v tej povezavi.

"Tečajne" razlike

Zanima me, kako rešujete razlike, ki hodijo pri plačevanju računov v evrih, ki so bili izdani do konca leta 2006? Sedaj, ko imamo eur je saldo v eur 0, vendar pa ostajajo razlike v sit. Kaj se naredi s temi razlikami (včas so bile to tečajne, sedaj pa ne vem, kaj naredit s tem)?

Knjiži se na konte 757 ali 787.

Prejeti sconti

Kam knjižimo prejete sconte na 776 (drugi finančni prihodki) ali na 777 (Finančni prihodki iz posl.terjatev?

Dani popusti in kasaskonti se v skladu s SRS 18.13. evidentirajo kot zmanjšanje prihodkov. Glede na to, bi prejete popuste in kasaskonte evidentirala kot zmanjšanje stroška(odhodka), ki je nastal s prvotnim računom (nabavno vrednost prodanega blaga, če gre za trgovsko blago; oziroma stroške, če gre za material ali storitve).

Prihodek - nakazilo sklada preseganje invalidov nad kvoto

Na kateri konto pa se poknjižijo sredstva, ki jih sklad vsak mesec nakaže podjetju (preseganje kvote)?

110/787

Prihodki od storitev slovenskega podjetja za naročnike v EU

Naše podjetje je opravilo prevoz za slovenskega naročnika po EU. Zanima me sledeče: Ali bi vi sledeč račun knjižili na konto 760 - Storitve na domačem trgu, ali na 761 - Storitve na trgu EU. Mislim, da se gleda, kje je storitev opravljena in ne kdo je naročnik, sigurna pa nisem. Mi lahko kdo pomaga?

Na storitve na tujem trgu! Pomembno je, kje je storitev opravljena in ne kdo je naročnik/plačnik.

Pogodbena kazen za neizpolnitev pogodbe

Ali je lahko kazen izkazana že na računu in, ali jo knjižim kot zmanjšanje obveznosti in na drugi strani kot prihodek ali je predmet DDV-ja?

Če je že dobavitelj sam upošteval kazen in jo izkazal na računu, je po mojem skupna obveznost že zmanjšana (neto), je pa primerneje izkazati na 3 ali 4 bruto znesek, kazen pa kot prihodek. Mislim, da kazen ni predmet DDV.

  • na 221 dam 100 (zmanjšana obveznost za kazen)
  • na 047 dam 110 gre namreč za nakup opreme (bruto znesek)
  • na 768 dam 10 (prihodek-vrednost kazni)

Prejete trošarine - gorivo

A knjižite prejete trošarine za porabljeno nafto na 768 ali morda na ostale prihodke v sk. 78?

Pravilno je konto 768 - drugi prihodki povezani s poslovnimi učinki, saj je tudi strošek porabljenega goriva, za katerega ste prejeli povračilo trošarine, med poslovnimi odhodki (iz vidika izkaza poslovnega izida).

Ali knjižite na konto 768 na podlagi "zahtevka za vračilo trošarine..." (in protivknjižba na terjatev) in s katerim datumom ali knjižite na prihodke šele z dnem prejema nakazila na TRR? Meni se zdi bolj pravilno knjiženje po Zahtevku in z datumom meseca, za katerega je izdan zahtevek?

Jaz knjižim prihodke pod tisti datum, na katerega se zahtevek nanaša /če dam zahtevek za oktober, bom knjižila prihodek pod 31.10./ na osnovi potrjenega zahtevka od carine, protikonto so terjatve skupina 16. Z nakazilom na TRR pa samo zapiram terjatve.

Sponzorstvo

Vodim stranko (trgivina, galerija..), ki se ukvarja tudi z slikarskimi delavnicami. Na delavnicah se uporablja material iz zalog trgovskega blaga. Del stroškov krijejo sponzorji, del stroškov pa bi krili sami člani delavnice (kot neko udeležnino na delavnici).

Zanima me, kako to knjigovodsko evidentirat, ter kako bi knjigovodsko evidentirali porabo sponzorskih sredstev. Nakazila sponzorjev sem namreč že knjižil ob njihovem nakazilu na izredne prihodke. Ali je dovolj, da si potek financ delavnic vodi z neko preglednico izven računovodstva?

Zanima me, kako bi to najelegantneje rešili? Popravljam, gre za donatorstvo - ni potrebno izdat računa donatorjem, ker to ni predmet DDV.

Slikarska delavnica, ki jo "prireja" s.p./d.o.o., je dejavnost opravljanja storitev. Pri opravljanju tovrstnih storitev gre za porabo materiala, ki ga zagotavlja izvajalec storitev. Prihodki iz tega naslova pa izvirajo iz: donatorstva in plačil posameznikov (760). Menim, da gre v vašem primeru za opravljanje obdavčljive dejavnosti, zato bi moral biti na računu, izdanem udeležencem obračunan DDV.

Pri nabavi materiala (oziroma pri vas trgovskega blaga, čeravno bi bilo bolj pravilno, da govoriva o materialu), je izvajalec teh storitev odbil vhodni davek. Pravilno bi bilo, da se porabljene količine trgovskega blaga evidenčno prenesejo na zalogo materiala in nato opravijo vkjižbe (v višini nabavne cene tega blaga): storno 663MPC/ in /storno 664DDV in storno/ 669 vklakulirana razlika v ceni in 310/ v višini nabavne cene in še poraba materiala: 400/310.

Donacije so namenske donacije za realizacijo izvedbe teh delavnic, zato so povezane s poslovnimi učinki - opravljeno storitvijo: Poslovni prihodki, ki se nanašajo na dobljene subvencije, dotacije, regrese ...., se upoštevajo, če a) obstaja razumna gotovost, da bo podjetje izpolnilo pogoje v zvezi z njimi in jih bo tudi prejelo (del SRS 18.14). Iz tega bi sledilo, da je prejeta dotacija prej poslovni prihodek, evidentiran na kontu 769, ki bo skupaj s "prispevki udeležencev na kontu 760, predstavljal prihodke slikarske delavnice.

Če imate zmogljivejši računalniški program, lahko vso spremljavo zagotovite preko evidentiranja bodisi kot stroškovno mesto - slikarske delavnice, znotraj tega stroškovnega mesta pa se evidentira po stroškovnem nosilci: stroškovni nosilec je vsaka posamezna delavnica. Na ta način boste zagotovili podatke o uspešnosti/neuspešnosti posamezne delavnice-stroškovnega nosilca in hkrati namenske porabe donatorskih sredstev. Kolikor pa to ni mogoče, bodo za ta namen prišle v poštev tudi evidence v obliki preglednic.

  • Prejem dotacij: 110/769; stroškovni nosilec (SN) 001
  • prejem/izdaja računa udeležencem in plačilo v gotovini: 100/760 SN 001 (za primer le skrajšana knjižba)
  • poraba materiala: 400 SN 001/310:
  • plačilo honorarja "profesorju": 418 SN 001/265,285,266 itd.

Odprava razlik v začetni bilanci

Odgovor je v tej povezavi.