Proizvodi, storitve

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

Nedokončana proizvodnja

Proizvodi

Obračun proizvodnje

Prosim za pomoč pri zaključnih knjižbah v proizvodnji. Podjetje nabavlja materijal iz katerega ustvari nek proizvod. Imam popis stanja zaloge gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje v količini, ne pa tudi vrednostno, ker v podjetju sploh ne vodijo materijalnih evidenc in pravzaprav ne vedo koliko je nek proizvod vreden, ko je izdelan. Kako naj zdaj zaključim leto oziroma naredim bilanco, če nimam ustreznih podatkov? Še to: ali pravilno razmišljam, da bi morala razknjižiti materijal po nabavni vrednosti na 700 - ampak kako, če ne vem kakšna je vrednost zalog, da bi lahko razliko med prodajo in stanjem zalog obdržala na 6?

V vsakem primeru morate imate podatek o lastni ceni izdelka. Lastna cena je lahko v višini proizvajalnih stroškov, ti pa so sestavljeni:

  • iz materiala
  • proizvodnih storitev, ki so potreben pri izdelavi proizvodov:
  • iz stroškov proizvodnega dela
  • iz splošnih stroškov, ki so povezani s proizvodnjo.

Le na ta način boste lahko ovrednotili vrednost zalog nedokončane/končane proizvodnje na koncu leta - vrednost, ki ima tudi vpliv na izkaz poslovnega izida. Kolikor boste dobili podatek, da se zaloga vrednoti samo v vrednosti porabljenega materiala (prenizko!!!), vam še vedno morajo povedati koliko materiala je v posameznem izdelku in koliko je bilo porabljenega materiala.

Na odhodke prenesete tisti del zaloge gotovih izdelkov, ki je prodan. Na kontu 700 so stroški prodanih proizvodov in storitev (700/630) - torej vsi stroški, ki so bili potrebni za izdelavo in sestavljajo lastno ceno izdelka (proizvajalni stroški.......)

Knjiženje v povezavi s proizvodnjo:

  • 400/310 poraba materiala;
  • prenos stroškov proizvodnje (!!lastna cena): 600/490
  • prenos na zalogo izdelkov: 630/600
  • prodaja izdelkov: 700/630 (in seveda prihodki!)

Najlepša hvala za odgovor, Slovan. Kar se tiče kontov sem predvidevala enake knjižbe, kot ste mi jih napisal. Zdaj bi pa prosila le še za razjasnitev naslednjega: če imam nekaj zaloge v nedokončanih izdelkih in nekaj gotovih izdelkov na dan 31.12.-kako to pravilno knjižiti ? Ali razmišljam pravilno: - 600/490 (vsi stroški proizvodnje-npr.80.000€) - 630/600 (nekaj zaloge je v nedokončani proizvodnji, ki pa ni ovrednotena-kako to rešiti računovodsko?) - nekaj zaloge je v končanih izdelkih in čakajo na prodajo)- tudi ni ovrednotena Kako naj ovrednotim ti dve zalogi(nedokončana in dokončana), ker vem, da s strani podjetja teh podatkov ne bom dobila - ker jih ne vodijo. Kako predlagate, da bi bilo najbolj pravilno voditi zaloge - ali z mesečnim popisom in razknjiževanjem na podlagi tega ali morda ob prodaji razknjižiti še na 700/630. Ali pa je v redu, da se to naredi enkrat letno?

Kar se tiče kontov sem predvidevala enake knjižbe, kot ste mi jih napisal. Zdaj bi pa prosila le še za razjasnitev naslednjega: če imam nekaj zaloge v nedokončanih izdelkih in nekaj gotovih izdelkov na dan 31.12.-kako to pravilno knjižiti? Ali razmišljam pravilno:

  • 600/490 (vsi stroški proizvodnje-npr.80.000€)
  • 630/600 (nekaj zaloge je v nedokončani proizvodnji, ki pa ni ovrednotena-kako to rešiti računovodsko?)
  • nekaj zaloge je v končanih izdelkih in čakajo na prodajo)- tudi ni ovrednotena.

