Stroški

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje

Vsebina

Stroški materiala

Material direktno v stroške

Kako vodite nakupe materiala, ki ga nabavite in v celoti porabite za vgraditev na konkretnem objektu? Vse preko zaloge ali direktno v stroške+utemeljitev / dokazila?

  1. Odvisno zakaj gre. Manjši material, ki se takoj porabi ( npr. matice, podložke, vijaki,... ) dam takoj v strošek materiala, če pa gre za večjo nabavo pa dam najprej na zalogo, potem pa konec meseca prenesem iz zaloge v stroške.
  1. Mi damo prejeti material, tudi večje vrednosti, takoj v stroške, če vgradimo (porabimo) ta material še v istem mesecu in na konkretnem objektu. Na vsakem računu pa je izpisan delovni nalog oziroma pogodba na katero se ti stroški materiala nanašajo

Stroški pomožnega materiala

Mi lahko, prosim, poveste, kaj knjižimo pod stroške pomožnega material (401) in kaj pod stroške drugi materiala (407)?

Zame je merilo naslednje: Če s tem materialom ustvarjam nekaj, kar spada pod mojo dejavnost, je to pomožni, drugače pa potrošni material. Če sem napr. gradbenik in kupim svedre za uporabo na gradbišču, je sveder pomožni material. Če sem računovodja in ga kupim, ker želim zvrtati luknjo v pisarni, je to potrošni material.

Knjiženje odvisnih stroškov materiala

Kako knjižite odvisne stroške nabave materiala, npr. iz tujine (problem je v tem, če nabavnik upošteva te odvisne stroške , že pri prevzemu materiala-račun za prevoz pa pride šele naknadno: Npr. račun za material znaša 3.000,00?

Pri nas knjižimo takole, sicer imamo trgovino in knjižimo na R6

  • prevzem po dobavnici 660/224 +290
  • dobaviteljev račun za blago 224/220
  • dobaviteljev račun za prevoz 290/220
  • Konec obdobja kontroliram 224 in 290

Knjiženje DDV sem tokrat izpustila, namenoma

Gostinec

gratis pijača nastopajočim

Gostinski lokal prireja dvakrat mesečno koncert v lokalu. Sedaj me pa zanima kako poknjižim gratis pijačo za skupino?

Zmanjšamo zalogo razreda 3 za nabavno vrednost pijače, ki smo jo porabili za reprezentanco, obračunamo DDV od nabavne vrednosti in ga poknjižimo kot obvenost na konto skupine 26, bruto znesek pa knjižimo v breme stroškov reprezentance konto skupine 41.

Priprava hrene

Sorodna tema je v povezavi.

Okrasitev poslovnih prostorov

Kako se knjiži okrasitev poslovnih prostorov (npr.: novoletni aranžma ali pa šopki oz. lončnice)? Kot reprezentanca? Ali se DDV lahko odbije?

Res ni potrebno na reprezentanco. Lahko knjižite na materialne stroške, jaz knjižim na skupino 48-ostali stroški. Tudi DDV odbijam, saj je zame urejen poslovni ali prodajni prostor poslovno potreben strošek.

Reklamni napis

Tema je opisana tu.

Knjiženje inventurnega manjka

Primanjkljaj zalog

Kako se knjiži inventurni manjko: zmanjšanje zalog in ... (izredni odhodki)?

  1. 405 = uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja zaradi ugotovljenih popisnih razlik - skupina 31;
  2. 700 (analitika) vrednost prodanih poslovnih učinkov - manjki, ki se nanašajo na zaloge gotovih izdelkov - skupina 63;
  3. 702 (analitika) nabavna vrednost prodanega trgovske blaga - manjki, ki se nanašajo na zaloge trgovskega blaga - skupina 66.

SRS 17.41 (SRS 17) = v obračunskem obdobju opravljen odpis dvomljivih in spornih terjatev je prevrednotovalni odhodek. Zmanjšanje vrednosti zalog ali vrednosti ugotovljenega primanjkljaja ob popisu je popravek ustrezni stroškov (405) oziroma rednih odhodkov (700,702)!

Različna obravnava po SRS

Kako se knjiži inventurni manjko: zmanjšanje zalog in ... (izredni odhodki)?

  1. 405 = uskladitev stroškov materiala in drobnega inventarja zaradi ugotovljenih popisnih razlik - skupina 31;
  1. ) 700 (analitika) vrednost prodanih poslovnih učinkov - manjki, ki se nanašajo na zaloge gotovih izdelkov - skupina 63;
  2. 702 (analitika) nabavna vrednost prodanega trgovske blaga - manjki, ki se nanašajo na zaloge trgovskega blaga - skupina 66.

SRS 17.41 = v obračunskem obdobju opravljen odpis dvomljivih in spornih terjatev je prevrednotovalni odhodek. Zmanjšanje vrednosti zalog ali vrednosti ugotovljenega primanjkljaja ob popisu je popravek ustrezni stroškov (405) oziroma rednih odhodkov (700,702)!

Jaz sicer poznam prakso in tudi knjižim tako kot je opisano v predhodnem postu a določil SRS...:

"4.18. Knjigovodska vrednost porabljenih zalog je strošek, knjigovodska vrednost prodanih zalog pa poslovni odhodek. Tako se šteje tudi vrednost pri popisu ugotovljenega primanjkljaja, za katerega ni nihče osebno odgovoren." SRS 4

in

"17.41. V obravnavanem ob¬računskem obdobju opravljen odpis dvomljivih in spornih terjatev je prevrednotovalni odhodek. Zmanjšanje vrednosti zalog ali vrednost ugotovljenega primanjkljaja ob popisu je popravek us¬treznih stroškov oziroma rednih odhodkov. SRS 17

nikakor ne uspem razumeti v takem duhu.

Nikakor ne uspem ugotoviti ali se pri popisu ugotovljen primankljaj šteje za porabljene ali za prodane zaloge, mi pa je jasno da mora biti v izkazu uspeha med rednimi poslovnimi odhodki. Če bi pisalo vsaj kaj takšnega "Šteje se, da je pri popisu ugotovljen primanjklaj, za katerega ni nihče odgovoren, pri zalogah, ki bi se sicer porabile strošek, pri takšnih, ki bi se sicer prodale pa odhodek.", bi imel dosti manj težav.

DDV in inveturni manjko

Kako poknjižim DDV od inventurnega manjka preko knjige prejetih (zmanjšanje vstopnega DDV) ali izdanih računov? V primeru, da preko knjige izdnih računov 20% kot končni potrošnik ali zavezanec za DDV. Za inv.manjko nismo nikogar bremenili.

  • Inventurni manjko-dovoljen 702 / 663
  • Inventurni manjko-nedovoljen 702-DN(anal.davčno nepriz / 663
  • DDV nad običajnim odpisom 480-DN / 260

Nezaračunane storitve

V letu 2009 sem v končno bilanco zavedel strošek nezaračunanih storitev seminarjev in hkrati obveznost za le-te. Ker v letošnjem letu nisem porabil vseh teh sredstev za te storitve, da bi pokril lanske zadeve in obveznost, me zanima, ali lahko zmanjšam oz. pokrijem znesek namesto tistih storitev, za druge storitve?

Vprašanje ste postavili zelo nejasno:

  • iz vašega podajanja je moč sklepati: v letu 2009 ste vkalkulirali stroške seminarjev: 41/29;
  • v letu 2010 ste prejeli račune za seminarje: 29/22;
  • na koncu leta vam je na kontu skupine 29 ostal saldo? In kako bi ta saldo (ki je krediten) prenesli na 165??

Praviloma razmejite preko časovnih razmejitev konkretne nezaračunane storitve za leto 2009. Če ste jih vklakulirali preveč, prenesete saldo v prihodke (skupina 78). Z vidika izkaza poslovnega izida bi bilo "vseeno", če saldo zmanjšate za druge zaračunane storitve za leto 2010, vendar bi težko opravičevali davčnemu organu oblikovanje časovnih razmejitev za leto 2009.

A je določeno za koliko let se lahko taka razmejitev "vleče"?

Glede na to, da se imenujejo kratkoročne pasivne časovne razmejitve je tudi rok vnaprej znan: do enega leta.Ko ste vkalkulirani znesek nezaračunanih storitev vaših dobaviteljev na koncu leta, ste točno vedeli za katere gre in kakšni so zneski. Po prejemu računov v naslednjem letu ste vkalkulirane zneske porabili.

Če pa ste razmejili pač en znesek, da ste s tem povečali odhodke, pa morate razmejitev odpraviti takoj, ko ni več potrebe za njihovo izkazovanje. To pomeni, da saldo prenesete med prihodke (kot odprava razmejitev).

Stroški vzdrževanja

Stroški vzdrževanja poslovnih prostorov

Zanima me, kako naj knjižim stroške (tlaki, izolacija, okna, vrata... in še vse, kar spada zraven-talne obloge+pohištvo), ki so nastali, ker prenavljamo prostor, kjer bomo imeli skladiščne in poslovne prostore? Najemnina se bo za investirani znesek znižala.

Investirani znesek je potrebno razdeliti na dva vsebinska dela:

1. na del, ki se nanaša na vlaganja v najeto nepremičnino (poslovni prostor in skladišče);

  • Investirani znesek v najete poslovne prostore predstavlja usredstvene stroške naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva, kadar gre za "dolgoročnost" poračunavanja - prenosa v stroške preko obračuna amortizacije oziroma prenosa sorazmernega dela med stroške najemnine (usredstv. konto 001; dolgoročne aktivne časovne razmejitve, konto 007). Če pa gre za vlaganja, ki se poračunajo z najemnino v roku 1 leta, potem so to kratkoročno razmejeni strošek (kratkoročne aktivne časovne razmejitve, konto 190). V stroške najemnine se prenašajo sorazmerno glede na plačilo najemnine, v katero je vključeno zmanjšanje zaradi vlaganj. Če je najemodajalec fizična oseba se obračuna in plača davčni odteglaj tudi od teh vlaganj.

2. del, ki se nanaša na vlaganja v opremo, ki bo v teh prostorih.

  • Oprema, ki bo v najetih prostorih je oprema podjetja, ki se evidentira v skupini 04. (pohištvo)

Popravilo stroja - povračilo zavarovalnice

Marca se na pokvari del stroja in v tujini naročimo novega in hkrati prijavimo škodo zavarovalnici. Maja dobimo nov del z računom; navedeni del nam bi po rač. standardih zmanjšev popravek vrednosti stroja. Julija dobimo povrnjeno škodo v celotni vrednosti računa. Vrednost rezervnega dela sem poknjižila na OS, ne vem pa kam s povračilom škode... med prihodke?

Rezervni del na 4030, povračilo zavarovalnice na 7860.

