Za podjetja
Vsebina
Vpisovanje v obrazec
Obresti od bančnih posojil
Kje v bilanci uspeha se prikazujejo obresti od bančnih posojil, ki se prenašajo v proizvodnjo – med stroški storitev (AOP 138) ali med finančnimi odhodki (AOP 171)?
Glede na to, da obrazec IPI nima ločene postavke za vnos obresti (iz skupine 45), ki so sestavni del vrednosti proizvodnje, imate na izbiro ali AOP 138 - stroški drugih storitev ali pa AOP 150 - drugi stroški. Menim, da je AOP 138 primernejši, saj so obresti po vsebini plačilo za "storitev" - storitev banke za kredit v obliki obresti!.
DDV v bilanci stanja
zanima me kam knjižite ob izdelavi bilance, če je davčna dolžna vračilo ddv-ja. Na kontu 1608 terjatve za vračilo ddvja. Ali je potrebno narediti kakšno preknjižbo?
Pod kratkoročne poslovne terjatve AOP 022.
Ali se v bilanci tanja v AOP022 vpiše tudi vstopni ddv, in v AOP037 izstopni ddv?
V bilanco stanja pod AOP 022 vpišete tisti del vstopnega DDV, ki se lahko odbije v naslednjem obračunskem obdobju DDV-O; ( to so ponavadi prejeti računi v januarju 2008 ali celo februarja 2008, katerih se storitev ali dobava blaga, kot strošek nanaša na leto 2007 - DDV pa v 2008) = konto 160/. Pod AOP 037 vpišete stanje obveznosti za DDV, ki ste ga izračunali na obračunu DDV-O za december 2007 = konto 260/.
Nedokončana proizvodnja
Storitve
Ob koncu leta je bilo eno popravilo dvigala na pol dokončano. Je pa to večje popravilo. Tako sem na konto 601 knjižila pod nedokončane storitve za 5 mio sit porabljenega materiala in storitve kooperanta. Sedaj pa ko berem IKS in gledam BS in IPI ajpes je povsod govora samo o nedokončani proizvodnji (oz. povečanju zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje). kako naj torej pravilno izkažem postavko v BI in IPI za Ajpes. Ali je torej pravilno, da to vpišem pod nedokončano proizvodnjo (in so samo izpustili izraz storitev) ali kako drugače?
Pod nedokončano proizvodnjo spadajo tako proizvodi kot storitve. V BS vpišete stanje nedokončane na koncu leta (konto skupine 60), v izkaz poslovnega izida pa razliko med stanjem 31.12.2005 in 31.12.2006 kot povečanje (AOP 121) ali zmanjšanje (AOP 122).
Storitve iz leta 2006 so bile opravljene v letu 2007 in ob koncu leta 2007 nimam nedokončanih storitev (proizvodnje). Ali znesek prikažem v AOP 122 (zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokon. proizvodnje)? V stroške je bil znesek že zajet v prejšnjem letu, tako da v stroške ne spada, ampak bi rada še kakšno mnenje.
Vrednost teh storitev je sestavljalo vrednost nedokončane proizvodnje na dan 31.12.2006. Ker ste jih dokončali v letu 2007 in s tem ustvarili tudi prihodke, morate te "stroške" v letu 2007 tudi kriti. To pa izkažete v izkazu poslovnega izida kot zmanjšanje nedokončane proizvodne. (saldo 31.12.2006 je npr. 100 d.e., stanje 31.12.2007 je 0 d.e. - razlika je zmanjšanje, kar je v vseh primerih, ko je stanje na koncu obdobja, za katerega se sestavlja izkaz, manjše od stanja na začetku obdobja).
Negativna vrednost kapitala
Zanima me kaj naj storiti v primeru, da ima D.O.O. negativen kapital pod AOP 056? Kako se to prikaže v bilanci stanja?
