Za vse oblike družb

Iz BazaZnanja
Skoči na: navigacija, iskanje


Vsebina

Prisilna poravnava

Ali učinek prisilne poravnave (80% odpis)vpliva samo na prenešeno poslovno izgubo ali tudi na preteklo davčno izgubo? Odpis obveznosti je namreč le delno pokril prenešeno poslovno izgubo in se zaradi tega niso oblikovale rezerve. Kaj je z pravico pokrivanja pretekle davčne izgube ali ostaja?

V zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, so členi, ki se nanašajo na upoštevanje/neupoštevanje davčne izgube iz preteklih let:

  • 28. člen: izvzem prihodkov iz odpisa dolgov v postopku prisilne poravnave: prihodki iz naslova odpisa dolgov v postopku prisilne poravnave, v delu, ki se nanaša na oblikovanje rezerv po zakonu, ki ureja finančno poslovanje podjetij, se ne vključijo v davčno osnovo (morebitni znesek bi vpisali v zap. 2.8. davčnega obračuna);
  • 37. člen: davčna izguba - posebna določba: zavezanec, ki po 28. členu tega zakona v davčno osnovo ne vključi prihodkov iz naslova odpisov dolgov v postopku prisilne poravnave, v delu, ki se nanaša na oblikovanje rezerv po zakonu, ki ureja finančno poslovanje podjetij (znesek vpisan v zap. 2.8. davčnega obračuna) izgubi pravico do pokrivanja davčne izgube iz preteklih let v znesku prihodkov, ki se zaradi oblikovanja rezerv ne vklučujejo v davčno osnovo.
  • +*

Če iz davčne osnove niste izvzemali iz prihodkov, potem imate še vedno pravico do kritja davčne izgube v naslednjih davčnih obdobjih.


Še zmeraj ne vem, ali se v obračunu davka od dohodka zajame med prihodki celotni znesek odpisanih obveznosti na osnovi potrjene prisilne poravnave ali samo tisti del, ki presega poslovno izgubo? Ali pravilno razumem:

Primer 1:

  • prenešena poslovna izguba 4.000 enot,
  • odpis obveznosti na osnovi potrjene prisilne poravnave 3'000 enot,
  • pretekla davčna izguba 2.000 enot.

V davčni obračun ne gre 0 enot, ker ni oblikovanih dodatnih rezerv.

Zaključek: med obdavčljivimi prihodki ostanejo prihodki, ki izvirajo iz odpisa obveznosti do višine poslovne izgube, za presežek nad poslovno izgubo pa oblikujemo rezerve in ta del izvzamemo iz davčne osnove. Za isti znesek pa zmanjšamo tudi pretekle davčne izgube.

In še zanimivost: 41. člen zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti.... (Ur.l. RS 126/07) pripoznanje prihodkov odpisa obveznosti in s tem vključevanja v davčno osnovo obravnava drugače, kot je to veljalo do 31.12.2007 oziroma kot bo veljalo od 01.10.2008 dalje, ko prične zakon v celoti veljati:

41. člen (računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave)

(1) V izkazu poslovnega izida družbe se ne pripoznajo prihodki zaradi prenehanja obveznosti družbe na podlagi:

  • 1. prenehanja terjatev, ki so jih upniki prenesli na družbo v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona, ali

2. zmanjšanja terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo.

  • (2) Družba mora v breme zneska njenih obveznosti iz prvega odstavka tega člena pokriti preneseno izgubo in za morebitne razliko do celotnega zneska teh obveznosti oblikovati kapitalske rezerve.
  • (3) Družba, ki je oblikovala kapitalske rezerve po drugem odstavku tega člena, ne sme izvesti rednega zmanjšanja osnovnega kapitala prej kot v desetih letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave in tudi ne pred potekom roka za izpolnitve vseh obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi.
  • (4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če družba zunaj postopka prisilne poravnave izvede finančno prestrukturiranje na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz 35. člena tega zakona tako, da z vsemi svojimi upniki sklene zunajsodno poravnavo, po kateri se njene obveznosti zmanjšajo zaradi delnega odpusta dolga, na katerega upniki pristanejo s to poravnavo.

Primer 2:

  • prenešena poslovna izguba 4000 enot,
  • odpis obveznosti na osnovi potrjene prisilne poravnave 5000,
  • pretekla davčna izguba 2000 enot.

V davčni obračun se med vse prihodke zajame 1000 enot in v tem znesku se pod 2.8 davčnega obračuna ta znesek izvzame ter za teh 1000 enot izgubimo pravico pokrivati preteklo davčno izgubo.

Odpis obveznosti gre tako ali tako v celoti v prihodke ("obdavčljive prihodke"). In če ti prihodki presegajo znesek poslovne izgube, ki je bila vključena v postopek prisilne poravnave, morate oblikovati rezerve. In da ta znesek oblikovanih rezerv ne bi bil obdavčen kot prihodek, jih izvzamete in vpišete v zap. 2.8. obrazca.