Račun tujega dobavitelja se sigurno glasi na podjetje in ne zavarovalnico, zato nabavo rezervnega dela in račun tujca ni možno knjižiti kot terjatev do zavarovalnice, ampak kot obveznost do tujega dobavitelja in se knjiži 403/221. Obenem če je potrebno opravite samoobdavčitev. Povračilo zavarovalnice je ločen poslovni dogodek v katerem se pojavlja terjatev do zavarovalnice. Edino kar se strinjam s predhodnikom je da zamenjava pokvarjenega dela ne podaljšuje dobo koristnosti stroja, zato knjižite rezervni del na 4030.

Stroški ureditve okolice

Dobili smo račun od Vrtnarstva za urejanje okolice podjetja. Kako ga naj poknjižim (na kateri konto), kako je z DDV - ali ga lahko odbijem?

Jaz bi dala to na konto vzdrževanja 412 ali pa mogoče drugi stroški storitev 419. Zakaj pa ne bio odbijali DDV? Menim da lahko, saj je potrebno tudi okolico urediti da se boljše dela.

Nadgradnja računalniškega programa

Kam knjižite nadgradnjo računalniškega programa (zakonske, tehnične spremembe.. Kot strošek ( na 412 ? )ali kot povečanje vrednosti programa na 003? Nadgradnja naj bi se po pogodbi izvajala dvakrat letno, račun pa smo prejeli sedaj.

Jaz bi nadgradnjo (zakonske, tehnične spremembe) a ni to vzdrževalna pogodba - knjižila na konto stroška. Nadgradnja, ki ne povečuje vrednosti OS je strošek.

Zamenjava peči - strošek vzdrževanja?

Tema je opisana na povezavi

stroški goriva

Gotovinski računi za gorivo - tuijna

Zanima me , če ima še kdo probleme v Avstriji in Nemčiji glede pisanja računov na firmo. Gorivo plačujemo z gotovino, vendar nam nočejo izstaviti računa z izpisanim naslovom. Prostor ostane prazen, češ saj si lahko sami ročno napišemo naslov in firmo. Ali si lahko takšne račune priznam kot strošek? Te probleme imamo samo pri nakupu goriva.

Seveda jih lahko upoštevate kot strošek. predvidevam, da so računi za gorivo osebnega vozila, kjer si DDV-ja tako ali tako ne odbijate. Mi tudi včasih težko dobimo računalniško izpisan naslov, če je pripisan na roko pa ne more biti nič narobe.

Povračilo stroškov poslovnim partnerjem

Naša organizacija želi zaradi manj "kompliciranja" poravnati gorivo in stroške bivanja za več udelenžencev iz drugih društev na nekem dogodku v tujini. Dogovorjeni so, da po končanem dogodku pripadajoče stroške za udeležence refundiramo. Zanima me ali mi izstavimo dejansko fakturo ali kak drug obračun, ker gre dejansko samo za povračilo pripadjočih stroškov?

Taki izdatki vam ne gredo v stroške, knjižite jih na terjatve do teh vaših poslovnih partnerjev. Ob koncu izstavite obračun, na podlagi katerega vam bodo te izdatke pokrili, vi pa boste knjigovodsko zapirali terjatve.

Stoški zavarovanja

Vračilo zavarovalne premije

Zanima me kam se knjizi vracilo zavarovalne premije -znesek ko nam je zavarovalnica vrnila-plačala na transakc.račun znesek za 1 delavca?

Ko ste te premije plačali, ste jih po vsej verjetnosti dali v stroške, sedaj pa jih zmanjšate (z negativnim predznakom).

Stroški storitev

Šolnine

Če je delni lastnik firme d.o.o. in ni zaposlen v d.o.o. ali lahko mu firma d.o.o. plača šolnino in na kateri konto knjižim šolnino, in ali je to strošek firme?

Če ni zaposlen v podjetju, to ne more biti strošek podjetja, razen če ima s podjetjem sklenjeno pogodbo o poslovodenju. Strošek šolanja gre na konto 416 . če je šolnina za celo leto 2006/2007 je potrebno znesek razdeliti in dati del na razmejitve konto 190.

Knjiženje internetnih storitev

Na kateri konto knjižite internetne storitve (podaljšanje domen.si)?

Internetne storitve 411x /

Najem avtomobila - rzdelitev po vrstah stroškov

V najem smo vzeli 10 avtomobilov. Zaračunajo nam mesečno najmnino, poleg tega pa še zavarovanje in upravljanje. Najemnino bom pač knjižila na konto 413, zavarovanje na konto 415, ne vem pa ali naj stroške upravljanja knjižim kar skupaj z najemnino? Ima kdo podoben primer - in kako knjiži?

Menim, da so vsi stroški (po vsebini) najemnina. Kolikor pa želite preostale stroške ločiti od "čiste najemnine", odprite analitične konte: za plačano zavarovanje od najetih sredstev; stroške upravljanja od najetih sredstev.

Operativni lizing - najem

Gllejte povezavo.

Najemnina licence programa

Imam spletni program in sem dobil račun za najem licence za prejšnji mesec, računovodstvo vodim sam. Kako ga knjižiti, na kateri konto? Ali gre na 003?

Če gre za najemnino za en mesec, ga knjižite na najem ali kvejemu stroške storitev, vsekakor v okviru razreda 4.

Strošek delavcev iz druge firme

Firma se ukvarja z gradbeništvom in je zaradi večjega obsega del najela pomožne delavce iz druge firme, ki se tudi ukvarjajo z gradbeništvom, sedaj me pa zanima kam naj poknjižim to storitev. Podpisana je bila kooperantska pogodba za izvajanje storitev.

Morda 410 = Stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov in storitev.

Svetovanje glede funkcionalnosti stavbe v najemu

V najem smo vzeli stavbo kjer bomo imeli v bodoce proizvodnjo. Najeli smo svetovalca, da nam svetuje glede tega kako proizvodnjo optimalno organizirati (postavitev strojev, ipd). Ali lahko to knjizimo pod OS ali direktno v strosek?

Stroški svetovalca glede postavitev strojev bi po mojem lahko pripisali nabavni vrednosti OS, v kolikor bi lahko strošek svetovanja pripisali konkretno nekemu stroju (na primer svetovanje uporabe stroja). SRS 1 določa, da nabavno vrednost sestavljajo tudi stroški usposobitve, ki jih je lahko pripisati neposredno usposobitvi za njegovo uporabo.

V tem primeru gre bolj za storitev svetovanja, ki bi jih težko pripisali direktno določenim strojem, pač pa so bolj organizacijske, svetovalne narave.

Stroški delavcev iz tujine - preko zapolsitvenih agenciji

V našem podjetju smo bili primorani poiskati delovno silo iz drugih držav. Glede na to, da je najlažje te delavce dobiti preko določenih podjetij, ki se ukvarjajo z tem smo tudi mi naredili tako. Sedaj pa me zanima na kateri konto v stroške naj knjižim to delo, ki je na računu prikazan po urah in vrednosti urne postavke ter vrsti dela.

Prvi račun sem knjižila 4181,1601/2200

Mislim, da bodo ti konti kar pravi.

Stroški telefona - službeni in privat pogovori

Delavec ima službeni telefon. V pogodbi je napisano, da ga lahko uporablja zgolj v službene namene.Ker je imel mesečne zneske visoke, smo ugotovili, da ga uporablja v privat namene, za in secer za neke zabavne vsebine, ki mesečno znesejo tudi nad 30 eur. Ko knjižim račun moram seveda te stvari izločit in so nepriznani stroški, po drugi strani pa obremenit delavca?

Splošno

  • prejeti račun za telefon: /220
  • del, ki odpade na stroške družbe: 41./ in pripadajoč DDV 160/
  • del, ki predstavlja terjatev do delavca z DDV-jem: 165/

Kot odtegljaj pri plači

Pri programu plač bi po vsej verjetnosti morala nastaviti odtegljaje, saj ti niso isto kot sta malica in prevoz. Vrednost, ki ste jo odtegnila delavcu mora biti nakazana na TRR podjetja:

  • Ko pa knjižite plače 4700/2500, 2500/2510,2530,2540
  • odteljaj 2510/282
  • po izpisku pa normalno 282/1100, plačilo odtegjaja del 1100/165

Račun študentskega servisa

Kako poknjižite prejeti račun za opravljeno delo študenta?

  • /220 obv. do dobavitelja
  • 418/ delo študentov (ne gre v knjigo DDV)
  • 418/ provizija
  • 160/ vhodni DDV od provizije

Najem POS terminala

O tem si poglejte v temi knjiženj samostojnih podjetnikov.

Kniženje stroška javne objave

Na kateri konto knjižite strošek javna objave letnih poročil?

Objava letnih poročil 419x/

Najem - stavbno zemljišče

Prejeli smo račun za najemnino posl.prostorov, na katerem je ločeno prikazana postavka za stavbno zemljišče, ki ni obdavčena. Kam jo knjižiti? Ali se knjiži kar zraven na konto najemnin?

Na druge stroške (skupina 48, konto 480) - ločeno od stroškov najemnine.

Stroški nadzornega sveta

Zanima me kontiranje za:

  • izplačilo nagrad nadzornemu svetu(v breme poslovnih str.tekočega leta)
  • izplačilo po pogodbi o delu
  • sejnine

Vse navedene vrste stroškov evidentirate na kontu 418 = Stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje: 418/bruto znesek 418/ prispevki izplačevalca /285 druge kratkoročne obveznosti ( neto znesek izplačila posamezniku) /265 obveznost za davčni odtegljaj (dohodnina posameznika) /262 obveznosti za prispevke izplačevalca.

Mislila sem, da izplačilo nagrad gre na kto 722?

Nagrade upravi in članom nadzornega sveta, ki se obravnavajo kot del dobička - razširjenega dobička, se res evidentirajo na kontu 722. Hvala za "opozorilo".

Deleži v razširjenem dobičku na podlagi opravljenega dela pomenijo prevrednotovanje stroškov dela in s tem dodatne poslovne odhodke, ki na končni stopnji zmanjšajo razširjeni dobiček zgolj na znesek, ki pripada prinašalcem kapitala skupaj z ustreznim davkom (SRS 15.8.) in še

Stroški plač se prevrednotujejo, če se zaposlencem glede na uresničeni razširjeni dobiček v posameznem letu prizna delež v njem. Ta delež se ne izkazuje kot sestavni del javno objavljenega dobička, temveč kot povečanje prevrednotovalnih poslovnih odhodkov v obravnavanem letu. Enako se obravnavajo nagrade upravi (ravnateljstvu) in članom nadzornega sveta (SRS 15.15).

Zavarovanje

Knjiženje kaska

Kako knjižite račune za uveljavljanje kaska pri avtomobilu. Mi smo prejeli račune od servisa, kar sem poknjižila normalno na stroške, kako pa knjižim zdaj dokumente od zavarovalnice, samo manjšam stroške, kaj pa protikonto?