- AOP 056 je negativen za -300
Seštevek, naštela bom samo te, ki jih ima moje podjetje:
- AOP 057 2.100 ustanovitveni kapital
- AOP- 069 800 prenesena izguba iz prejšnjih let
- AOP - 071 1.500 izguba tekočega leta - 300
Vpišete negativen predznak, tako kot ste napisala.
Splošno
Oblikovanje zakonskih rezerv
Zanima me, ali lahko čisti dobiček razporedimo za pokrivanje izgube preteklega obdobja, kar pa ostane pa za oblikovanje zakonskih rezerv, ali so pri razporejanju zakonskih rezerv kakšni pogoji?
Če zakonske rezerve ne dosegajo 10% osnovnega kapitala in družba v poslovnem letu izkazuje čisti dobiček, mora pri sestavi bilance stanja za to poslovno leto odvesti v zakonske rezerve 5% zneska čistega dobička zmanjšanega za znesek, ki je bil uporabljen za kritje morebitne prenesene izgube . .. (4. odstavek 64. člena Zakona o gospodarskih družbah).
Torej: Ob sestavi bilance stanja: čisti dobiček se najprej uporabi za kritje prenesene izgube, od ostanka se odvede najmanj 5% v zakonske rezerve, preostanek pa se prenese na čisti dobiček poslovnega leta. Ta dobiček je sestavni del bilančnega dobička, ki ga lastniki lahko namenijo tudi za manjkajoči znesek zakonskih rezerv (do 10% osnovnega kapitala).
prenos prihodkov/izgube od prodaje OS
Imam knjizene prihodke od prodaje OS na kontu 769 in izgubo od prodaje na kontu 720. Ali se lahko direktno preknjizi na 934 konto?
Konto 934 = Prenos iz presežka iz prevrednotenja: v okviru prenesenega poslovnega izida evidentiramo tudi prenose iz prevrednotenja. Presežek iz prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev, ki je sestavni del kapitala, se prenese na preneseni poslovni izidv skladu s SRS 1.32.: ali ko je sredstvo odpravljeno/prodano ali pa se prenaša v višini amortizacije, ki izhaja iz prevrednotene nabavne vrednosti konkretnega osnovnega sredstva(959/934).
Prevrednotovalni odhodek, ki je nastal pri prodaji/odtujitvi osnovnega sredstva in ste ga evidentirali na skupini 72/ oziroma prevrednotovalni prihodek, ki je nastal pri prodaji/odtujitvi osnovnega sredstva in ste ga evidentirali v skupini /76 nima direktne povezave s kontom 934 (mimogrede: za isto osnovno sredstvo ne morete izkazovati hkrati odhodka in prihodka iz odtujitve, lahko je le eden) Povezava je lahko samo v primeru, če presežek iz prevrednotenja izvira tudi iz odtujenih osnovnih sredstev. Odhodki in prihodki se izkažejo v tekočem poslovnem izidu, presežek iz prevrednotenja pa prenesete v preneseni poslovni izid.
Bilančni dobiček
Stanje 31.12.2006:
- Ostanek čistega dobičeka po izračunu davka 1.000.000 DE
- Delitev dobička: 700.000 DE pokrivanje prenešene izgube
- 300.000 SIT nerazdeljen-ostanek čistega dobička.
Kam vpisati?
Vpis podatkov v izkaz bilančnega dobička/bilančne izgube:
- AOP 200 = 1,000.000
- AOP 203 = 700.000
- AOP 215 = 300.000
Prevrednotenje kapitala (razkritja)
Povprečno stanje kapitala
Kaj je to?
Povprečno stanje kapitala (razlaga bo čisto po "šolsko")
- izpišete stanje posamezne sestavnine kapitala (osnovni kapital, kapitalske rezerve, preneseni čisti dobiček ali izguba) na dan 01.01.2006 (kar ustreza tudi 31.12.2005) in nato stanje teh sestavin na koncu vsakega meseca.
- seštejete zneske in
- delite seštevek s številom vzetih stanj.