Primer 1.: ni oblikovanja rezerv, zato ostanejo vsi prihodki med obdavčljivimi prihodki t.j. 3000 enot; zap. 2.8. = 0; davčna izguba 2.000 enot.

Primer 2: med prihodke so vključeni vsi prihodki (saj so sestavni del v zap. 1 davčnega obrazca - 5000) , odpisi obveznosti presegajo poslovno izgubo (5000 - 4000), zato je obveznost oblikovanja rezerv. Za znesek oblikovanih rezerv se zmanjša davčna izguba; zap. 2.8. =izvzeti prihodki 1.000 enot; davčna izguba 1.000 enot (2.000 - 1.000).

Stečaj

Kako se prijaviti v stečajno maso?

Ali ima kdo kakšne izkušnje kako sedaj se prijaviti v stečajno maso - za sam.podjetnika ki je objavil osebni stečaj? kam se moram s svojimi terjatvami prijaviti, da bom mogoče dobila celo kaj povrnjeno?

Na pristojno sodišče podate prijavo v stečajno maso v 2 izvodih z navedbo št. zadeve pod katero se vodi stečajni postopek in seveda dolžnika, s kopijami vseh dokazil o obstoju terjatev. Ne pozabite prijaviti tudi zamudnih obresti in priložiti obračun do dneva začetka stečajnega postopka, kajti v nasprotnem primeru vam jih ne bodo priznali

Izvršbe

Avtomatizirana izvršba od 01. 01. 2008 dalje

Zanima me ali je kakšna sprememba glede vložitve izvršbe?

V Uradnem listu št. 121/2007 je objavljen: Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranjega izvršilnega postopka, ki velja od 01.01.2008 dalje.

Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka

Vloga predloga za izvršbo po elektronski poti

Ali je znano če že deluje postopek vloge predloga za izvršbo po elektronski poti skladno z novim ZIZ oz. kdaj bo to možno?

Na seminarju prejšnji teden so nam povedali, da sicer zakonske spremembe že veljajo, ustanovljen je tudi poseben oddelek ljubljanskega okrajnega sodišča, ki bo imel sedež na Zaloški cesti, ampak .... pristojni minister ima eno leto časa, da predpiše obrazce, sistem elektronskega podpisa in vse ostalo. Torej, kot zgleda, bodo najprej poenotili vzorce ("šimle", ki jih tako ali tako že vsi uporabljamo), ko bodo uspeli usposobiti še opremo, pa bodo šli tudi v elektronsko vlaganje. Prednost novega sistema bo predvsem v tem, da ne bo več potrebno prilagati vseh tistih prilog, ampak se bomo nanje v obrazcu le sklicevali.

Obrazci so že predpisani in jih že lahko dobite na strani sodišča. Vse skupaj pa bo steklo 01.01.2008 (Čas nastanka teme september 2007)

Sporočilo sodišču o umiku tožbe

Dolžnika smo tožili za neplačane račune. Medtem nam je naše terjatve poravnal. Zanima me, ali moramo z dopisom sodišču javiti, da so terjatve poravnane?

Napišete sodišču dopis, da da je bil dolg po sklepu o izvršbi št... poravnan. v kolikor pa ste prejeli le delno plačilo pa tudi to sporočite z dopisom.

Članstvo v obrtni zbornici

Ali kje piše, da je članstvo v obrtni zbornici obvezno?

31. člen Obrtnega zakona (ObrZ-UPB1) pravi, da se pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost ali domačo oziroma umetnostno obrt, obrtne zadruge in oblike njihovega združevanja združijo v Obrtno zbornico Slovenije in po sedežu obrata v območne obrtne zbornice. Ta člen je OZS zadostuje, da zaračunava članarino.

Potni nalogi

Izpolnjevanje

Imam nekaj vprašanj v zvezi s potnimi nalogi, katerih odgvorov mi ni uspelo zaslediti tukaj in sicer:

  • Kako se v potni nalog napiše, če gre za javno prevozno sredstvo (ce gre zaposleni npr. z vlakom na sestanek), katere podatke potrebujem?
  • Kaj ce se v sluzbenem avtu pelje na sluzbeno pot več ljudi? Ali potrebujem potem potni nalog za prevoz oseb (ali dobi vsaka oseba svoj nalog?), oziroma kako se potem "razdelijo" stroški? (ce se gre za privatni avto, potem dobi lastnik kilometrino+dnevnice, ostali pa samo dnevnice, ce sem prav razumela?)