Ko ste prejeli račune od servisa, ste knjižili

  • 415 / 220-servisno podjetje
  • kar ste plačali (predvidevam) in se je 220 zaprlo.

Ko pa vam zavarovalnica povrne, pa se knjiži

  • 110 /
  • -415 /

Če pa denarja niste nikoli plačali servisnemu podjetju in je to direktno nakazala zavarovalnica, potem pa enostavno prvo zgornjo knjižbo daste v storno.

Srošek obiska sejma

Podjetje dobi račune iz tujine za obisk sejma svojih zaposlenih. Kam se poknjižijo te stroški?

Mi imamo odprt konto na 417- Stroški sejma.

Stroški udeležbe na sejmu

Letos bomo prisotni na MOS v Celju, kako sknjižim stroške, kot je nabava določene opreme za razstavni prostor, hrano in pijačo za pogostitev strank, nekaj oblek - nabavljenih za sejem...

  • Oprema: OS, če bo uporabna še naprej, sicer 417
  • Stroški postavitve, prostora, elektrike, čiščenja, itd: 417
  • Pogostitve: reprezentanca
  • Obleke: ja, s temi je pa križ. Ker niso nabavljene za sejem, ampak za ljudi. Če ostanejo v lasti podjetja, so deponirane v podjetju in jih boste uporabljali toliko časa, dokler ne bodo iz mode, bi šlo na DI, prav tako v primeru, da gre za uniforme.

Strošek hostese

Na računu piše 1 kom hostesa...x ur po x eura. Znesek je bred ddv-ja, ker podjetje, ki je izdalo račun ni davčni zavezanec. Muči me, ker ne vem, kam naj to knjižim... Ni klasično študentsko delo , ampak pač najem(ali kako bi to imenovala) hostese v gostilni.

Stroški storitev - ali pri opravljanju storitev (410) ali kaj podobnega. To so stroški storitev. Verjetno vam je račun izdalo podjtje, katero ima s hosteso nek pogodbeni odnos. To je v bistvu storitev tega podjtetja, ali ne?

Strošek reklame

Po naročilnici smo naročili reklamo na nastopu plesne skupine, izstavili nam bodo račun. Kako to poknjižiti? V davčni bilanci je to......?

V Davčni bilanci je to strošek storitev - strošek reklame, knjižite ga 41./220.


Kako naj poknjižim reklamne katakoge, katere delimo, oziroma brezplačno pošiljamo podjetjem?

Na stroške rekleme-kt 417.

Strošek avtorskega honorarja

Račun od avtorske agencije

Zanima me, kako poknjižim prejet račun za avtorski honorar, ki smo ga izplačali. Osebi smo izplačali 300€, provizija firme, preko katerega smo izplačali račun in dohodnina pa sta 50 €. Kam poknjižim? naj še samo povem, da na fkt. ni razvidna višina provizije in dohodnine.

Iz vašega stavka predpostavljam, da ste prejeli fakturo avtorske agencije (tam je lahko obračunana provizija) za avtorski honorar in njej nakazujete celoten znesek??? Je tako? Ali imate drugačen primer?

Da, gre le za knjiženje računa, ki sem ga prejela od agencije. kako pa ga poknjižim?

418/220!(davčni odtegljaj opravi avtorska agencija, prav tako pa tudi obvešča davčni organ.)

Pogodba o poslovodenju

Kam naj jo knjižim? Je iz drugega delovnega razmerja, ko direktorju pripadajo tudi potni stroški, ker je s podjetjem v delovnem razmerju (ta nov 35.člen zdoh), ni pa tam zaposlen in ne dobiva plače?

35. Zdoh-2 člen govori splošno o dohodkih iz zaposlitve, 36. člen pa: dohodek iz zaposlitve je dohodek iz delovnega razmerja-skupina 47; in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi (418=stroški storitev fizičnih oseb, ki ne opravljajo dejavnosti, skupaj z dajatvami, ki bremenijo podjetje (podjemne pogodbe, avtorske pogodbe, pogodbe o poslovodenju...).

Pogodba o poslovodenju je poslovna pogodba, ki jo sklene podjetje/lastnik s poslovodjem/direktorjem in ni klasična pogodba o zaposlitvi, sklenjena na podlagi delovnega razmerja in v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.

Knjiženje:

  • Debet 418 (pogodbeni znesek povečan za 6% prispevek)
  • Kredit 285 pogodbeni znesek zmanjšan za dohodnino
  • Kredit 265 dohodnina (davčni odtegljaj)
  • Kkredit 266 6% prispevek

Račun normiranec

Normiranec nam je izdstavil račun. Naredili smo REK obrazec, plačali davek po ZDOH-2. Na konto dobaviteljev sem poknjižila znesek, ki je na računu za plačilo, razliko pa nisem prepričana kako je pravilno (se pravi znesek davka)?

Za obračunane stroške normiranca, ki opravlja dejavnost in je za vas opravil storitev oz. dobavil blago, na podlagi REK obrazca knjižimo:

  • bruto znesek v breme kontov R3, R4 ali R6 (glede na opravljeno storitev oz. dobavo materiala ali blaga) neto znesek v dobro konta 220 in davčni odtegljaj oz. akontacijo dohodnine v dobro konta 265. Plačilo v breme 220 in 265 ter v dobro 110 .

Račun za popravilo od zavarovalnice

Imeli smo škodo na vozilo (steklo). Dobili smo fakturo za popravilo in plačali ddv, ker seveda zavarovalnica krije samo osnovo. Kako naj knjižim fakturo. Kot cel strošek? Kako je potem s plačilom, lede na to da smo plačali samo DDV?

rAČUN poknjižite normalno: strošek, DDV (če se lahko odbija) in obveznost. Poknjižite tudi terjatev do zavarovalnice 165/786 na podlagi zapisnika zavarovalnice. Predvidevam, da je zavarovalnica nakazala priznano škodo (osnovo) kar izvajalcu storitve (popravila), zato si fakturo zapirajte s terjatvijo do zavarovalnice 22-00/16-52 na podlagi ustrezne listine npr. poravnave.

Reprezentanca

Doma

Kako knjižite pogostitev oz. na računu je točno navedeno, kaj je zaračunano (penina, cviček, radenska, voda, kava, saje in hrana?

Račun gre v reprezentanco, KTO 417, ddv se ne odbija. Vendar morate kot prilogo k računu napisati, kateri poslovni partnerji so se udeležili pogostitve.

Tujina

Plačilo s službeno kartico

Kako poknjižim račun za reprezentanco, prejet v Italiji, ki je bil plačan s službeno kartico?

  • 417/221
  • 221 pa zapiraš s 104(kartica)
  • ko pride obračun iz banke pa zapreš s plačilom banki.

Ker se vse dogaja v tujini, pa gre mimo knjige DDV.

Amortizacija

Nekaj o amortizaciji je že v poglavju knjiženja osnovnih sredstev.

Amortizacija - osnovni pojmi

Če kupiš kako opredmeteno osnovno sredstvo (npr.: stroj), nabavna vrednost je 10.000EUR, je to zdaj kakor odhodek in se knjiži; če pa amortiziramo ta stroj potem se ta strošek (odhodek) ne knjiži direktno in se vknjiži postopoma? a prav razumem? Če je tako kot mislim, potem denar, s katerim si kupil stroj na gotovino ni izkazovan v knjigah in potem je poslovni izid na koncu leta nerealno prikazan?

Amortizacija osnovnih sredstev (opredmetenega osnovnega sredstva) so zneski njihove nabavne vrednosti, ki v posameznih obračunskih obdobjih (letih) prehajajo iz teh sredstev v nastajajoče poslovne učinke (proizvode, storitve). Kakšen bo znesek teh "stroškov", ki bo bremenil poslovni izid, je odvisen od dobe koristnosti tega sredstva (koliko let bomo lahko uporabljali stroj za njegov namen: proizvodnjo). Iz tega izhaja tudi stopnja amortizacije: 100/število let uporabe sredstva = %.

Ob nabavi stroja ste imeli izdatek, posledica tega je, da so se vam povečala sredstva (osnovna sredstva) in zmanjšala denarna sredstva. Gre za preoblikovanje sredstev iz denarne oblike v stvarno obliko. Sama nabava torej ne povzroča stroška/odhodka. Strošek bo nastal šele takrat, ko boste to sredstvo pričeli uporabljati ( v višini obrabe tega sredstva) in bo postal sestavni del cene vašega proizvoda ali storitve. Vendar pa ne bo prešel v ceno izdelka/storitve naenkrat (100%), temveč v odvisnosti od števila let/obdobij uporabe tega sredstva (rečemo v dobi koristnosti osnovnega sredstva).

Primer: nabavna vrednost vašega stroja je 10.000 EUR. Ob nabavi ocenite, da ga boste glede na tehnološke in ekonomske kriterije uporabljali 5 let. Iz tega izhaja, da bo stopnja amortizacije 20% (100/5), strošek amortizacije, ki bo izkazan v poslovnih odhodkih pa bo 20% od nabavne vrednosti na leto = 2.000 EUR. Torej boste v petih letih nadomestili nabavno vrednost stroja.

Amortizacija - odločitev vodstva?

Direktor našega podjetja je predlagal, da letos ne obračunamo amortizacije.Ali jo moramo obezno obračunat v tekočem letu in jo poknjižit ali jo lahko obračunamo in knjižimo v naslednjem letu za dve leti skupaj ? Kako je z davčnim obračunom?

Podjetje mora poslovati po SRS. V skladu s SRS se tudi obračunava amortizacija, ki je davčno priznana, če je stopnja amortiziranja usklajena z Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb, če pa je večja, pa se razliko izvzame iz davčno priznanih odhodkov. Torej: obračunavanje amortizacije ne more biti direktorjeva odločitev.

Pospešena amortizacija

Zanima me, če je kdo slisšal kaj o "HITRI AMORTIZACIJI OSNOVNIH SREDSTEV"? Podjetnik mi je namrec rekel, da mu njegov racunovodja za osnovno sredstvo tovornjak obracuna hitro amortizacijo. Da si lahko zbere in jo obracuna po 33% ali pa celo 50% ce on tako zeli. Kolikor jaz vem gre 50% samo za racunalnike in rac.opremo, vecina drugih opredmetenih os pa najvec 20%. A mi veste povedati o cem je podjetnik govoril?

Lahko obračuna hitro ali počasno AM v poslovnih knjigah, samo za davčne namene ne sme biti večja od dopustne po zakonu (za tovornjak 20%).

Hvala, to sem že razmisljala, ker vem, da je v davcnem obracunu postavka za prevec obracunano amortizacijo.