Kako naj ovrednotim ti dve zalogi(nedokončana in dokončana), ker vem, da s strani podjetja teh podatkov ne bom dobila - ker jih ne vodijo. Kako predlagate, da bi bilo najbolj pravilno voditi zaloge - ali z mesečnim popisom in razknjiževanjem na podlagi tega ali morda ob prodaji razknjižiti še na 700/630. Ali pa je v redu, da se to naredi enkrat letno?

Brez osnovnih podatkov ne morete ovrednotiti proizvodnje ali gotovih proizvodov. Če imate samo podatek o popisani količini, vam to ne pove ničesar. Za posamezen proizvod morate imeti kalkulacijo lastne cene, iz katere bo najmanj razvidno: - potrebna količina materiala - potreben čas za proizvodnjo - izdelavne ure.

Na podlagi teh dveh podatkov bo tudi vrednotenje lažje. Podatek o stroških proizvodnje, brez podatkov o količini (proizvedeni, nedokončani, gotovih izdelkih) in z njo povezanih stroškov, vam ne koristi kaj dosti. Hkrati pa boste na tej podlagi tudi opravičevali porabo materiala po količini.

Kolikor podjetje izdeluje samo en izdelek, vam izračun nekoliko olajša:

  • celotno proizvedena količina;
  • prodana količina;
  • količina v zalogi.

Za enoto količine na zalogi se naj izdela kalkulacija lastne cene: kot sva rekli - najmanj material in delo. To kalkulacijo uporabite za preračun vrednosti proizvedene količine, prodane količine in količine na zalogi.

Poslovne dogodke povezane s proizvodnjo morate voditi ažurno, kar pomeni, da morate evidentirati:

  • porabo materiala najmanj mesečno
  • obračunati proizvodnjo mesečno
  • in tudi najmanj mesečno prenesti stroške prodanih količin na odhodke.

To boste dosegli le s spremenjenim načinom zagotavljanja podatkov na podlagi kalkulacije lastne cene. Vsak podjetnik mora vedeti kakšna bo njegova prodajna cena - ta pa temelji na stroškovni ceni, povečani za stopnjo dobička. Stroškovna cena pa je količina potrebnega materiala pomnožena s ceno materiala, število ur dela pomnožene s ceno ure, morebitne tuje /zunanje/ storitve...... itd.

Mateterial - izdelek

Za en izdelek je potrebno cca. 20.000 DE materiala. Ta izdelek stane na primer 40.000 brez DDV. Mesečno izdelamo 3 kose. Kako izgleda v praksi knjiženje? Kupiš material. 3100/2200. Iz njega narediš xx izdelkov. Razknjižiš zalogo materiala 4000/3100. Preneseš na zalogo izdelkov: 6630/4000. Je prav tako? Ob prodaji izdelkov pa knjižiš 7100/6630 - ob izdaji računov.

  • Kolikor se podjetje ukvarja s proizvodnjo (izdelkov ali storitev) uporablja pri svojem evidentiranju naslednje konte:
  • 490 Prenos stroškov v zaloge
  • 600 Nedokončana proizvodnja
  • 601 Nedokončane storitve
  • 630 Proizvodi (gotovi izdelki) v skladišču
  • 700 Vrednost prodanih poslovnih učinkov

Zaloge proizvodov ovrednotimo v višini lastne cene, ki je lahko:

  • v višini proizvajalnih stroškov: ki so neposredni stroški materiala, neposredni stroški dela, neposredni stroški storitev, neposredni stroški amortizacije in posredni proizvajalni stroški (posredni stroški v širšem ali ožjem pomenu);
  • v višini zožene lastne cene, ki obsega proizvajalne stroške v ožjem pomenu, posredne stroške nakupovanja, posredne stroške prodajanja in posredne stroške splošnih služb;
  • v višini polne lastne cene itd... (več o tem si preberite v SRS 4/2006).