Nalogodajalec (direktor, lastnik) vnaprej določi vrsto prevoznega sredstva in tudi vrsto in višino stroškov, ki jih bo kril v breme stroškov podjetja in vse to označi na nalogu za službeno potovanje:

  • dovoli: uporabo javnega prevoznega sredstva: uporabo lastnega vozila, avtobus, vlak, letalo, taksi, tramvaj in to zapiše na prvi strani potnega naloga. Pri obračunu službenega potovanja so temu priloženi računi za: vlak, avtobus, taksi in del letalske karte, ki je ostala zaposlenemu. Pri uporabi lastnega vozila za službene namene pa so vpisani opravljeni kilometri in višina povračila za uporabo lastnega vozila (km X višina = znesek kilometrine);
  • dovoli: Kolikor gre na službeno pot več zaposlenih, ki bodo sopotniki pri nekom drugem, se v njihov nalog za službeno potovanje vpiše: sopotnik pri tem in tem. V tem primeru kot sopotnik nima stroškov za prevoz na službenem potovanju;
  • dnevnica: je nadomestilo za prehrano, ki se obračuna na nalogu za službeno potovanje. To pomeni, da ima vsak svoj nalog za službeno potovanje, ne glede na to, da potujejo vsi z istim ("lastnim") prevoznim sredstvom. Voznik bo imel obračunano povračilo stroškov za uporabo lastnega vozila (kilometrino) in dnevnico, preostali pa samo dnevnico.
  • dovoli: stroške reprezentance: nalogodajalec lahko omeji te stroške z višino ali pa jih sploh ne dovoli.V primeru, da nalogodajalec dovoli ta strošek, mora biti k obračunu potnega naloga priložen račun. Iz tega računa mora biti razvidno, da so to stroški, ki se nanašajo na pogostitev poslovnih partnerjev.

Zanima me še glede dnevnic (v Sloveniji): za koliko % se zmanjša znesek dnevnice če je že plačan:

  • zajtrk
  • kosilo
  • vecerja

Upam, da imam prave podatke glede samih cen dnevnic:

  • od 6 do 8 ur=5,26 €
  • od 8 do 12 ur= 7,51 €
  • nad 12 ur= 15,02 €

Višina dnevnic je predpisana z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom...(Ur.l.RS 140/2006) (Povezava na portal):

  • višina dnevnic za službeno potovanje v državi (Sloveniji) je opredeljena v 1. odstavku 4. člena in so v takšni višini kot jih navajate.;
  • sama uredba (razen v primeru prenočišča z zajtrkom, kjer se dnevnica zmanjša za 10%-ov oziroma 15% - glej 3. in 4. odstavek 6. člena te uredbe) ne določa zmanjšanja v primeru brezplačnega kosila ali večerje;
  • uredba o povračilih stroškov za službena potovanja v tujino pa govori o zmanjšanju dnevnice v primeru brezplačnega kosila ali večerje, in sicer:

pri celi dnevnici vključuje dnevnica povračilo stroškov za 3 obroke: zajtrk je 10% dnevnice; kosilo in večerja 35% dnevnice; pri dnevnici za 8 do 14 ur sta vključujena 2 obroka: zajtrk je 15% dnevnice; kosilo ali večerja pa 40%-ov; pri dnevnici od 6 do 8 ur pa je vključeno povračilo stroškov za en obrok in ne govori o zmanjšanju v primeru....;

Iz tega sledi, da je potrebno tudi v primeru povračil stroškov za službeno potovanje v državi, le-te zmanjšati, če je zagotovljena brezplačna prehrana: zajtrk, kosilo in/ali večerja.

Vodenje potnih nalogov za dostavna vozila

Imamo dve dostavni vozili. Zanju ob uporabi napišemo "zeleni potni nalog", tj. potni nalog za prevoz oseb. Verjetno moramo tudi za dostavne avte voditi natančno evidenco o prevoženih km (drugače povedano: ne sme biti "praznih" km)? Ali tudi v teh primerih morajo biti zraven dokazila, da so bile dostave blaga opravljene (in kakšna dokazila se zahtevajo? Fotokopije dobavnic?)

Voditi se morajo evidence prevoženih kilometrov, zraven boste verjetno napisali relacije in pa stranke. Če ste pri tej stranki res bili, boste v primeru pregleda dokazovali z dobavnicami, izdanimi računi in podobno. Verjetno pa ne boste vsake dobavnice kopirali in prilagali k potnemu nalogu, ker se boste izgubli v papirjih. Dovolj je, da veste katere sodijo zraven - mogoče na potni nalog zapišite številko dobavnice ali računa.

Finančno poslovanje

Plačilni promet

Gotovina

Najvišji znesek plačila

Naj mi prosim nekdo hitro odgovori koliko lahko po novem največ plačaš z gotovino+?

420 €, kar izhaja iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku (23.a. člen) .

Skupna višina dnevnih gotovinskih plačil - omejitve

Ali d.o.o. lahko prek blagajne gotovinsko plača na dan do 420,00 eur in račun ne sme presegat 420,00 eur ali lahko plača recimo na dan dvakrat po 320,00 eur?