Z različnim upoštevanjem amortizacije za polsovne in davčne namene nastanejo začasne razlike. V kolikor obračunate za poslovne namene višjo amortizcacijo, kot jo upoštevate v davčnem obračunu, ki predstavlja v posameznem letu davčno nepriznan odhodek. Gre za začasno nepriznane dohodke, nastane začasna odbitna razlika in odložena terjatev za davek, ki jo je podjetje po lastni oceni glede na njihovo višino dolžno oblikovati le za pomembne postavke.

Tiskalnik - amortizacijska stopnja

Nabavili smo ploter (tiskalnik) v vrednosti 40000 eur, katero amortizacijsko stopnjo bi uporabili?

Oprema je po novem 20 %, računalniška, strojna in programska oprema 50.

Takoj na začetku nastane dilema: a je tiskalnik računalniška oprema ali je pač oprema. Če se postavimo na stališče, da tiskalnik brez računalnika ne more delovati - ne more samostojno delovati, kar je pogoj, da lahko rečemo, da je nekaj oprema, potem je ta vaš tiskalnik prav gotovo računalniška oprema. In od tod pač stopnja AM za davčne namene, ki izhaja iz predpisane skupine. Osnovno vodilo pri določanju stopnje amortizacije pa ne sme biti stopnja, ki je davčno priznana, temveč stopnja, ki izhaja iz dejanske dobe uporabe/koristnosti konkretnega osnovnega sredstva.

Vaše mnenje je vredno temeljitega razmisleka. Ampak da je oprema 20 % pa nisem vedela...Imam precej nove podatke /od letos marca/o stopnjah pa imam napisano 25 %.za opremo. A mi lahko kdo pove kje so čisto točni podatki, da pregledam. Problem je, če enkrat začneš z eno stopnjo, se je moraš držati in če začneš narobe ni dobro. Dejanska doba koristnosti je zelo pomembna, precej se razlikuje pri zadevah, drobni inventar je tudi dostikrat delikaten. A veste kako je v primeru, ko si s.p. ne bi hotel npr. več obračunavati osebni avtomobil kot osnovno sredstvo po 7 letih, neodpisane vrednosti pa je še nekaj...za mogoče 2 leti - AM, nato bi sledil odpis.A je možno prej nehati z obračunavanjem amortizacije?. Tržna vrednost je približno enaka knjigovodski. Kakšne so vaše izkušnje?

Davčno priznane stopnje amortizacije so razvidne iz 33. člena Zakona o davku na dohodek pravnih oseb (Ur.l.RS 117/2006): oprema, vozila in mehanizacija je stopnja 20% (velja za osnovna sredstva, pri katerih se prične obračunati amortizacija v letu 2007). Amortizacija se obračunava od osnovnih sredstev, ki so razpoložljiva za uporabo. To velja tudi za s.p., kar pomeni, da kolikor je osnovno sredstvo razpoložljivo za uporabo (in ni nujno, da ga uporablja) je potrebno obračunati tudi amortizacijo. Če pa osnovnega sredstva ne uporablja več, ker je bodisi namenjen prodaji ali pa je neuporabno, prenesemo konkretno osnovno sredstvo na skupino za odtujitev (skupina 67).

Knjiženje amortizacije osnovnih sredstev

Pred kratkim smo prevzeli s.p. in imam problem v zvezi z knjižbo AM telefona, ki je bil kupljen 2005 in poknjižen takole in sicer:

  • nabavna vrednost 78.000 x 25% = 19500/12mx9m doba uporabnosti = 14.625
  • revalorizacijski popravek = 14625 + 19500 = 34.125
  • preostala vrednost = 78.000 - 34.125 = 43875, kar je tudi podlaga za leto 2006. tukaj mi pa nastane problem in sicer preostala vrednost je 43.875 in kako je izračunala popravek vrednosti na 8.043,75 tako da nastopi podloga za leto 2007 preostala vrednost 35831,25. ne vem kako prevzeti in poknjižiti tole amortizacijo?
  • in še zakaj je vzela 25% namesto 20%, ali to pomeni da moram nadeljevati z 25%?

Jaz bi sklepala takole:

  • nabavna vrednost osnovnega sredstva je 78.000 SIT (preračunajte v EUR)
  • amortizacija za leto 2005 (pričetek amortizacije april 2005 - 9 mesecev koriščenja v letu 2005) = 25% od 78.000 za 9 mesecev = 14.625 SIT
  • amortizacija za leto 2006 = 78.000 X 25% (za 12 mesecev) = 19.500 SIT
  • skupaj amortizacija= popravek vrednosti osnovnega sredstva na dan 31.12.2006 = 14.625 + 19.500 = 34.125
  • sedanja/neodpisana vrednost na dan 31.12.2006 = 78.000 - 34.125 = 43.875.

Podatki osnovnega sredstva na dan 31.12.2006/01.01.2007 se podatki preračunajo v EUR

  • nabavna vrednost = 78.000
  • popravek vrednosti = 34.125
  • sedanja/neodpisana vrednost = 43.875

Osnova za amortizacijo je nabavna vrednost (78.000), stopnja amortizacije je 25% - to je najvišja davčno priznana stopnja amortizacije v letu 2005 za opremo, ki pa jo uporabljate vse do dokončnega odpisa sredstva. Amortizacija bo v letu 2007: 25% od 78.000 = 19.500 oziroma 81,37 EUR.

In še nekaj: Ko ste prevzeli vodenje poslovnih knjig za s.p. od drugega računovodskega servisa, sta ta prevzem opravili zapisniško. V zapisniku mora biti navedeno kaj prevzemate, kaj je bilo doslej evidentirano, katere vrste poslovnih knjig, katere obračune ........ Morebiti predstavlja znesek (8.043,75) obračunano amortizacijo za določeno število mesecev v letu 2007?, čeravno bi ta obračun moral biti že v EUR. Torej, če tega ni v obrazložitvi pri prevzemu, povprašajte prejšnjega računovodjo in ne ugibajte, kaj bi lahko to bilo!

Četudi so poslovne spremembe za leto 2007 (do datuma prevzema) že evidentirane, odgovarjate za celotno poslovno leto.

Zapisniško smo prevzeli vsa osnovna sredstva in kaj je bilo evidentirano pa imam zaključne račune pred sabo za leto 2005 in 2006. Problem je, ker očitno lastnik rad menjava računovodski servis vsako leto. Za leto 2005 sem razumela obračun amortizacija tako kot je prav:

  • POPRAVEK = 34125 in preostala vrednost = 43.875
  • Za leto 2006 ne razumem obračuna, ki ga je naredila, se pravi, če je preostala vrednost-NV= 43875, kako je ona dobila 8043,75 = popravek vrednosti in od tega, da je na dan 31.12.2006 preostala vrednost= 35.831,25 (to vem, da je odbila). Tisti znesek ne razumem kako ga je izračunala 8.043,75.

Problem je ker se mi ne izide AM obdobje 4 let za odpis OS. letos bo tretje leto.

Za leto 2006, po stanju na dan 31.12.2006 je neodpisana vrednost 43.875.

Znesek 8.043,75 je dodaten obračun???, saj je v popravku vrednosti (34.125) obračunana amortizacija za leto 2005 in 2006 z upoštevanjem stopnje odpisa 25%.

In kje ima izkazan dodaten znesek 8.043,75 oziroma neodpisano vrednost 35.831,25???? (pravite da veste, da ga je odbila???)

Če ne boste mogli sami razvozlati, boste pač morali poklicati prejšnjega računovodjo, da vam to razjasni.

Kaj vam pomeni (v najinem razgovoru) pojem preostale vrednosti? Ali to =(sedanja vrednost, knjigovodska vrednost, neodpisana vrednost) ali kaj drugega? Preostala vrednost je namreč vrednost, ki ostane na osnovnem sredstvu, ko je končano amortiziranje. V primeru preostale vrednosti je osnova zča obračun amortizacije: nabavna vrednost zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost. Ta se določi samo pri pomembnih postavkah (torej ni obvezno).

Amortizacija pri finančnem najemu

Zanima me kako je s knjiženjem lizinga pri najemudajalcu? Kdo lahko obračunava amrtozacijo od opreme oziroma sredstva, ki je v finančnem najemu?

V kolikor imate sklenjeno pogodbo o finančnem leasingu iz katere izhaja, da bo predmet leasing pogodbe prešel v last najemojemalca po plačilu zadnjega obroka, pomeni, da je najemojemalec ekonomski upravičenec, torej on uporablja sredstvo za opravljanje svoje dejavnosti in plačuje obroke z namenom, da bo tudi lastništvo prešlo na njega, torej ima tudi pravico, da od sredstva obračunava amortizacijo in jo uveljavlja kot strošek (če seveda sredstvo uporablja za poslovne namene, pazi pri os. vozilu, ki se morebiti uporablja tudi za osebne namene).

Amortizacija - finančni najem, 1 leto za tovorno vozilo

Stranka je kupila tovorno vozilo na finančni najem za dobo 1 let-a. Ker se mora z davčnega vidika osnovno sredstvo vzeto na finančni najem zamortizirati v dobi trajanja finančnega najema pomeni, da bo v tem primeru 80% davčno nepriznan strošek amortizacije. Kako rešiti ta problem z davčno nepriznano amortizacijo? Ker se stranka pred nakupom vozila ni posvetovala z menoj glede finančnega najema. Ali je možnost, da pred koncem finančnega najema stranka proda vozilo komisijski trgovini in preko njih zopet vzame to isto vozilo, ga knjižim v OS in ga amortiziram 20% letno in se tako izognem davčno nepriznanim stroškom amortizacije? Ali pa, če je možno, da stranka vzame kredit in obveznost finančnega najema poplača ter se prekine pogodba, naprej pa se vodi, da je OS vzeto na kredit (ali je prvi podpis pogodbe finančnega najema mirodajen za davčno, da je bilo vozilo vzeto na FN in s tem ostanejo zopet davčno nepriznani stroški amortizacije)?

Poglejva kaj pravi SRS 13.14 (SRS 13): Amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, vzetih v finančni najem, mora biti usklajeno z amortiziranjem drugih podobnih opredmetenih osnovnih sredstev. Če ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja finančnega najema, je treba takšno opredmeteno osnovno sredstvo povsem amortizirati bodisi med trajanjem finančnega najema bodisi v dobi njegove koristnosti, in sicer v tistem obdobju, ki je krajše.

V vašem primeru (takšni so vaši podatki) je sklenjena pogodba o finančnem najemu za 1 leto. V tem obdobju bo poravnana obveznost in po poteku pogodbe preide tudi "formalno" lastništvo na vas. Torej obstoja utemeljeno zagotovilo, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca finančnega najema, zato boste osnovno sredstvo amortizirali glede na dobo koristnosti oziroma glede na stopnje, ki jih že uporabljate za tovrstna sredstva.