Ne glede na to, da niste omenili nivo vrednotenja vaših zalog proizvodov, je knjiženje v vašem primeru/brez primerov knjiženja DDV (omenjate samo material, kje je pa vrednost dela ...?)

  • nabava materiala: 3100/220;
  • poraba materiala: 4000/3100 (3 X 20.000= 60.000)
  • prenos stroškov v zaloge: 600/490 (60.000)
  • prenos dokončane proizvodnje v gotove izdelke: 630/600 (60.000)
  • prodaja izdelkov: 700/630 = 60.000 in 120/760 = 120.000. Proizvodi/izdelki so dokončani proizvodi, ki so nastali v okviru proizvodnega procesa v podjetju.

Konto 663 in 7100: uporabljate jih pri evidentiranju poslovnih dogodkov, povezanih s spremembami zalog trgovskega blaga. Trgovsko blago so kupljeni proizvodi, namenjeni nadaljnji prodaji.


Vrednost kupljenega materiala: 50.000,00 DE, 3100,1600/2200. Poraba: 4000/3100 50.000,00 DE. Izdelek (proizv.vrednost) 500.000,00 DE.

Kako pa je knjiženje v takem primeru in kako prenos konec leta?

Na kakšen način je vrednotena "proizvodna cena"-vrednotenje zalog gotovih izdelkov?

Glede na to, da je pri vas konkretno izražen le strošek porabljenega materiala (50.000), so v razliki do "proizvodne cene" še druge vrste stroškov, ki so potrebni za proizvodnjo konkretnega izdelka (450.000-za primer niste navedli ravno prave številke, saj bi to pomenilo, da je material, ki je glavna sestavina bodočega izdelka udeležen le z 10%-ov vseh stroškov in zato je kalkulacija tega izdelka najbrž napačna): predpostavljam izdelavne plače? amortizacija strojev, izdelavne zunanje storitve, splošni proizvajalni stroški.

  • Prenos stroškov v zaloge: 50.000 + 450.000 = 600/490
  • končana proizvodnja: 630/600.

Na koncu leta ostanejo stroški v zalogah, kar ima vpliv na poslovni izid (poenostavljeno:prihodki - stroški, popravljeni za stroške, zadržane v zalogi izdelkov).

Primer (za hiter izračun poslovnega izida):

  • prihodki 12 mio
  • stroški 10mio
  • zaloge nedokončane proizvodnje, gotovih izdelkov 1 mio (na začetku obdobja ni stanja teh zalog)
  • "korekcija" stroškov: 10 - 1 = 9mio
  • poslovni izid: 12 - 9 = 3mio; če pa zalog ne bi bilo bi bil poslovni izid 2 mio.

  • Nabavni stroški: 50.000 DE : 3100,1600/2200.
  • Poraba: 4000/3100 = 50.000 DE Izdelkov: 7.000
  • Proizv. str.= 70.000 sit, proizv. cena=1 kos 10,00 DE. 6000/4900 6300/600 =70.000,00

Ta primer je ustreznejši od prvega (kar se številk tiče), vendar je razmerje med materialom in drugimi sestavinami "proizvodne cene" zelo različno, zato se tega ne da razbrati samo iz številk.

Bistvo:

  • iz R-4 prenesemo vse stroške, ki se nanašajo na proizvodnjo (600/490): katere stroške prenesemo pa je odvisno od nivoja vrednotenja nedok.proizv. in gotovih izdelkov;
  • iz R-6, konkretno iz konta 630 prenesemo v odhodke samo tiste stroške, ki se nanašajo na prodane izdelke. Stroški, ki se nanašajo na neprodane zaloge, ostanejo v vrednosti zaloge.

Kako in kam prenesti saldo na kto 4900, ki je kreditno?