Ni dnevne omejitve - lahko plača poljubno št manjših računov do 420 eur.

Poslovanje z gotovino

Plačevanje z gotovino samostojnega podjetnika.

Poslovanje z gotovino gospodarskih družb.

Nekaj glede plačevanja z gotovino je zapisano v drugem delu odgovora pod naslovom Kompenzacije prek TRR?.


Odgovorjeno v januarju 2007.!

Ali je potrebno izkupičke polagati na trr dnevno ali lahko za več dni skupaj?

Fizične osebe: Lahko polagate mesečno, če imate s.p. ni obveznega polaganja, ampak je priporočljivo.

Pravne osebe: Za pravne osebe še vedno velja pravilo, da morajo gotovino, ki je prejmejo na katerikoli podlagi, vplačati na TRR isti dan, najpozneje pa naslednji delovni dan.

1. odstavek 6. člena Pravilnika o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu] - Ur.l. RS 103/2002 in sprememba v Ur.l.RS 141/2006.

Za zasebnike (ki opravljajo dejavnost) pa ta pravilnik ne velja, zato mu prejete gotovine ni potrebno polagati na poslovni račun (TRR).

Plačevanje z lastno gotovino za podjetje - omejitev

Če nabavim za podjetje stvar, ki je vredna več kot 420 €, plačam z gotovino in si strošek povrnem na moj trr, je to obravnavano kot gotovinski račun in velja omejitev 420 € ali ne, glede na to, da tukaj ni dviga denarja in povračila v gotovini?

Podjetje, oziroma vi v imenu podjetja, ne more plačevati z gotovino zneskov višjih od 420 €. Tudi če plačate s plačilno (kreditno) kartico ki ni last podjetja se to smatra kot plačilo z gotovino.

Kompenzcacije

Kompenzacije prek TRR?

Kje piše, da je potrebno iti skozi banko. jaz sem povsod iskala, pa niti na strani BS nič ne piše, čeprav je tak postopek samo zato, da banke dobijo provizijo?

8. člen zakona o plačilnem prometu: Pravne in fizične osebe ter osebe civilnega prava lahko prejemajo in nakazujejo denarna sredstva v plačilnem prometu le preko TRR, če ni s tem zakonom ali drugim zakonom drugače določeno (v pravilniku o plačevanju z gotovino je navedeno, kaj se sme plačevati z gotovino, v pravilniku o izvajanju zakona o davčnem postopku pa je določeno, za katere namene ni potrebno plačilo izvesti preko TRR ) Povezava

Plačila, ki se izvedejo v plačilnem prometu, se za potrebe statističnega raziskovanja o prejemkih in izdatkih tudi šifrirajo na podlagi Navodila o načinu, postopkih in udeležencih ........ (glej šifri 28 in 88, ki se nanašata na prejemke in izdatke od pobota) Povezava:

Da se prave kompenzacije (poboti) "sprovedejo" tudi preko TRR natančno nikjer ne piše. Vendar, če je v 8. členu Zakona o plačilnem prometu določeno, da smejo pravne osebe prejemati/nakazovati denarna sredstva le preko TRR, potem je potrebno medsebojni pobot tudi evidentirati preko svojega računa pri banki. Namreč tudi pobot je prejem denarnih sredstev na eni strani in nakazilo denarnih sredstev na drugi strani.

Torej če gre za kompenzacijo do 420 EUR, pobot preko TRR ni potreben?

Čisto tako ni. Z gotovino sicer lahko plačujete dobavo blaga in opravljanje storitev z gotovino do zneska 420 EUR, vendar pri dvigu te gotovine iz TRR šifrirate nalog za dvig glede na namen, za katerega dvigujete gotovino (kar je v skladu z navedenim navodilom). Tako ste tudi plačilo obveznosti v bistvu opravili preko TRR. Tudi, če bi prejeli gotovino za opravljeno storitev, bi prejem morali bodisi "poračunati" preko TRR (v primeru, ko prejeto gotovino porabite za plačilo dobavitelju) ali pa gotovino položiti na TRR. Zakaj je pomembno, da tudi kompenzacije poračunate preko TRR: edino na ta način dokazujete poravnavo/nakazilo denarnih sredstev, kar je še posebno pomembno v morebitnih postopkih prisilne poravnave oziroma stečajnega postopka (v stečajnem postopku vam lahko stečajni upravitelj npr. oporeka nakazilo/plačilo, ki je bilo realizirano določen čas pred uvedbo, ker pač smatra, da so bili oškodovani drugi upniki......).

Mislim, da se navedena določba nanaša samo na dejansko plačevanje z denarnim sredstvi - pobot terjatev in obveznosti pa ni plačevanje z denarnimi sredstvi. Po 311.čl. Obligacijskega zakonika se medsebojne obveznosti lahko pobotajo. Tako jih ni več in ni potreben noben promet denarnih sredstev. Razen seveda, če je kje posebej predpisano, da je zaradi kake višje državne evidence treba peljati tudi pobot čez TRR?