Če med letom ni sprememb (npr. ni bilo izplačila prenesenega dobička), lahko vzamete le stanja 01.01. in 31.12.2006 ter nato vsoto delite z 2.
Zakaj pa je treba upoštevati medletne spremembe in računati neka povprečja.ali ni dovolj,da preračunaš stanje na dan 31.12.2006-glee na BS oz.IPI?
Zakaj medletna povprečja? V primeru, ko je dobiček razporejen med letom in tudi izplačan med letom, v primeru, če je podjetje povečalo osnovnih kapital, če je podjetje krilo izgubo v breme rezerv, nerazporejenih dobičkov, predstavlja zadnje stanje na dan 31.12.2006 le del celotnega kapitala (torej ne upošteva sprememb med letom). Indeks rasti cen upošteva mesečno rast, izražen pa je na letnem nivoju. Za pravilno "revalorizacijo" kapitala, bi torej morali mesečno preračunati stanje kapitala na koncu vsakega meseca in tako ugotoviti znesek, ki bi zmanjševal poslovni izid. Namesto uporabe mesečne stopnje, se izračuna povprečno stanje kapitala ter se uporabi letna stopnja rasti cen življenjskih potrebščin. Popolnoma enako je pri uporabi rasti vrednosti EUR.
Čemu prevrednotenja?
Zanima me, zakaj le moramo to delati?
Če se vam ne zdi smiselno preračunavati poslovni izid v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (tako standardi iz leta 2001 kot tudi standardi, ki veljajo od 01.01.2006 dalje), potem pač tega ne boste počeli. Za popolno letno poročilo odgovarjate sami. Tiste pravne osebe, katerih letna poročila obravnavajo nadzorni sveti ali pa potrebujejo "pravilno " sestavljena poslovna poročila za svoje banke (kreditodajalke) bodo opravile tudi ta preračun.
Lahko pri tem računanju povprečne vrednosti kapitala malo sodelujemo.primer: * Na nekem kontu prenesenega dobička ije bilo 1.1.06 stanje 4.623.313,41 sit,6.6.06 izplačilo 517.203,02 sit in 9.10.06 izplačilo 4.106.110,39 sit.stanje 31.12.06 je na tem kontu nič.
- Ali je glede na te podatke povprečno stanje na tem kontu 3.295.084,05
DE?
- Ali se v povprečni vrednosti kapitala upošteva tu di vrednost lastnega deleža na kt 929?(kot povprečno vrednost tega konta vzamemo kar vrednost LD , če se med letom ni nič dogajalo z njim)?
- Glede na to,da sta oba koefiienta za prevrednotenje kapitala (rast eur in cen življenjskih potrebščin)vsako leto večja od nič-potivna ,ali pa vsaj enaka nič(po moje ne moreta biti nikoli negativna), preračun z obema vedno vpliva na zmanjšanje čistega dobička oz.povečanje čiste izgube.Imam prav?
- Ko vse sestavine kapitala seštejemo(povprečje) in ta znesek pomnožimo s koeficientom npr.eur(isto naredimo potem s koeficientom živl.potreb.), dobimo znesek, za katerega zmanjšamo naš dobiček poslovnega leta in potem v pojasnilih napišemo, koliko bi bil naš dobiček ob prevrednotenju.
- Ali se v tej vrednosti kapitala upošteva tudičisti dobiček leta 2006?
Prosim, če mi lahko nekdo potrdi posamezne točke, če imam prav.
Moti me,ker sem v lanskih pojasnilih večih družb videla, da imajo napisano, da bi prerečun z rastjo eur povečal poslovni izid za...sit,z rastjo življenj.potrebščin pa bi poslovni izid zmanjšal za ...sit.Ali ni to nelogično?
1) v poprečnem stanju kapitala ne "sodeluje" samo prenesi dobiček iz preteklih let, temveč vse sestavine:
- osnovni kapital;
- rezerve (kapitalske, rezerve iz dobička, lastni delež kot odbitna postavka)
- pretekli dobički/pretekle izgube.
ki jih izkazujete po obdobjih (01.01.2006 in nato konec vsakega meseca, seštevek vseh postavk nato delimo s številom vzetih stanj) Če upoštevate te vaše podatke je povprečno stanje zgolj prenesenega dobička cca 3,397.255 SIT.