Konto 490 ali/in 491 se na koncu leta medsebojno zapreta s konti v R-4, na primer:

  • 490/400 - stroški, ki se nanašajo na zalogo
  • 491/410;
  • 491/47, del plač, ki se nanaša na stroške, ki direktno bremenijo prihodke obdobja oziroma
  • 490/47; del plač, ki se vključi v zaloge:
  • 490,491/430 ali 490,491/400, 410, 430, 47, 48, itd.

Primer - npr. da je knjižiš samo konto 4000, na kto 4900 = stanje 60.000 DE (kreditno stanje), na kto 4000 = stanje 40.000 DE (debetno stanje). Zapremo konto 4000 in prenesemo na 4900. Ostanek iz 4900 pa na?

Na kontu 490 imate tiste poslovne dogodke (knjižbe), ki se nanašajo na prenos v zaloge iz STANJ KONKRETNIH kontov. To pomeni, če ste vrednotili proizvode zgolj s porabljenim materialom, potem bi moralo biti stanje na kontu 400 in 490 enako. Ker pa je v vašem primeru stanje konta 490 večje od stanja na kontu 400, ste všteli v vrednost proizvodov še druge vrste stroškov. Kateri stroški so to, pa morate vedeti sami, saj ste sami opravili knjiženja. (izdelavne storitve ? izdelavne plače? amortizacijo? ........pomožni material?) Preverite knjiženja na kontu 490 (od kod izvirajo) in lepo počasi brez panike do konca.

Nerazknjiženo od "nazaj"

Od leta 2006 nimam še razknjiženo nedokončano proizvodnjo. Na kateri konto naj kjnižim?

Podvprašanji: In kam ste vključili (v izkazu poslovnega izida) stanje nedokončane proizvodnje na dan 31.12.2006? Ali je stanje, ki ga omenjate, stanje na dan 31.12.2006, ki je vključeno v izkaz poslovnega izida 2006, pa sprememb na nedokončani niste evidentirali v *letu 2007?

Pa še to: nedokončana je evidentirana na kontih skupine 60 (povečanje s prenosom stroškov, ki so všteti v lastno ceno 60/49; zmanjšanje bodisi s prenosom na zalogo gotovih izdelkov 63/60 bodisi s prodajo 700/600); na kontih skupine 66 so zaloge trgovskega blaga, ki nimajo nič skupnega z lastnimi proizvodi (spremembe na zalogah trgovskega blaga nastanejo z nabavo 66/22 in prodajo 702/66).

Izdelava poslovnega izzida - zaloga in odhodki

Smo s.p.. imamo proizvodnjo in me nekaj zanima. glede na to, da mesečno vlečem material in pripadajoče stroŠke preko 490 na 600 me nekaj zanima. ko delam poslovni izid moram mesečno povečanje ali zmanjŠanje zalog vnesti v poslovni izid sprememba vrednosti zalog v + ali -. ali imam prav? Razred 4 pa ne glede na to, da ga mesečno "zapiram" v dobro vnesem v poslovni izid v celoti. v razredu 7000 pa odhodkov od prodaje polproizvodov ne smem upoŠtevati kot odhodek.

Izkaz poslovnega izida upošteva vse naravne vrste stroškov, ki so nastali v določenem obračunskem obdobju. Te vrste stroškov evidentirate v razredu 4. Stroški, ki so potrebni za proizvodnjo izdelkov in so izkazani v razredu 4, sestavljajo nato vrednost proizvodnje ali gotovih izdelkov v odvisnosti od nivoja vrednotenja zalog. V stroške proizvodnje/gotovih izdelkov smete prenesti samo tiste vrste stroškov, ki so nastali v povezavi z nastajajočim končnim izdelkom (600/490). Realizirani stroški prodanih proizvodov zmanjšujejo vrednost zaloge na eni strani (700/60,63), na drugi strani pa postanejo odhodki obdobja, v katerem so bili izdelki prodani. Tisti del stroškov, ki se nanaša na neprodane zaloge, pa ostaja v zalogah in predstavljajo razliko v zalogah v primerjavi s predhodnim obdobjem (običajno otvoritvenim stanjem - torej stanjem na začetku leta) in popravljajo prihodke obdobja (+/-). Preostali del stroškov poslovanja pa predstavlja odhodke poslovanja, ne glede na prodane/neprodane zaloge lastnih izdelkov (703/491).