Z medsebojnim pobotom so medsebojne terjatve/obveznosti res poravnane, tako kot pravi [Obligacijski zakonik. In o tem ni tekla razprava.

Za statistične in druge namene pa je medsebojne pobote tudi potrebno peljati preko TRR ("zaradi višje državne evidence"):

Kaj je namen statističnega raziskovanja o prejemkih in izdatkih je navedeno v omenjenih navodilih. Pobot preko TRR pa ima seveda tudi vpliv na obračun stroškov (provizijo) izvajalca plačilnega prometa.

Citirani predpisi določajo šifre, katere je treba uporabiti, če se pobot izvede čez TRR. Nikjer pa ni določeno, da se mora pobot izvesti čez TRR - in posledično seveda niso predvidene sankcije. Zato ne vidim nobenega razloga, da bi imel iz tega naslova dodatno delo in stroške. Glede na debate na drugih podobnih forumih je dosti somišljenikov, od drugače mislečih in delujočih pa ni nihče navedel zakonske podlage.

Tudi jaz poznam stališča/mnenja na drugem forumu, ki pa so prav tako deljena. Že zgoraj sem napisala, da v zakonu ni natančnega določila o tem, da je potrebno tudi pobote izvesti preko TRR. Navodila res niso izvedbeni predpis, kjer bi našli tudi kazenske določbe za upustitev določenga dejanja. So pa izdana na podlagi zakona o plačilnem prometu in so operativne narave, saj določajo udeležence v plačilnem prometu, za katere velja (med njimi so tudi pravne osebe in samostojni podjetniki) in enoten način označevanja-šifriranja nalogov za plačilo. In, če ne bi izvajali pobotov, tudi šifri 28/88 ne bi bili potrebni (mimogrede tudi AJPES sporoča podatke o izvedeni večstranski kompenizaciji).

V primeru, ko uporabite iztržek za plačila z gotovino, morate to pobotati preko izvajalca plačilnega prometa (pravne osebe). To vam govori 3. odstavek 6. člena Pravilnika o plačevanju z gotovino (PRAVILNIK o spremembah Pravilnika o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu)(tudi tukaj ni kazenskih določb!):

  • (3) Imetnik transakcijskega računa mora gotovinska vplačila in izplačila iz prejšnjega odstavka obračunati z izvajalcem plačilnega prometa, pri katerem ima odprt transakcijski račun, pri naslednjem vplačilu gotovine na transakcijski račun oziroma najmanj enkrat mesečno. Obračun opravi s pobotom na podlagi seštevka gotovinskih prejemkov oziroma gotovinskih izdatkov.

AJPES zbere podatke o prejemkih in izdatkih od udeležencev (banke, BS, AJPES) in jih nato v obdelani obliki posreduje drugim za njihove potrebe: Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, Ekonomskemu inštitutu Pravne fakultete (s čim se ukvarjata pa tako vemo), uporablja pa jih tudi DURS za davčne namene. Torej imajo ti podatki veliko uporabno vrednost, zato bi bilo pričakovati, da bodo denarni tokovi izkazovali realno sliko. Ali bodo, pa je odvisno tudi od nas in to toliko časa, dokler v samem zakonu ne bo člena, ki bo to zahteval in člena, ki bo predpisal kazenske sankcije, če tega ne bomo počeli.

Se strinjam - razen z zaključkom. Zadeva (podatki o opravljenih pobotih) očitno ni tako zelo pomembna - če država njeno izvedbo prepusti prosti presoji ali dobri volji podložnikov, potem pač ne more pričakovati, da si bomo zaradi "višjih idealov" naprtili dodatno delo in stroške (vsaj ne vsi, kot je videti iz debat.)

Pomemben nasprotni argument je bil naveden samo v zvezi s stečaji - da utegne biti sporno dokazovanje realnosti izvedenih pobotov mimo TRR v obdobju pred stečajem.

Blagovna Kompenzacija

Sem s.p. Gradbeno podjetje, nam dolguje plačila za opravljene storitve iz leta 2008. Glede na to, da predvidevam, da ne bomo dobili plačila, in glede na to, da so v zameno ponudili zidake, ki pa bi jih kot fizična oseba bil pripravljen vzeti, saj jih bom potreboval, me zanima:

  • kako to kompenzacijo izvesti?
  • od realizacije, za katero nam je to podjetje dolžno plačilo, smo plačali že davek od dobička. (ga bomo "po obračunu davka od dobička za leto 2008" 30.04.2009)
  • ali to poteka obvezno tako, da mi dolžnik, ki bi mi kompenziral dolg z zidaki izda račun na s.p. in ga potem jaz sebi kot fizični osebi zafakturiram kot kupcu? z DDV itd?