Ne vidim nobene potrebe spreminjanja konkretnih pogodb, saj bo davčna amortizacija usklajena z poslovno amortizacijo (seveda, če so veljavne stopnje v skladu z davčno zakonodajo). Kolikor pa ni utemeljenega razloga, da bi lastništvo prešlo na vas po poteku dobe finančnega najema (1 leta) pa morate seveda uporabiti takšno stopnjo, da je osnovno sredstvo amortizirano v obdobju najema.

SRS 1, konkretno 1.46 k: Finančni najem je najem, pri katerem se pomembna tveganja in pomembne koristi, povezani z lastništvom nad najetim opredmetenim osnovnim sredstvom, prenesejo na najemnika. Lastninska pravica lahko preide na najemnika ali pa tudi ne. Takega najema praviloma ni mogoče enostransko razveljaviti. Najemodajalcu zagotavlja povrnitev naložbe v najem in še dobiček. Torej, če so tveganja in koristi prenesena na najemojemalca je to finančni najem (menim, da so pri vozilu prenesena tako tveganja kot tudi koristi), četudi na njega ni prenešena lastninska pravica po poteku dobe finančnega najema. In če po poteku najema tovorno vozilo ne bo prešlo v lastništvo (klavzule iz pogodbe niste navedli - z zadnjim obrokom preide lastništvo na najemojemalca-odkupna vrednost...), se bo poslovna amortizacija razlikovala od davčne amortizacije.

Če sem prav razumela slovan, po enemu letu, ko odplača zadnji obrok (tako je v klavzuli) in preide lastništvo na kupca, imamo možnost, da je vsa amortizacija davčno priznana (v vseh petih letih - stopnja amortizacije 20%). Davčno nepriznana bi bila v primeru, če lastništvo ne preide ob koncu FN na kupca.

Tovorno vozilo ste ob prevzemu evidentirali kot osnovno sredstvo in med osnovnimi sredstvi bo tudi ostalo po poteku obdobja iz pogodbe o finančnem najemu. Določili ste mu stopnjo amortizacije glede na podobna osnovna sredstva in glede na dobo koristnosti. Doba koristnosti tako ni enaka obdobju finančnega najema. In če je stopnja v mejah iz zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, je tudi v celoti davčno priznana (20%-na stopnja glede na 5 letno dobo koristnosti).

Če pa lastništvo ne bi prešlo na najemojemalca po enem letu, pa bi morali uporabiti stopnjo znotraj enega leta. V tem primeru pa je jasno, da vam razlika ne more biti davčno priznana, saj ste uporabili višjo stopnjo kot jo priznava zakon.


Amortizacija naložbenih nepremičnin

Prosim, če mi lahko podate podatek na kateri konto se knjiži amortizacija od naložbene nepremičnine. Nekje sem zasledila, da v R-7.

Kar hitro vzamite v roke predpisan kontni načrt za gospodarske družbe (pravite, da je v razredu 7), prepričana sem, da boste našli pravi konto.

Delitev osnovnih sredstev večjih vrednosti na sestavne dele

Zanima me, kaj poemni za dele gradbenih objektov vključno z naložbenimi nepremičninami 6% - Zakon o davku od dohodka pravnih oseb? Ali to velja če je zgradba večja, mi pa amortiziramo samo del zgradbe? Glede na to, da imajo zgradbe dokaj visoko nabavno vrednost je velika razlika med 3 in 6%?

Zgradba ima dele, ki imajo različno dobo upoabnosti. Tako ima po vsej verjetnosti ostrešje krajšo življensko dobo kot na primer zidan del objekta, ali mogoče stavbno pohištvo. Lahko imamo tudi del zgradbe iz betona, del iz lesa.... Zato standardi predvidevajo možnost delitve objekta na sestavne dele, ki so tudi davčno obravnavani.

Vi tako objekt razdelite na sestavne dele in vsak del amortizirate posebej in tudi ločeno davčno obravnavate. Tako je za sam objekt (kot osnovni bojekt ) najvišja davčno priznana stopnja 3 %, za dele objekta pa 6 %. Kot sestavni del lahko ob nabavi ocenimo tudi predvideno vrednost remontov.

Ta možnost, kolikor sam razumem SRS 1.11 (SRS 1), to ne velja le za zgradbe, temveč tudi na primer za stroje, vozila,... večjih vrednsoti, sestavljeni iz delov z različno dobo uporabnosti.

Amortizacija prevrednotenih osnovnih sredstev

Brala sem, da cenilec s svojo cenitvijo nepremičnine in s tem posledično spremenjena amortizacija ne vpliva na davke od dejavosti pri zasebnikih. Ali to isto velaj tudi za d.o.o.?

Vpliva na poslovni izid, naprej še na DDPO. Vsaka cenitev nepremičnin (s.p. ali d.o.o.) je povečanje ali zmanjšanje knjgovodske vrednosti na pošteno (tržno) vrednost. Amortizacija iz tega naslova (povečanja) ni davčno priznana in prenos presežka iz prevrednotenja se knjiži na poslovni izid.

Dopolnitev gornjega mnenja ( Amortizacija iz tega naslova (povečanja) ni davčno priznana in prenos presežka iz prevrednotenja se knjiži na poslovni izid.): amortizacija je davčno priznana v obračunanem znesku, presežek iz prevrednotenja se ne knjiži v tekoči poslovni izid, temveč se za tisti del presežka iz prevrednotenja, ki izvira iz prevrednotenega sredstva, poveča preneseni poslovni izid (podjetnikov dohodek pri s.p.-jih)). Za davčne potrebe, pa se povečuje davčna osnova (npr. zap. 11.5. davčnega obračuna zasebnika oziroma 11.5. obračuna davka od dohodkov pravnih oseb). Iz tega sledi, da sprememba računovodske usmeritve - vrednotenje osnovnih sredstev po pošteni vrednosti; nima vpliva na davek iz dejavnosti oziroma na davek od dohodkov pravnih oseb. Ima pa vpliv na tekoči poslovni izid: povečana amortizacija povečuje odhodke poslovanja ter posledično zmanjšuje tekoči poslovni izid ob hkratnem povečanju preteklega poslovnega izida za isti znesek.

Več najdete v SRS 1, natančneje v SRS 1.32 in v 15. členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (SRS 1).

  1. prevrednotenje: 02/951
  2. amortizacija: 43/03, 951/934

Amortizacija osnovnih sredstev nabavljenega na lizing

Določitev nabavne vrednsoti

Ali se od OS (osebno vozilo) nabavljenega na leasing lahko obračuna amortizacija, od plačanega zneska, ali od celotne vrednosti vozila?

Osnova za amortizacijo je njegova nabavna vrednost, povečana za DDV, če je le-ta neodbiten. Nabavna vrednost mora biti razvidna iz pogodbe ali pa priloženega obračuna/računa. Ta vrednost ni enaka vrednosti iz leasing pogodbe, saj je vrednost leasinga povečana še za obresti.

Ali prav razumem, da je osnova za amortizacijo nabavna vrednost osebnega vozila po računu, ne pa vrednost plačanega leasinga v letu 2007? Osebno vozilo ni nabavljeno 100 % za opravljanje dejavnosti?

Plačilo leasing obrokov (glavnica + obresti) je predmet poravnave obveznosti in ugotavljanja nabavne vrednosti osnovnega sredstva.

Primer: leasig je sestavljen takole:

  • nabavna vrednost vozila = 10.000 d.e.
  • DDV od vozila = 2.000 d.e. (plačate hkrati s pologom) - vhodni DDV, ki se ne odbija
  • plačilo ob sklenitvi pogodbe (20%) = 2.000 d.e.
  • višina leasinga = 10.000 - 2.000 = 8.000 d.e.
  • obresti = 1.500 d.e.
  • DDV od obresti = 300 d.e.
  • skupaj obveznost iz leasing pogodbe) = 8.000 + 1.500 + 300 = 9.800
  • od tega odpade na odplačilo v letu 2007 (izmišljen podatek)= 1.000, v tem znesku je npr. za 300 obresti in 60 DDV od obresti).

Od vseh teh alinei je prenos na osnovno sredstvo 10.000 + 2.000 = 12.000, ostalo je obveznost iz leasing pogodb. Če pa se DDV odbija, potem je vrednost osnovnega sredstva 10.000. Za plačilo se zmanjša obveznost, obresti in DDV se prenese v odhodke.

  • Kaj ste pa mislili, da osebno vozilo ni nabavljeno 100% za dejavnost?
  • Hočete reči, da je vozilo osnovno sredstvo družbe, ampak se uporablja tudi za privatne namene?

Res sem nerodno napisala, vendar hočem reči, da je OS last družbe, vendar se uporablja tudi za privatne namene. Ali se v tem primeru obračuna 100 % amortizacija?

Amortizacija se obračuna normalno, uporabo za privatne namene pa obračunate npr. kot boniteto, če koristi osebni avto zaposlen (boniteta = 39. člen Zakona o dohodnina, vrednotenje bonitet v 43. členu istega zakona).

Določitev dobe uporabnosti

Kupili smo opremo na finančni leasing.Osnova za amortizacijo je znesek fakture. Točko 1.19 SRS 1 dost ne razumem.Kolikšno stopnjo amortizacije vzamemo ? Amortizacijo obračunavamo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.

SRS 1.19. (SRS 1) vam govori le o tem, kako določiti nabavno vrednost. Če imate račun, se iz računa vidi nakupna cena osnovnega sredstva. Pri določanju amortizacijske stopnje upoštevajte kriterije kot sicer (doba uporabnosti, življenjska doba itd.) oziroma tudi, ali že imate istovrstna OS v podjetju in kakšna je pri njih življenjska doba. Ne smete pozabiti na davčno priznane amortizacijske stopnje. Pri določanju amortizacijske stopnje sredstva, pridobljenega s finančnim najemom, naj ne bi bilo razlik glede na ostala sredstva, v praksi pa je velikokrat tudi tako, da je (sploh pri opremi) amortizacijska doba nekje enaka dobi finančnega najema.

Sprememba stopnje amortizacije

Zanima me če je podjetje v preteklih obračunskih obdobjih obračunavalo preveč amortizacije je kakšna možnost da se to popravi v tekočem obdobju?

Sprememba dobe koristnosti osnovnega sredstva in z njo povezane stopnje amortizacije se šteje kot sprememba računovodske ocene. Učinek spremembe računovodske ocene se uporabi za naprej in vpliva le na obdobje, v katerem je bila računovodska ocena spremenjena (npr. v letu 2010, ko uporabimo spremenjeno stopnjo amortizacije za obračun amrotizaicje za leto 2010) in na kasnejša obdobja (in to stopnjo uporabljamo naprej). To izhaja iz 9. točke Uvoda k SRS: ....Sprememba računvoodskih ocen je prilagoditev knjigovodske vrednosti sredstev oziroma obveznosti kot posledica ocene sedanjega stanja sredstev in obveznosti ter predvidenih bodočih koristi iz sredstev in obveznosti. Temelji na novih informacijah ali novih dogodkih, zato se ne šteje za popravke napak,....Ocenjevanje zajema: ...glede dobe koristnosti amortizljivih sredstev in vzorca pojavljanja gospodarskih koristi iz teh sredstev....Učinek spremembe računovodske ocene se uporabi za naprej in vpliva le na obdobje, v katerem je bila računovodska ocena spremenjena, in na kasnejša obdobja.