Zaključek: v izkazu poslovnega izida izkazujete naravne vrste stroškov (R-4), odhodke na kontih skupine 71 do 75; prihodke na kontih skupin 76 do 79 ter razliko v vrednosti zalog: razlika na koncu obdobja na katero se nanaša izkaz v primerjavi s stanjem na začetku obdobja.

Gradbeni objekt

Gradbeno podjetje je kupilo zemljišče za nadaljnjo gradnjo. Torej, za enkrat je samo zemljišče katero sam knjižila najpre na 4, potem prenesla na razred 60 nedokončana proizvodnja. Ko sem uzela IPI za ispolnit, prihodke moram sešteti skupaj z nedokončano proizvodnjo, to takoj poveča poslovni izid. Kako je z davčnim obračunom?

Res je, da si pravne osebe z zalogami velikokrat "prilagajajo" poslovni izid glede na potrebe, vendar v vašem primeru ni tako. Če ugotavljate poslovni izid le skozi Izkaz poslovnega izida in "opazite" zgolj to, da imate v njem postavko razlika v vrednosti zalog, ki jo prištevate k prihodkom ne pa tudi, kje so ti stroški izkazani, potem bo po vaše rezultat res takšen. Izkaz poslovnega izida, inačica I, je sestavljen tako, da sledi izvirnim vrstam stroškom, kar pomeni, da imate stroške porabljenega materiala/storitev vključene med stroške. Ker pa proizvodnja še ni dokončana, so zadržani stroški - kot razlika med končno in začetno zalogo, vključeni med prihodke (torej niso prikazani kot odbitna postavka stroškom). Na ta način stroški obdobja, ki so potrebni za proizvodnjo in ta še ni gotova ali izdelek ni prodan, nimajo vpliva na poslovni izid. Poglejva na primeru:

  • - Stroški obdobja izkazani v R-4 = 7.000 d.e. (v njem so stroški porabljenega materiala 3.000 d.e., ostali stroški 4.000 d.e.);
  • - (+) stroški zadržani v začetni zalogi = 0 d.e.
  • - (-)stroški zadržani v končni zalogi = 3.000 d.e.
  • = skupaj stroški, ki bremenijo poslovni izid = (7.000 - 3.000) = 4.000 d.e.(torej to je znesek preostalih stroškov, ki jih krijemo v breme poslovnega izida obdobja)
  • - (+) drugo odhodki, ki so izkazani v R-7 (finančni odhodki, prevrednotovalni odhodki, drugi odhodki) = 2.000 d.e.
  • = skupaj odhodki = 4.000 + 2.000 = 6.000
  • - Prihhodki, izkazani v R-7 = 10.000 d.e.
  • = Poslovni izid 4.000 d.e.

In kakšen je izkaz poslovnega izida:

  • - stroški skupaj = 7.000 + odhodki = 2.000 = 9.000;
  • - prihodki = 10.000 d.e.; povečanje vrednosti zalog = 3.000 d.e. = 13.000 d.e.;
  • - poslovni izid (13.000 - 9.000 ) = 4.000 d.e.

Popolnoma isti rezultat dobite, če spremljate vse odhodke in prihodke le v razredu 7:

  • - preneseni stroški obdobja, ki bremenijo rezultat (tisti, ki ste jih preneseli iz R-4 v R-7= 4.000 d.e.
  • - (+) ostali odhodki v R-7 (seveda brez prenešenih stroškov iz R-4) = 2.000 d.e.
  • - Prihodki izkazani v R-7 = 10.000 d.e.
  • Poslovni izid obdobja = 4.000 d.e.