Razmišljam: imam vstopni DDV, če si ga po isti ceni prodam (ne vem če lahko?!) imam izstopni DDV, in na koncu leta še davek od dobička, če si ga ne smem prodati po isti ceni naprej!?

Ali lahko gre to kako drugače tudi?

Kot prvo: če ste vi nosilec s.p. sami sebi ne morete izstaviti računa.

Ostalo pa, če se ne motim, gre nekako takole:

Dolžnik vam (s.p.ju) izstavi račun in dobavi material (zidake), Naredita kompenzacijo.

Nato podjetnik - fizična oseba (ne s.p.) ta material (zidake) porabi zase. V knjigi pretokov med podjetjem in gospodinjstvom se zavede prenos v stvarni obliki iz podjetja v gospodinjstvo v znesku - znesku računa če se porabi ves material (nastane terjatev do gospodinjstva-podjetnika). Kako točno se ta prenos naredi pa ne vem.

Z davki pa tako: izstopni davek ste si obračunali lani ko ste izdali račun, letos pa si boste vstopnega ko boste prejeli račun za zidake (če je dolžnik davčni zavezanec). Verjetno bo znesek računa in davka isti.

P.S.: Ne vem, če je zgoraj napisano pravilno, ker s tem še nisem imela opravka in samo predvidevam.

Odstop trjatve - tuji partner

Hrvaška

Hrvaško podjetje X nam je dolžno določen znesek. Ker imamo na Hrvaškem povezano osebo Y, bi to speljali prek njih. Hrvaško podjetje X bi dobavilo blago našemu podjetju Y na Hrvaško. Ali lahko naredimo odstop terjatve in zapiramo našo terjatev in obveznost hrvaškega podjetja Y (220/121)?

Na enak način kot za domača podjetja. Mi je pa kolegica iz Hrvaške omenila, da morajo oni o takih transakcijah poročati svoji narodni banki.

Menice

Vnovčenje menice

Prosim vas za pomoč v zvezi z vnovčitvijo menice. Kakšen je postopek v tej prvi fazi? Npr. na določen dan dolžnikova obveznost zapade v plačilo, vendar že sedaj domnevamo, da ne bo poplačana. Domnevamo tudi, da podjetje na dan roka vnovčitve menice ne bo imelo sredstev na TRR. Kako je treba nadaljevati postopek - protest menice?

Protest menice je jevna listina in se opravi pri pristojnem organu (sodišče, notar). Protest je pogoj za uveljavitev regresa. Če protest ni izvršen ali ni izvršen pravočasno ali v nepravi obliki, imetnik menice izgubi pravico regresa nasproti svojim predhodnim meničnim zavezancem. Protest menice se mora izvršiti v enem ali dveh delovnih dnevih, ki slledita plačilnemu dnevu menice.

Če tisti dan, ko jo boste dala na vnovčenje, le-ta ne bo imel razpoložljivih sredstev na računu, vam jo banka zavrne, vi pa si z njo ne morete nič pomagati. Če imate koga na tej banki, kjer ima dolžnik TRR, kakšnega poznanega, da vam preveri, ali ima + stanje, da lahko takoj stopite v akcijo in vnovčite menico, je O.K. Sem že imela primer, ko kupec ni imel sredstev na računu, pa smo potem morali ubrati to pot - no vsaj do denarja smo prišli.

Menična izjava

Kako izgleda?

Link na odgovor v forumu in še za javna naročila forum.

Obračun obresti poslovnemu partnerju

Poslovnemu partnerju smo posodili denar, ki nam ga je vrnil v mesecu dni. Mi lahko kdo pove kako naredim obračun obresti?

Čisto preprosto (navaden obrestni račun) = (Glavnica X število dni X obrestna mera) : 36500 = obresti

Primer:

  • glavnica 10.000
  • število dni po koledarju: od 15.03. do 15.04. = 31 dni
  • obrestna mera: 5,58
  • = (10.000 x 31 x 5,58%) : 36500 = 47,39 EUR

Blokiran račun in cesija, kompenzacija, asignacija ...

Nekoč je veljalo, da če imaš blokiran račun, moraš vse prihodke v gotovini položiti in tudi ne smeš podpisovati cesij, kompenzacij, asignacij in podobnega. Ne morem najti, če to še velja in kateri predpis to določa. Mi lahko kdo hitro pomaga?

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju:

  • poglavje 2.2.1. Splošna pravila o obveznostih v primeru nastanka insolventnosti;
  • poglavje5.3.4. Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika....:

gre v bistvu za neenakopravno obravnavanje upnikov, obveznosti so poravnane določenim upnikom, ne pa po vrstnem redu...

Obrestne mere

Katere?

Lepo bi prosila, če mi lahko kdo pove kakšna je trenutna ,,,madbančna obrestna mera,,,?

Glejte povezavo.

Samo tam res ne vem katera je prava obrestna mera?