Osnovna sredstva do 500 €

Nekaj je v tej temi (s.p.).

Stroški dela

Knjiženje plač

Lahko prosim, če mi nekdo napiše konte za knjiženje plač?

  • 4700 / 2500 = obračun bruto plače
  • 2500 / 2510 = neto plače
  • / 2530 = obv.za prispevke delojemalcev
  • / 2540 = dohodnina
  • 473 / 2550 = obračunana prehrana, prevoz na delo
  • 4740 / 2620 = prispevki delodajalca
  • 4750 / 2630 = davek na izplačane plače

Če pa imate še refundacijo boleznin, temu primerno zmanjšate kto. 4700 in ga prenesete v terjatve 161 (terjatve do ZZZS) - bruto nadomestilo in seveda tudi prispevke delodajalca iz 4740 na 161 - prispevki na bruto plače.

Vkalkulirane plače - kasnejše izplačilo

V letu 2009 smo zaradi negativnega rezultata poslovanja ob polletju po sklepu direktorja za nekaj mesecev izplačevali znižane plače. Direktor se je odločil, da bo nastale razlike izplačeval letos postopoma ob izplačilih plač za tekoče leto.

Ali razmišljam pravilno:

Ob zaključku poslovnega leta 2009 izračunamo razlike po dejansko obračunanih(znižanih) plačah in plačah, kakršne naj bi prejel posamezni delavec po Pogodbi o zaposlitvi. Skupni znesek tako izračunane razlike bruto plač knjižimo na 31.12.2009 470/290; prispevki delodajalca na te plače 474/290. V tekočem letu 2010 bomo po sklepu direktorja razlike prenašali v dejanski obračun plač (posebna postavka na plačilni listi-recimo Razlika iz leta2009) in za dejansko obračunane razlike zapirali pasivne časovne razmejitve.


Zaposlenci imajo pravico do plače iz pogodbe, kar pomeni, da je razlika tudi iztožljiva. Na drugi strani pa je ta razlika tudi strošek tekočega obdobja, v katerem je ta nastal (in ni bil izplačan). Če upoštevamo SRS 15.11.: obračunanim stroškom dela ustrezajo z njimi povezani kratkoročni dolgovi, dokler se ne poravnajo. Obveznosti za plače se izkazujejo kot obveznosti do posameznih zaposlencev v znesku kosmatih plač in kot obveznost za dajatve, ki se obračunavajo glede na znesek kosmatih plač in niso njihov sestavni del....bi morali razliko na dan 31.12. izračunati kot obračunane plače in na drugi strani kot obveznost iz plač, obveznost za prispevke od plač.....(namesto skupine 29 uporabiti skupino 25*, 26*).. V bistvu je na koncu leta ostala določena obveznost delodajalca do zaposlencev, ker so se ustno nekaj dogovorili. V primeru, da pa je bila sklenjena nova pogodba, ki je zmanjšala plačo, pa teh razlik ne morete izkazati na ta način.


Časovne razmejitve (pasivne) zajemajo kratkoročno vnaprej vračunane stroške oziroma kratkoročno vnaprej vračunane odhodkov - poglejte podrobneje SRS 12.

Uporabite analitične konte, da boste lažje prenašali iz teh kontov v naslednjem letu

Invalidi nad kvoto

Tema je opisana v tej povezavi (samostojni podjetniki).

Obračunani in neplačani prispevki invalidov

Mene pa zanima na kateri konto se knjižijo obračunani in neplačani (oproščeni) PIZ prispevki za zaposlenega invalida, ki jih lahko porabiš le za to predpisane namene?

Obračun plače in vseh prispevkov, tako tistih ki jih morate plačati, kot tistih ki jih samo obračunate (za invalide) evidentirate na ustaljen način: 470/250...250/251 neto,253 prispevki in 254 dohodnina ter še prispevki delodajalca 474/262.

Nato prenesete obračunane prispevke, ki se nanašajo na "invalida": 253, 262/968. Ko boste sredstva koristili: 968/768.

Knjiženje refundacij

Refundiranznesek ne knjižimo na stroške (47) ampak na terjatve (16) kot terjatev do ZZZS in da to ni naš strošek ampak terjatev, ki jo nato dobimo poplačano. Jaz pa razmišljam takole - mi smo obračunali plačo (bolniška nad 30 dni je za cel obračunan mesec) plačali smo prispevke in tudi delavcu nakazali plačo na TRR nato pa smo dali zahtevek za refundacijo, ki smo jo nato dobili plačano.Če ne knjižim plače pod strošek ampak terjatev potem če prav razumem je to naš prihodek. dejansko pa je to bil prvo naš strošek, ki nam ga je ZZZS povrnil torej mora biti 0.

Podatki:

  • Bruto 542,08 €
  • prispevki na plačo 87,27 €
  • refundiran znesek 629,35 €

Najprej:

1) če bi delavec delal - torej ne bi bil odsoten iz dela zaradi bolezni bi plačo evidentirali (brez prevoza, prehrane.. ):

  • 470/250 = bruto znesek plače
  • 474/262 = prispevki delodajalca na plače;

2.) in zdaj ker delavec ne dela in je odsoten zaradi bolezni več kot 30 dni, nam te "stroške nadomesti ZZZS, zato imamo ob obračunu in izplačilu plače terjatev do zavoda:

  • 162/250 = 542,08 €
  • 162/262 = 87,27 € 250/251,253,254 (neto, prispevki iz plače, dohodnina)

? izplačilo plače 251,253,254/110 = 542,08 €; prispevkov: 262/110 = 87,27 €

3.) povračilo s strani ZZZS:


Kako knjižite povračilo zzzs za bolniško nad 30 dni ,krvodajalstvo...:

  • ali celoten znesek iz zahtevka , ki je refundiran , na isti konto ,npr.jaz imam za to podkonto 1621 in za isti znesek zmanjšano obveznost na 2500?
  • ali neto znesek na en podkonto,dohodnino od tega neto zneska na drug podkonto, prispevke dedlodajalca od tega zneska na trteji podkonto, prispevke delojemalca 16,1% od tega zneska na četrti podkonto?
  • 110/162 = 629,35 €

Zaradi vsebinske kontrole pravilnosti evidentiranja plač ter prispevkov delodajalca (povezava kontov stroškov in kontov obveznosti), je priporočljivo, da se refundirana nadomestila izkazujejo tako, da nam primerjava kontov omogoči to kontrolo.

Primer:

  • konto 250 razdelimo na: 2500 kratkoročne obveznosti za bruto nadomestila in 2501 kratkoročne obveznosti za refundirana bruto nadomestila plač;
  • 162 na: 1620 terjatev do ZZZS za refundirane bruto plače in 1621 terjatev do ZZZS za prispevke delodajalca.

In knjiženje: 470,474/2500 bruto plače in nadomestila v "breme" podjetja

  • 1620/2501 bruto nadomestilo - refundacije
  • 2500+2501/251 neto, 253 prispevki delojemalca, 254 davki delojemalca, razporeditev obračuna plač (celoten obračun ne glede na to v čigavo breme so obračunane);
  • izplačilo: 251, 253, 254/110

in

  • 474/262 prispevki delodajalca od bruto plač in nadomestil
  • 1621/262 prispevki delodajalca od refundiranih nadomestil
  • plačilo prispevkov: 262/110

Kljub temu mi še nekaj ni jasno: če gre za majhno podjetje, ki za lastno evidenco ne rabi tako razbitega, ali je dovolj da celoten znesek, ki bo refundiran, knjiži kot terjatev na 1620 in za ta znesek v celoti zmanjša kar 4700(saj je obevzna le pravilna uporaba dvomestnih kontov, in tudi vi pišete....je priporočljivo...ne pa obvezno)?

Še s tem, ko pišete: "razporeditev obračuna plač (celoten obračun ne glede na to v čigavo breme so obračunane);" ne vem ,kaj ste mislili-ali se to nanaša le na konta 253 in 254, ali tudi 251(ker piše v siti vrsti, logično mi pa ni).Se opravičujem ,ker nisem čisto dobro razumela,vendar bi si rada enkrat za zmeraj nastavila red glede tega.

Refundacija sestoji z bruto zneska nadomestila (470) in prispevkov delodajalca (474). Ne glede na to, da je obvezen le dvomestni kontni okvir, si morate v poslovnih knjigah zagotoviti podatke, ki so potrebni za sestavo računovodskih izkazov. Za izkaz poslovnega izida potrebujete podatek o stroških plač (te so evidentirane na kontu 470-bruto plače in nadomestila v breme podjetja), stroški pokojninskih zavarovanj (ti so evidentirani na kontu 474/prispevek delodajalca); stroški drugih zavarovanj (tudi ti so evidentirani na kontu 474 - prispevki delodajalca) in drugi stroški dela (preostali konti skupine 47-prehrana, prevoz, regres za LD...).

Bruto plača sestoji: iz neto plače, prispevkov delojemalca in davka/dohodnine. Tisti del bruto plače, ki predstavlja strošek podjetja je izkazan kot strošek, preostali del, ki se refundira pa je vzpostavljena terjatev. To pomeni, da le bruto plačo razdelite na tisto, ki gre v stroške in tisto, ki ne gre v stroške, medtem, ko obveznost do delavcev za izplačilo ni potrebno ločeno izkazovati: 2500+2501 bruto plače skupaj se delijo na: neto plača (251), prispevki delojemalca (253) in dohodnina (254). Zato je princip evidentiranja poslovnih dogodkov v povezavi s plačami takšen kot sem vam ga prikazala - in ta se ne razlikuje glede na velikost podjetja.

Knjiženje bonitet

Kako knjižite bonitete kadar jih obračunate zaposlenim pri plači (glede na to, da vam potem pride dejansko neto višji za razliko bruto bonitete-prispevki,davek)? Ali zmanjšate bruto?

Pri bonitetah se bruta ne knjiži, ker se ga ne izplačuje ampak je to le osnova za izračun prispevkov in dohodnine. Torej se knjižijo samo prispevki, kar avtomatsko zmanjšuje neto.

Boniteta pri plači

Podjetje nam plačuje nezgodno zavarovanje za katerega moram nato obračunat boniteto, ker je upravičenec zavarovanec in ne podjetje. Račun poknjižim normalno kot davčno nepriznane stroške in obveznosti do dobavitelja.

Kako naj obračunam pri plači?