V naslednjem letu, ko bo proizvodnja končana in bodo izdelki prodani, bodo zadržani stroški v zalogah iz preteklega obdobja imeli vpliv na poslovni izid. Primer (na istih številkah, kot v prvem primeru):

  • - stroški iz R-4 = 4.000 d.e. (predpostavimo, da ni "nove proizvodnje", sicer bi bili večji);
  • - (+) zadržani stroški v začetni zalogi = 3.000 d.e. (vrednost stroškov, ki smo jih prenesli iz prejšnjega obdobja)
  • - (-) zadržani stroški v končni zalogi (zaloga je dokončana in prodana) = 0
  • = stroški obdobja, ki se upoštevajo v poslovnem izidu = 7.000 d.e.
  • - (+) odhodki izkazani v R-7 = 2.000 d.e.
  • - skupaj odhodki obdobja = 9.000 d.e.
  • - = Prihodki = 10.000 d.e.
  • - Poslovni izid obdobja = 1.000 d.e.

Poslovni izid ugotovljen preko razreda 7 =

  • - stroški prodanih količin = 3.000 d.e.
  • - stroški prenešeni iz R-4= 4.000 d.e.
  • - drugi odhodki R-7 = 2.000 d.e.
  • = skupaj odhodki = 9.000 d.e., prihodki skupaj 10.000 d.e. = poslovni izid je 1.000 d.e.

Nedokončane storitve

Ob koncu leta je bilo eno popravilo dvigala na pol dokončano. Je pa to večje popravilo. Tako sem na konto 601 knjižila pod nedokončane storitve za 5 mio sit porabljenega materiala in storitve kooperanta. Sedaj pa ko berem IKS in gledam BS in IPI ajpes je povsod govora samo o nedokončani proizvodnji (oz. povečanju zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje). kako naj torej pravilno izkažem postavko v BI in IPI za Ajpes. Ali je torej pravilno, da to vpišem pod nedokončano proizvodnjo (in so samo izpustili izraz storitev) ali kako drugače?

Tako je, pod nedokončano proizvodnjo spadajo tako proizvodi kot storitve. V BS vpišete stanje nedokončane na koncu leta (konto skupine 60), v izkaz poslovnega izida pa razliko med stanjem 31.12.2005 in 31.12.2006 kot povečanje (AOP 121) ali zmanjšanje (AOP 122).

Odpis zalog

Na zlogi imamo proizvode, kateri so poškodovani in jih ne bo mogoče prodati. Radi bi jih izločili iz zaloge; katere so vknjižbe in kaj je z DDV?

Kaj pravi SRS 4.21: Vrednost zalog ni v celoti nadomestiljiva, če so zaloge poškodovane, če so v celoti zastarele ali če se njihove prodajne cene znižajo..........Če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih cenah oziroma stroškovnih cenah, presega njihovo čisto iztržljivo vrednost, jo je treba odpisati do čiste iztržljive vrednosti. Pa še 4.41: Zaloge je treba v celoti odpisati, če je njihova prodaja za vedno ustavljena ali uporaba prepovedna.

V tem primeru gre za slabitev knjigovodske vrednosti zalog do čiste iztržljive vrednosti: to pa je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, znižana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške v zvezi s prodajo. Oceno pripravijo za to odgovorni delavci, ki morajo seveda argumentirati vzroke za odpis/slabitev. Popis takšnih zalog in s tem slabitev, lahko opravimo kadarkoli med letom. Po opravljenem popisu pa jih potrebno tudi fizično uničiti/odpeljati na odpad - zapisnik o uničenju (komisija za "uičenje")oziroma dokument o morebitni prodaji kot odpadek. (SRS 4)

Osnova za DDV bo čista iztržljiva vrednost, kolikor bo ta nič, tudi ni osnove za DDV. V primeru, da boste proizvode odpeljali na odpad, bo čista iztržljiva vrednost, vrednost odpadka.