Spošni napotki

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

Sprememba kontnega okvira družb za leto 2008

Baje je nov kontni okvir za gospodarske družbe. Ali so velike spremembe in od kdaj je treba nova poimenovanja uporabljati?

Spremembe se nanašajo že na leto 2008. "Bistvene" spremembe so pri naložbenih nepremičninah, dolg. obveznosti iz finančnega najema.... Naj navedem nekatere:

  • 07 - dolgoročna dana posojila, vključno iz finančnega najema (prej 085)
  • 435 - amortizacija naložbenih nepremičnin (prej 750)
  • 720 - prevred...... in naloženimi nepremičninami (prej 753)
  • 765 - prihodki iz najemnin (tudi naložbenih)
  • 75 in 78 je spremenjena
  • 975 - dolg. dolgovi iz finančnega najema (prej 984
  • 917 - zneski učinkov iz potrjen prisilne poravnave

Pogoj za vodenja dvostavnega knjigovodstva

Nikjer nisem našla informacije o tem, ali je v primeru da si zavezanec za ddv možno voditi knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva.

Na podlagi Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (s.p.) Ur.list RS št. 138/2006) in Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe , ki opravljajo dejavnost ( Ur. list RS št. 52/2007) se odreja način vodenja poslovnih knjig. Za leto 2008 se vzamejo podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti za leto 2006 in bilance stanja za leto 2006 iz katerih ugotavljate ali ste presegli vsaj dve merili izmed naslednjih: a) da povprečno število zaposlenih ne presega 3 ; b) da so letni prihodki nižji od 42.000 € ; c) da povprečna vrednost aktive, izračunane kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in na zadnji dan poslovnega leta 2006, ne presega 25.000 € ! V kolikor presegate vsaj dve merili ste dolžni voditi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva!

Povezava na Računovodja.com.

Številčenje in kontiranje listin

Ali je potrebno vsako listino kontirati in oštevilčiti?

V svoji dolgoletni praksi sem to vedno počela iz preprostega razloga, ker se mi je zdelo, da to spada v pripravo dokumentov za knjiženje in samo knjiženje poteka potem hitreje. Hkrati pa je to predstavljalo nalog za izvajanje - knjiženje v poslovnih knjigah. Tudi pri takšnem označevanju se sicer lahko zgodi napaka in je knjiženo drugam, kot pa je označeno na dokumentu. Da ne omenim revizorjev, ki imajo raje označene dokumente (lahko sicer rečete, da je to njihov problem) in še bi lahko naštevala........

Pri izhodnih dokumentih, ki so izdani v družbi, pa se konti določijo že v nastavitvah v računalniškem programu. V tem primeru, pa bi bilo "pisanje" na dokumente, res odveč.

Odločitve so prepuščene posamezniku, saj je to pomembno/ali nepomembno za njega. Gre za notranjo organizacijo dela, ta pa je podrejena posamezniku-uporabniku in ne večini in je odvisna tudi od kvalitetne računalniške obdelave podatkov. Na splošno pa velja: organizirajte si delo tako, da bo kvalitetno opravljeno, s čim manjšo porabo časa.

Aktivni - pasivni konti

Ali ima vsak konto v bilanci stanja jasno določeno aktivnost (Aktiva/Pasiva)?

Ima, vsak konto je lahko samo aktivni ali pasivni (v bilanci stanja ali na strani stredstev/aktivi ali na strani obveznosti/pasivi):

  • Razred 0 = vsi konti imajo naravo aktivnega konta (povečanje na debetni strani, zmanjšanje na kreditni strani); konti popravka vrednosti konti 008, 009, 019, 03, 05, 069, 079, 089, imajo povečanje na kreditni strani in zmanjšanje na debetni strani (kar sicer velja za pasivne konte), vendar so le konti, ki popravljajo vrednost/stanje aktivnih kontov.
  • Razred 1 = vsi konti imajo naravo aktivnega konta (povečanje na debetni strani, zmanjšanje na kreditni strani), konti popravka vrednosti 129, 139, 149,159, 169, 179, 189 popravljajo vrednost aktivnih kontov v konkretnih skupinah (povečanje na kreditni strani, zmanjšanje na debetni strani);
  • Razred 2 = vsi konti imajo naravo pasivnih kontov (povečanje na kreditni strani, zmanjšanje na debetni strani);
  • Razred 3, 6 = vsi konti imajo naravo aktivnih kontov (povečanje na debetni strani, zmanjšanje na kreditni strani). Kolikor obstajajo konti popravkov vrednosti, le-ti popravljajo vrednosti osnovnega konta;
  • Razred 9 = vsi konti imajo naravo pasivnih kontov (povečanje na kreditni strani, zmnajšanje na debetni strani)