Stroške zavarovanja, ki jih vključite v boniteto in od tega obračunate tako prispevke kot dohodnino, so davčno priznani odhodki. S prejetim računom ste jih že evidentirali kot stroške, zato jih ne vključite ponovno med stroške - kot bruto plačo.

Boniteta povečuje osnovo za obračun prispevkov in dohodnino, torej povečuje bruto plačo zgolj kot obračunska kategorija in je ne vključujete ponovno v strošek.

Primer evidentiranja:

Prejeti račun za zavarovanje (ki bo kasneje vključen kot boniteta): 473/220

  • bruto plača brez vključene bonitete: 470/250
  • razporeditev bruto plače: 250/251 neto; 250/253 - prispevki od plač, vključno s prispevki od bonitete;
  • dohodnina: 250/254

itd. knjiženje celotnega obračuna plač:474/262 (prispevki delodajalca vključno s prispevki od bonitete).

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

Firma nam plačuje prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Kako to poknjižim?

Knjiži se na 472/285.

Povračila delavcem

Povračila potnih stroškov

Primer z šrejetim avansom: Mi prosim kdo pomaga pri knjiženju?

  1. Delavec je prejel iz blagajne predujem za službeno potovanje: 635.000 SIT
  2. Stroški po potnemu nalogu: 592.000 SIT
  3. Vračilo gotovine delavca: 53.000 SIT

Mislim da je pravilno knjiženje naslednje:

  1. 165/100 635.000
  2. 414/165 592.000
  3. 100/165 43.000

Knjiženje obveznosti do delavcev

  • 414/255 strošek - obveznost do delavca
  • 255/165 zapiranje avansa

Če položimo sredstva na transakcijski račun (ni pa nujno) potem ko položimo sredstva na tran. račun pa še knjižbe blagajne

  • 109/100

in ko prispejo sredstva na transak račun knjižba banke

  • 110/109

Račun za malico - plača jo delodajalec

Prejeti račun gostinskega podjetja za malice za zaposlene (delavci imajo plačano prehrano, ne dobijo zneska za malico.)

Knjižin: 4732/2200, DDV za malice ni odbitna postavka (66. člen ZDDV-1).

Knjiženje regresa

Prosim, če mi lahko nekdo pomaga in napiše kontiranje regresa. Dobila sem regres in sicer bruto 695 €.Kaj se še obračuna pri regresu, kakšen je strošek podjetja?

  • 473/ bruto
  • /257 akont.dohodnine
  • /255 neto regres
  • 255/ 110 izplačilo regresa
  • 257/110 plačilo akont.dohodnine od regresa

Znesek bruto regresa je v tem primeru strošek podjetja. Kot že zgoraj napisano se pri regresu ki ne podleže plačilu prispevkov (ko regres ne presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca) obračuna akontacija dohodnine po povprečni stopnji. Če pa regres preseže zgoraj omenjeno mejo pa je potrebno od zneska ki presega ta znesek obračunati in plačati tudi prispevke za socialno varnost

Jubilejna nagrada

Izplačali smo jubilejno nagrado.Na kateri konto naj pokljižim. kako naredim temeljnico?

Poknjižite sklep o izplačilu jubilejne nagrade: V breme 4730 v dobro 2550 in izplačilo v breme 2550 v dobro 1100

Odpravnina ob upokojitvi

Ali naj knjižim odpravnino ob upokojitvi tako kot redno delo ali kako drugače?

Jaz knjižim na 473/255 drugi prejemki zaposlenih.

Dodatek za urejenost

Zanima me ali si lahko delodajalec, če izplačuje dodatek za urejenost knjiži med stroške?

Če ima to opredeljeno v internih aktih in/ali pogodbi o delu in je tak dodatek del plače potem lahko.

Plačilo odškodnine delavcu

Plačilo odškodnine za posledice delovne nesreče

Smo gradbeno podjetje. Pred 10. leti je imel delavec nesrečo na delu. Zaradi te nesreče je invalid. Zdaj nas je stožil za 57.000,00 eur (odškodnina, obresti, stroški odvetnika), ker bi naj bila naša krivda. To smo mu plačali. Zdaj pa ne vem, kako naj to knjižim.

Strošku se podjetje ne more ogniti. Je sicer posledica neke napake v preteklosti, a kljub temu po moje davčna priznanost stroška ne more biti vprašljiva. Če bi imelo podjetje zavarovano odgovornost in bi zavarovanje pokrivalo take vrste dogodkov, bi bilo plačilo zavarovalnine davčno priznano.

Knjiženje nagrade prokurista

Na katere konte se knjiži strošek prokurista?

  • Plača: 470/250, 250/251,253,254 ter 474/262, 475/263, 473/255
  • Poslovodenje: prispevki 480/266 ter pogodba: 418/285,265

Štipendije

Knjiženje

Kako naj poknjižim štipendijo?

483/285 druge kratkoročne poslovne obveznosti.

Kvota za invalice

Obveznost za sklad invalidov

Kam v razred štiri bi knjižili obveznost za sklad za invalide?

Verjetno ste mislili stroške, pri nas jih imamo na konto 474.

Prispevki kvote za invalide

Ali ste že plačali ta nov prispevek. Ali je dovolj samo plačilo, ali moram karkoli tudi poročati?

Minismo nikamor poročali, ampka samo plačali.

Prosim če poveste kako ste knjižili obveznost za prispevek?

Delodajalec je po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov dolžan sam obračunati in ob izplačilu plač nakazati prispevek na TRR Sklada RS za vspodbujanje invalidov.

Poročanje ni potrebno, če ste predhodno sporočili prave podatke o delodajalcu Skladu, imate pravilno prijavljene vse delavce in invalide na ZZZSju in ste navedli pravi sklic ob nakazilu. Sklad se bo na delodajalce obnil le v primeru, če bo ob nadzoru vplačil ugotovil neskladje med obvezo in nakazilom delodajalca.

Kako knjižite plačan prispevek za invalide (kvota)?

V povezavi z ukrepi vzpodbujanja zaposlovanja invalidov se lahko pojavi več poslovnih dogodkov v odvisnosti od tega ali d.o.o. ne izpolnjuje kvote zaposlenih invalidov ali jih zaposluje nad kvoto:

A) neizpolnjevanje kvote: "davek" v višini 70% minimalne plače za vsakega invalida do izpolnitve kvote (od 1.8. je minimalna plača 125.050 X 0,70 = 87.535)

knjiženje:

  • 480/266 (dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov/druge kratkoročne obveznosti do državnih in drugih institucij);

B) nad kvoto:

1. OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKEV za Pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevki se obračunajo, vendar ne plačajo): odpisane prispevke mora podjetje izkazovati na posebnem kontu in jih uporabiti za namene iz 61. člena ZZRZ-za investicije v osnovna sredstva, ki so povezana z delom invalidov, izboljšava delovnih razmer za invaldie, ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest za invalide...)

Knjiženje: obračun plače se evidentira normalno (prispevka delojemalca so izkazani na kontu 253; prispevek delodajalca na kontu 263)

  • 253,263/968 druge dolgoročne pasivne časovne razmejitve;
  • koriščenje sredstev (npr. amortizacija osnov. sred., ki je nabavljen iz odloženih prispevkov ali pa vrednost storitev iz naslova izboljšanja pogojev dela, ki so predmet evidentirane med stroški ): 968/768 drugi dohodki povezani s poslovnimi učinki.

2. NAGRADA (prejem največ 6 mesecev v višini 20% minimalne plače za vsakega zaposlenega invalida nad kvoto na podlagi zahtevka)

knjiženje: 110/787 drugi prihodki.

Invalid nad kvoto

Samostojni podjetnik zaposluje invalida nad kvoto. Zaradi tega je upravičen do plačilo prispevkov za PIZ. Navedene oproščene prispevke mora voditi na posebnem kontu. Prosim vas, če mi lahko kdo pomaga, na katerem kontu je to pravilno voditi (zasebnik vodi dvostavno knjigovodstvo)?

Število invalidov nad kvoto:

1. OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevki se obračunajo, vendar ne plačajo): odpisane prispevke mora podjetje izkazovati na posebnem kontu in jih uporabiti za namene iz 61. člena ZZRZ-za investicije v osnovna sredstva, ki so povezana z delom invalidov, izboljšava delovnih razmer za invaldie, ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest za invalide...)

Knjiženje: obračun plače se evidentira normalno: 470/prispevki delojemalca so izkazani na kontu 253; prispevek delodajalca: 474/ 262.

Prenos prispevkov: - 253,262/968 druge dolgoročne pasivne časovne razmejitve;

- koriščenje sredstev (npr. amortizacija osnov. sred., ki je nabavljen iz odloženih prispevkov ali pa vrednost storitev iz naslova izboljšanja pogojev dela, ki so predmet evidentirane med stroški ): 968/768 drugi dohodki povezani s poslovnimi učinki.


(4) Družba z omejeno odgovornostjo mora spremembo akta o ustanovitvi po prejšnjem odstavku upoštevati pri izdelavi čistopisa akta o ustanovitvi ob njegovi prvi spremembi po 1. januarju 2008.

Stavbno zemljišče

Kam knjižite stavbno zemljišče...na konto 480 ali 489?

480.

Solidarnostna pomoč

Kam knjižiti izplačano solidarnostno pomoč nakazano ženi pokojnega moža (našega delavca v podjetju)???

Solidarnostno pomoč knjižite na konto 473/..posebej odprite analitični konto za ta namen, podlaga za knjiženje je sklep družbe oz. sam.podjetnika!

Doplnjujem svoj odgovor: na podlagi sklepa odgovorne osebe družbe ali sam. podjetnika, izplačano solidarnostno pomoč ženi vašega pokojnega delavca knjižite: 473/.. v breme in v dobro 285/.. ! Z izplačilom zapirate konto 285/..

Obrtno dovoljenje

Zanima me pod katero konto številko lahko knjižim obrtno dovoljenje?

Jaz sem ga knjižila na kto 48 (analitika 489).

Donacije

Kam poknjižiti?

Društvu smo nakazali donacijo. Kako naj jo poknjižim? 220/?

Pri plačilu zmanjšate TRR, se pravi 110, ko pa dobite račun pa 489/220, pri donacijih si davka ne smete odbiti. Če pa ne boste dobili računa pa direktno preko banke na 489/110.

Donacija ni promet blaga ali storitev, zato računa ne pričakujte. Tudi obveznosti vam ni potrebno vzpostavljati, ker to ni vaša obveznost, temveč vaša dobra volja oz. prostovoljni prispevek. K odlivu iz žiro računa lahko priložite kopijo donatorske pogodbe. Ker so donacije davčna olajšava, si lahko odprete poseben konto, da boste ob sestavljaju davčne bilance imeli zbrane podatke o tej olajšavi.