  • Do 31.12.2006 poglejte medbančne obrestne mere,
  • od 01.01.2007 dalje pa priznano obrestno mero.
  • Sicer pa so v uporabi še EURIBOR......, odvisno za kaj jih potrebujete.

Obrestne mere pri zamudi davčnih obveznosti

Glejte povezavo.

Realizacija - kaj je to?

Smo d.o.o. in izpolnjujem obrazec, kjer zahtevajo med drugim tudi podatka:

  • fakturirana realizacija
  • plačana realizacija
  1. Ali sta ta dva podatka mišljena z DDV ali brez?
  2. Fakturirana realizacija - prihodki ali tudi zaračunan DDV?
  3. Plačana realizacija - plačila kupcev z ali brez DDV?

Pojem realizacije so prihodki. In če so prihodki, le-ti ne vštevajo davščin: zaračunani prihodki, plačani prihodki (prihodki po denarnem toku).

Dodana vrednost na zaposlenega

Izračun

Kako se izračuna dodana vrednost za zaposlenega?

Dodana vrednost na zaposlenega se izračuna takole: čisti prihodki od prodaje (AOP 110) - stroški blaga, materiala in storitev (AOP 128): število zaposlenih (AOP 188).

Inventura

Zakaj je potrebna?

Zakaj je potrebno imeti inventuro?

Vsaka pravna oseba najmanj enkrat letno preveri aktivo in pasivo bilance ter ugotovi morebitne razlike med knjigovodskim in dejanskim stanjem sredstev in obveznosti do njihovih virov. Tako pravna oseba vsaj enkrat na leto s popisom ugotovi, ali tisto, kar kažejo poslovne knjige, tudi v resnici ima.

Čas popisa, popisne komisije, vrste popisa,... se določijo z internimi akti, lahko pravilnikom o popisu, lahko pa je sestavni del pravilnika o računovodstvu. Podjetje praviloma popiše sredstva in dolgove na koncu ali čim bliže koncu poslovnega leta. Računovodstvo običajno izda popisna navodila, nato vodja družbe s sklepom določi popisne komisije ter roke izvedbe oz. izdelave popisnega elaborata.

Kdaj jo je potrebno napravit?

Ali lahko podjetje (d.o.o.) napravi inventuro 30.11.?

Menim, da lahko naredite iventuro na dan 30.11. Nikjer ni določen datum iventure, je samo določeno enkrat letno.

Nekurantno blago

Kaj je potrebno postoriti?

Ali ima kdo izkušnje z nekurantnim blagom? Kako je s tem pri inšpekcijskem pregledu? Kako dokazati, da se blaga ne da prodati? Ali je dokazilo o uničenju že samo po sebi dovolj močen dokaz?

Zadostuje zapisnik komisije/ morda priložite še kakšno fotografijo - pogledate kolikšen je % normalnega kala, razsipa ipd., v kolikor je znesek odpisa večji .. obračunate še DDV od razlike. Nekurantno blago morate popisati, napisati razloge za popravke vrednosti in določiti nove prodajne vrednosti. Ti popravki niso zavezani obračunu DDV, ker ne gre niti za primanjkljaj niti za presežni kalo, ki je obdavčen.

Če boste blago znižali pod nabavno ceno (z ustreznim dokumentom) takšno znižanje ni obdavčeno. Če se blago nato prodaja je davčna osnova prodajna cena. V kolikor pa ne najdete kupca kljub znižanju, pa zalogo uničite, morate obračunati DDV. Ker pa DDV obračunate od tržne vrednosti, ki je ni, znaša obračunani DDV nič.

Dokazovanje

Torej morajo oni dokazati, da bi se dalo blago odkupiti? Ali moramo mi dokazati, da nihče ni želel kupiti tega blaga? Kako pa naj to dokažemo?

Vse naše navedbe moramo po ZDavP mi dokazovati. V takem primeru bi po mojem zadostovala interna zabeležka, da ste blago ponudili stalnim kupcem, ki tovrstno blago uporabljajo, pa niso bili zainteresirani za nakup niti po znižani ceni (datum, stranka, kontaktna oseba, cena). Če če, pa naj preverja!

Kaj potem, ko je predmet odpisan?

Tako s stališča zasebnika kot gospodarskih družb me zanima, kako se razpolaga z odpisanimi predmeti (ki nimajo več vrednosti)? Se jih lahko daruje oziroma z njimi prosto razpolaga?

Osnovno sredstvo, ki nima več sedanje vrednosti (torej je v celoti amortizirano) in se še vedno uporablja pri opravljanju dejavnosti, ostane v evidenci osnovnih sredstev dokler jih ne izločite. Izločite jih lahko: z uničenjem (komisija za uničenje, zapisnik o uničenju, ali pa dokazilo, da ste sredstvo odpeljali na odpad), s prodajo po določeni ceni, lahko pa jih tudi darujete (dokument iz katerega je razvidno, da ste sredstvo poklonili). Pri izločitvi pa morate upoštevati:

  • zakon o DDV-ju, če ste le-tega odbijali pri nabavi pa od nabave še ni poteklo 5 let (gre za popravek vhodnega davka);
  • zakon o davku od dohodkov pravnih oseb/zakon o dohodnini: koriščenje olajšav za investiranje pa od upoštevanja davčne olajšave še ni poteklo tri leta.