  • Razred 4 = stroški
  • Razred 7 = odhodki in prihodki

Za konte v teh dveh razredih ne moremo reči, da so aktivni ali pasivni (poimenovanje aktivni ali pasivni izhaja iz strani bilance stanja), vendar velja načelo, da se konti stroškov in odhodkov "obnašajo" kot aktivni konti, stroški prihodkov pa kot pasivni konti.

v Dobo/v Breme ...

Že lep čas se ukvarjam z računovodstvom in pred kratkim sem začel uporabljati nov knjigovodski program. In me je zmedlo - in to v samih temeljih. Do se daj sem razumel sledeče:

Kategorije SREDSTEV (npr. TRR, Terjatve...):

  • če se mi poveča knjižim konto V DOBRO (če dobim priliv na TRR, če plačam predujem...),
  • če se mi zmanjša gre V BREME (odliv iz TRR, odpis vrednosti OS...).

Kategorije STROŠKOV/Odhodkov:

  • ko nastane nov strošek knjižim na konto V DOBRO (protiknjižba=npr. obveznost v dobro).

Sredstva, stroški itd. so t.i. aktivni konti. Zato vsako povečanje knjižiš "v dobro", zmanjšanje pa "v breme"

Kategorije OBVEZNOSTI:

  • če se nastane nova obveznost (se poveča) gre - v bilančnem smislu smislu zadeva "v breme" vendar na konto knjižiš "V DOBRO",
  • enako kot obv. se obnašajo prihodki - saj gre za pasivne konte.

Kje se motim? Program ki avtomatsko knjiži zadeve, mi v temeljnicah prilive na TRR prikaže v breme, kot tudi Stroške (ko vpišem prejet račun za storitev mi poknjiži: 4130 v breme/2200 v dobro.

Vaš način razmišljanja je sledil "vodenju" osebnih financ in temu primerno ste poimenovali tudi spremembe v poslovnih knjigah. Ko prejmemo denar na naš osebni račun, imate v bančnem izpisku to zavedeno v stolpec v dobro - kar vam pomeni, da se vam je stanje na bančnem računu povečalo (vendar pa je to hkrati z vidika bančnih poslovnih knjig za njih tudi povečanje obveznosti do vas..) Na podoben način je tudi z besedo v breme: ko "nam vzamejo" iz računa nas dejansko "obremenijo" (stolpec v breme) kar pomeni zmanjšanje naših denarnih sredstev pri banki (z bančnega vidika to pomeni zmanjšanje obveznosti do nas). V knjigovodskem smislu pa se izraslovje v breme in v dobro uporablja drugače. Zato mi je ljubša debetna ali kreditna stran. Vendar ne glede na to katero besedo boste uporabljali, boste morali nekaj premakniti v vašem načinu razmišljanja. Drugače ne bo šlo. Ker:

  • sredstva (lahko tudi stroški) so premoženje družbe: če gre za povečanje sredstev, se to povečanje odraža na debetni strani oziroma spremembo evidentiramo v breme sredstev; če gre za zmanjšanje pa ravno obratno - na kreditni strani oziroma v dobro sredstva;
  • obveznosti (tudi prihodki): povečanje se odraža na kreditni strani konta oziroma kot knjiženje v dobro; zmanjhšanje pa obratno.

Program, ki vam z vnosom prejete fakture sam izdela temeljnico in knjiži: povečanje stroškov v breme in povečanje obveznosti v dobro, razmišlja pravilno - glede na vaš način pa napačno.