Nabavna vrednost materiala nižja od navedbe na dokumentu

V decembru smo javnemu zavodu(šoli) donirali nekaj materiala. Na Donacijo (dokument) smo napisali količino in ceno, po kateri običajno material oz.blago prodajamo. Zdaj pa me zanima:

  • nabavna vrednost je nižja kot na dokumentu za donacijo. Zalogo razknjižim po nabavni vrednosti. Kot znesek donacije pa dam Ceno, katero smo napisali na dokumentu?

Da. In v kolikor ste zavezanec za DDV ... ne pozabite obračunati tudi DDV.

Popravki

Popravek napak za nazaj

Račun iz preteklega leta

V letu 2006 smo dobili račun iz leta 2005. Na seminarju so nam dejali, da lahko takšne odhodke poknjižimo preko razreda 9. Zdaj pa me zanima, na katere konte knjižite takšne odhodke?

V vseh primerih, ko se odhodek ne nanaša na tekoče obdobje in je nastal zaradi napake, je potrebno upoštevati 9. točko Uvoda k SRS: spremembe računovodskih ocen, spremembe računovodskih usmeritev in popravki napak: Učinek popravkov napak iz preteklih obdobij se ne vključi v poslovni izid obdobja, v katerem je prišlo do odkritja napak. To pomeni, da napako odpravimo s preračunavanjem za nazaj, zato napako odpravimo v breme prenesenega poslovnega izida: 93/


Če stranka računa ni prejela lansko leto, to zanjo ne bo davčno priznan strošek letošnjega leta, zanj pa bo morala popravit neprenesen dobiček preteklih let.

Pri kupcu gre za popravo napake (9.točka Uvoda k SRS) preko prenesenega poslovnega izida, pri davku od dohodka pravnih oseb pa upošteva 14. člen zakona. To pomeni, da vključi tudi odpravo napak med davčno priznane odhodke/prihodke v letu popravka, seveda če je strošek, ki sicer izvira iz leta 2006, že po svoji vsebini davčno priznan odhodek.

Zanima pa me, ali je kaj važno, na kakšen način je bila napaka odkrita? Nekatere stranke iz malomarnosti enostavno "pozabijo" na manjše račujne in jih oddajo "nekoiko" pozneje?

V bistvu ni pomembno kako je napaka odkrita, pomembno je, da jo odpravimo. Ker pa SRS 2006 ne poznajo več pojma odhodka/prihodka iz preteklih let, se te napake odpravljajo na gornji način. In ker takšen način odprave napak predpostavljajo računovodski standardi, se tudi v davčne namene priznavajo. Če pa bi odhodek iz preteklih let vključili v poslovni izid tekočega obdobja (kar vam standardi ne dopuščajo, razen v izjemnih primerih), vam te odhodke tudi davčni organ ne bo priznal.

Predaja knjigovodskih listin v računovodsko obravnavanje, in nato vpisovanje v poslovne knjige konkretnega poslovnega partnerja za katerega vodite poslovne knjige, je predmet pisnih navodil (priznam, da je to včasih možno le teoretično) s strani računovodskega servisa: npr. predaja listin tekočega obdobja najkasneje v 8 dneh oziroma 2Xmesečno itd... Če vpisi v poslovne knjige sledijo časovnemu zaporedju (ne po časovnem zaporedju dostavljenih listin, ampak po časovnem zaporedju bodisi izdanih bodisi prejetih listin), potem morajo biti tudi listine, ki so podlaga za knjiženje v poslovne knjige, dostavljene po časovnem zaporedju. Pri s.p.-jih (SRS 39) je v SRS 39.16 določeno, da se poslovni dogodki knjižijo praviloma v 8 dneh od dneva, ko so listine, ki izpričujejo nastanek poslovnega dogodka, izdane oziroma prejete na mesto, kjer se vodijo poslovne knjige, najmanj pa enkrat mesečno. Torej je določeno le, da v računovodskih servisih prejete listine knjižite v 8 dneh po prejemu s strani poslovnega partnerja, ne pa tudi v katerem roku vam jih mora partner posredovati (razen če upoštevamo časovno zaporedje).

Poprevek materiala za nazaj

Pri knjiženju porabe materiala v letu 2006 ni bila upoštevana zaloga materiala - stroškek materiala. Kako v letu 2007 knjižim porabo: preko R4 ali preko dobička iz preteklih let in kako, če dobička iz preteklih let ni?

Vse napake, ki ste jih ugotovili v letu 2007 in se nanašajo na pretekla leta (npr. neknjižena poraba materiala v letu 2006...) odpravljate preko prenesenega poslovnega izida (prenesene izgube) in jih tudi vključite v davčni obračun 2007.

Razlike terjatev/obveznosti

2. Pri prevzemu doo v knjiženje smo pri razčiščevanju kupcev in dobaviteljev ugotovili ogromne razlike. Kako lahko to popravimo:

  • odpis terjatev bi knjižili na davčno nepriznane stroške in od tega plačali davek iz dobička
  • obveznosti pa je še več (samo navideznih - dejansko jih iz IOP ni) - kako pa knjižiti to- Če povečamo prihodke, bo ogromen davek. Zadeve so od leta 2000 do leta 2005.
  • Kdaj se popravi dobiček, kdaj se knjiži odložene davke in kdaj pride do samoprijave.

Pri usklajevanju terjatev/obveznosti, kjer gre po vašem za navidezne obveznosti (ne pa za odpravo napak), so bili odhodki v določenih letih višji, kot bi smeli biti in je bil zato davek od dohodkov nižji. To pomeni, da tudi prenos med prihodke (????) v letu 2007 in s tem povečanje davčne osnove, ne bi odpravilo "napačnega" obračuna davka v preteklih letih. In če je "nekdo" želel prikazati navidezne odhodke zaradi zmanjšanja davčnih obveznosti, dvomim, da bo pristal na samoprijavo. Več o samoprijavi preberite v Zakonu o davčnem postopku - oziroma na povezavi, glejte: Pojasnilo o izvajanju določb zakona o davčnem postopku o samoprijavi

Terjatve: pri odpisu terjatev zaradi neusklajenih stanj s poslovnimi partnerji, je pred tem potrebno ugotoviti (na podlagi dokumentacije) zakaj se stanja ne ujemajo in katero stanje je pravilno. Šele po ugotovitvi vzrokov za razlike, se pravna oseba odloča, kako bo to napako odpravila. Pri tem upoštevajte 13. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki upošteva odpravo dvojne obdavčitve in manj kot enkratne obdavčitve. Pri odpisu terjatev zaradi napak, namreč ne gre za klasičen odpis terjatev (21. člen ZDDPO-2) zaradi nevnovčljivosti terjatve, kjer je potrebno upoštevati pogoje iz zakona, temveč za neobstoj terjatve in previsoko prikazane prihodke v prejšnjih obdobjih.

O stroških ..

Proizvajalni stroški

Kateri stroški spadajo med splošne proizvajalne stroške?

Pojem splošnih (posrednih) proizvajalnih stroškov: "Splošni proizvajalni stroški so stroški materiala, storitev, dela, amortizacije, obračunani v okviru proizvajalnega procesa, ki jih ni mogoče neposredno povezati z nastajajočimi poslovnimi učinki"

To so stroški, ki nastajajo na tistih stroškovnih mestih, ki niso neposredno povezane z nastajanjem določene vrste proizvoda = PROIZVODNA REŽIJA, kamor uvrščamo: SM tehnološke in operativne priprave proizvodnje, vodenja proizvodnje . . . Na teh stroškovnih mestih se torej lahko pojavljajo vse vrste stroškov, ki so evidentirane v razredu 4., ne samo na kontu 48 - drugi stroški.

Obračun proizvodnje

Trgovsko lago - proizvodi v dodelavi

Lepo bi prosila tistega, ki se spozna na proizvodnjo, če mi pomaga rašiti moj problem: trgovsko blago v dodelavi in obdelavi

  • zaloga trg. Blaga je knjižena 660/ in /659 in
  • npr. če trgovsko blago prodamo knjižimo 702/ in /660
  • kako pa knjižimo če damo trgovsko blago na dodelavo in potem dodelan proizvod prodamo?
  • /660 kako naprej speljat knjiženje pa ne vem!

Zanima me tudi kako poknjižimo lastne proizvode, ki jih ravno tako damo na dodelavo in jih potem prodamo?

  • 635/ in /630 kako naprej speljat knjiženje?

V vašem vprašanju sta vsebinsko ločeni področji, ki se tudi z vidika knjigovodskega evidentiranja drugače obravnavata (vaša dejavnost je trgovina in proizvodnja).

Trgovsko blago: Način računovodskega spremljanja je odvisen od tega, kakšni postopki so izvedeni na trgovskem blagu. Če gre za bistvene spremembe na prvotnem blagu, najbrž ne moremo več govoriti o trgovskem blagu, temveč bi morali celotni postopek evidentiranja izpeljati kot, da gre za izdelavo proizvoda v kooperaciji, "trgovsko blago" pa prenesti med material. Vendar ne glede na to, so to kupljeni proizvodi, namenjeni predvsem prodaji, za katere SRS 4.36. pravi: Zaloge materiala oziroma trgovskega blaga, oddanega v dodelavo in predelavo, izkazuje lastnik med svojimi zalogami, ob vrnitvi iz dodelave in predelave pa poveča njihovo do tedaj izkazano vrednost za stroške v zvezi z dodelavo oziroma predelavo ......Posebej izkazuje material oziroma trgovsko blago, oddano kooperantom", bi lahko bilo evidentiranje: V skupini 66 bi nekako konto 661 ustrezal vsebini dodelave oziroma zalogi trgovskega blaga oddani v "kooperacijo" (odprite analitični konto). Lahko pa bi tudi uporabili skupino 65-obračun nabave blaga:

  • prenos iz zaloge trgovskega blaga: 650/660 ali 661/660
  • račun za dodelavo : 650,16/220 ali 661,16/220
  • prenos v zaloge po "novi ceni", ki vključuje prvotno nabavno vrednost in stroške dodelave ali morebiti tudi količini: 660/659 ali 660/661.

Evidentiranje prodaje dodelanega blaga je enako, kot to velja za "običajno" trgovsko blago.

Proizvodi: Kaj pravi SRS 4.37: Zaloge proizvodov oziroma polproizvodov, oddanih v dodelavo oziroma predelavo, izkazuje lastnik med svojimi zalogami, ob vrnitvi iz dodelave oziroma predelave pa poveča stroške dodelave oziroma predelave.... V okviru kontnega načrta imamo ločen konto za proizvode v dodelavi:

  • dan proizvod v dodelavo: 635/630
  • stroški dodelave: 410,16/22
  • prenos neposrednih stroškov dodelave proizvoda: 635/490
  • obračun dodelava: 630/635

Evidentiranje prodaje "dodelanega proizvoda", je enako kot to velja za prodajo proizvodov.