2. lastni delež se upošteva v izračunu povprečnega stanja (povprečno stanje je stanje lastnega deleža): da
3. če sta oba koeficienta pozitivna, potem lahko vplivata le na zmanjšanje čistega dobička ali povečanje čiste izgube. Lahko pa sta negativna. Tak primer je bil v letu 2005, kjer je bila rast EUR negativna v primerjavi z letom poprej. In ker je negativna, ne "revaloriziramo" kapitala, zato v takem primeru ostane iz tega naslova čisti dobiček enak. Ponekod pa so negativno rast EUR upoštevali in zato je seveda pozitiven prirast dobička ali izgube. In lahko se zgodi, da bomo dočakali tudi deflacijo na letni ravni ne samo v posameznih mesecih! 4. tako je (le da stanja seštevamo po obdobjih in iz teh izračunamo skupno povprečje : četudi računate posamezno povprečje je na koncu rezultat isti). 5. dobička tekočega leta ne upoštevamo v izračunu
Primer izračuna
Ta povprečni kapital(če vzamemo za lažji izračun samo en podkonto prenesenega dobička):
- 1.1.06 stanje 4.623.313,41- 31.1.06 isto;
- 9.6.06 izplačilo 517.203,02,stanje 30.6.06 torej 4.106.110,39
- 9.10.06 izplačilo 4.106.110,39,stanje 31.10.06 je nič.
Ali potem ta seštevek 41.852.665,31 delim z 12 ali z 10? Jaz sem delila z 12, ker je za 11. in 12 .mesec povprečje nič in mi je tako logično. Samo če tako naredim skupaj za vse tri konte prenesenega dobička, mi pride skupno povprečje nižje, kot je saldo na enem od teh treh kontov(na ostalih dveh je saldo 31.12.06 nič, vendar na začetku leta ni bil nič-se je med letom znižal zaradi izplačil)-kar pa po moje ni logično: če je bil na začetku leta večji kot konec(zaradi izplačil med letom), mora biti povprečje nekje vmes-nikakor pa ne nižje od končnega salda.
Potrebno je jemati skupni kapital: če vzamete 01.01.2006 in nato vsakega zadnjega v mesecu, imate 13 stanj. Računate namreč povprečno stanje kapitala, ne pa posameznih postavk. Kapital pa je imel stanje konec vsakega meseca, če drugje ne, na osnovnem kapitalu. Tudi pri posameznih postavkah (če jih že boste računali) izračunavate letno povprečje iz 13 stanj: 01.01.2006 do 31.12.2006, kar pomeni, da je 13 stanj (naj vas ne moti, da so stanja na koncu mesecev 10., 11. in 12. nič). Primer: (vzela bom vaše podatke o dobičku in upoštevala še osnovni kapital 2,100.000)
- 01.01.2006 = 4.623.313 + 2,100.000 = 6,723.313
- 31.01. 2006 = 6,723.313
- 28.02.2006 = 6,723.313
- 31.03.2006 = 6,723.313
- 30.04.2006 = 6.723.313
- 31.05.2006 = 6,723.313
- 30.06.2006 =6,206.110 (izplačilo 517.203)
- 31.07.2006 = 6,206.110
- 31.08.2006 = 6,206.110
- 30.09.2006 = 6,206.110
- 31.10.2006 = 2,100.000 (izplačilo 4,106.110)
- 30.11.2006 = 2,100.000
- 31.12.2006 = 2,100.000
Skupaj= 71,464.318 : 13 = 5,497.255 = povprečno stanje kapitala
= rast življenjskih stroškov: 2,8% = za 153.923 manjši poslovni izid = rast EUR = 0,03% = za1.649 manjši poslovni izid