Če pa še te spremembe povežete s stranmi bilance stanja pa je:

  • aktivno stran bilance predstavljajo sredstva (premoženje). Sredstva pa se povečujejo na debetni strani posameznega konta (v breme) in zmanjšujejo na kreditni strani posameznega konta(v dobro);
  • pasivno stran bilance stanja (obveznosti), ki se povečujejo na kreditni strani posameznega konta (v dobro) in zmanjšujejo na debetni strani posameznega konta (v breme).

Vendar ne glede na povedano, kolikor bi sledili svojemu načinu knjiženja kot ste ga prikazali zgoraj, menim, da vaše bilance niso bile pravilne. Primer:... ko nastane nov strošek knjižim na konto v dobro (protiknjižba = npr. obveznost v dobro).. Poslovni dogodek ne morete evidentirati hkrati na isti strani (strošek v dobro in obveznost v dobro), saj vam v tem primeru knjiženje ni "uravnoteženo") -- Bistvo dvostavnega knjigovodstva je namreč v tem, da je zbir knjižb v dobro enak zbirom knjižb v breme (zato sta hkrati dve knjižbi: ali v breme in v dobro, ali v breme in storno v breme; ali v dobro in storno v dobro). S tem smo dosegli ravnotežje - bilansirane postavke.

Drugi vaš primer: sredstva, stroški itd. so aktivni konti. Zato vsako povečanje knjižiš "v dobro", zmanjšanje pa v "breme". Ponovili ste način razmišljanja, ki ga uporabljamo (v prostem pomenu besede) pri vodenju osebnih financ. V knjigovodskem pomenu besede pa je ravno obratno. Sedaj ali je bilo prikazano stanje v bilanci stanja tudi pravilno pa lahko le ugibam.

Hramba dokumentov

Povsod iščem pa ne najdem, kje bi pisalo, koliko časa je treba hraniti dokumente?

Poglejte SRS 21.14: Hramba knjigovodskih listin ( z upoštevanjem predpisom: npr. Zakona o dohodnini, Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2, Zakona o davku na dodano vrednost, listine povezane z zaposlenimi/plače se hranijo npr. trajno, itd....)

SRS 22.19: Hramba poslovnih knjig: glavna knjiga, dnevnik trajno itd. (SRS 21)

Čas hranjenja knjigovodskih listin je naslednji:

  • letni računovodski izkazi, register OS, končni obračuni plač zaposlenih ter izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih obračunov plač - trajno,
  • knjigovodske listine, na katerih je razviden davek na dodano vrednost – deset let,
  • knjigovodske listine, na katerih je razvidna investicija v nepremičnine (računi za OS) – dvajset let,
  • knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži, in z zakonom predpisane listine - pet let,
  • knjigovodske listine plačilnega prometa - pet leta in
  • prodajni in kontrolni bloki, pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine - dve leti.

Opravila ob stečaju

Več sui lahko preberete tu.

Popravek napačnega salda v začetni bilanci

Pri začetni bilanci za leto 2007 mi pride 0,04 € saldo začetni, kljub temu, da je bilanca končna 2006 usklajena. Vendar pa mi ne nastane saldo pri kupcih oz. dobaviteljih, temveč na kontu 93 pri seštevku, na kontu 98 pri seštevku, na kontu 25 ter 26. Kaj narediti v tem primeru. Analitika je pravilna, pri seštevku pa pride do stotinskih razlik?

Razlika pri preračunu začetnega stanja se izkaže ali na 19 ali 29, v letu 2007 pa prenesete iz /19 na 75 iz 29/ na 78.

Nebistvena napaka

Za leto 2007 sem ugotovila obveznost do države 460 €. Tako sem poknjižila, oddala obrazce in zaključila leto. V aprilu so me iz Dursa klicali, da je bilo narobe upoštevana olajšava in se mi sedaj obveznost poveča za 2 € (na 462 €). Kako naj sedaj to doknjižim na konto 2640 in kaj moram vse popraviti (vso BS in IPI zaradi 2 €)?

Gre za nebistveno napako in zato ne boste popravljali BS in IPI-ja. Sem sicer za pravilnost popravkov, vendar vam 2 EUR-a lahko predstavlja tudi izravnavo na kontu 2640. Hočem reči, da ne bi zaradi teh 2 eurov preveč komplicirala.