Stopnje dovoljenega odpisa

Vem, da veljajo določeni %, ki so dovoljeni pri odpisu blaga(kalo, razsip, rabitje, okvara), pri inventuri. Zanima pa me, kaj se zgodi, če dam določene elektromateriale v uničenje in imam zato tudi potrdilo o uničenju. Ali se to tudi šteje v ta % ali je to ločeno od teh %?

Stopnje običajnega/normalnega odpisa blaga urejajo Pravilniki, ki jih predlagajo posamezna združenja pri GZS. Ali se vaš primer uničenja všteva v kalo ali ne, je potrebno ugotoviti naslednje:

Kalo je izguba oziroma uničenje blaga, ki nastane zaradi lastnosti blaga s sušenjem, krčenjem ..... in se kaže na teži, obsegu ali površini blaga. Okvara je izguba alu uničenje blaga, ki nastane zaradi kemičnih ali fizikalnih lastnosti blaga in ima za posledico sprememno tehničnih, fizikalnih, funkcionalnih ali estetskih lastnosti blaga.

Pri uničenju blaga/materiala, ki je posledica neuporabnosti le-tega zaradi zastarelosti ali pa ker je neuporaben v proizvodnem procesu iz različnih vzrokov (spremembe tehnološkega postopka, ker ne izdelujemo več izdelkov za katere potrebujemo ta material itd.), menim da gre za oslabitev vrednosti zalog. Vendar ne glede na to, je vrednost teh zalog nič, kar pomeni, da tudi ni osnove za DDV.

Vrednost zalog ni v celoti nadomestiljiva (SRS 4.21 - SRS-4), če so zaloge poškodovane , če so v celoti ali delno zastarele .... Vrednost zalog je je treba odpisati pri vsaki postavki ali skupini podrobnih postavk ali skupini podobnih postavk zalog posebej. V tem primeru govorimo o prevrednotenju (oslabitvi), zato so odhodki davčno priznani odhodki.


Ali pri končnem popisu zaloge lahko upoštevam kalo? Ni mi jasno ali ga potem upoštevam pri vrednosti ali količini. Če imam en komad in je priznan odpis 2,5%, potem je po moje logično, da ga upoštevam pri vrednosti?

Razlike, ki izhajajo iz letnega popisa (razlika med dejanskim stanjem ugotovljenim s popisom in knjižnim stanjem) so lahko tudi posledica kala, loma, razlitja, razbitja.... Te razlike so količinske in se odražajo kot primanjkljaji materiala, izdelkov, blaga. Višina kala - normativni kalo je odvisna od vrste dejavnosti. Kolikor imate na zalogi en kom. izdelka (ugotovljen z inventuro) in je enaka količina tudi v poslovnih knjigah ni inventurne razlike in tudi ni nobenega razloga za ugotavljanje kala. Če pa bi imeli v poslovnih knjigah en komad, v inventuri pa tega ni, bi ugotovili primanjkljaj enega komada z vrednostjo iz poslovnih knjig. Nato pa bi izračunali, koliko znaša vaš normativni-priznan kalo: v pravilniku pogledate kaj vam predstavlja osnovo, in to osnovo nato pomnožite z 2,5%. Vrednost, ki jo izračunate predstavlja znesek priznanega kala do katerega smete "poračunati" primanjkljaje (kot davčno priznane odhodke).

Primer:

  • primanjkljajev imate (količina x cena) za 100 enot;
  • osnova X 2,5% je 90 enot.
  • priznani primanjkljaji kot kalo = 90 enot (davčno priznani odhodki)
  • nepriznani primanjkljaji kot kalo = 10 enot (davčno nepriznani odhodki z vključenim DDV-jem)

IOP

Ali je pošiljanje IOP obrazcev kupcem obvezno in ali je obvezno potrdit prejete IOP obrazce?

To je inventura, če pošljete IOP kupcu in vam ta potrdi pomeni, da je stanje usklajeno.

Zato revizija, če je v družbi zahteva prejegled IOP in tudi zahteva, da mora biti določen % naprimer 90 % IOP potrjenih, pri glavnih kupcih in dobaviteljih pa 100 %.


Ali mi lahko pomagate - kateri člen ZGD-ja nas obvezuje k vsakoletni uskladitvi stanja terjatev in obveznosti?

Eno je preverjanje stanja posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah z njegovim dejanskim stanjem (54. člen ZGD), SRS 28.23 (SRS 28) (za gospodarske družbe) in SRS 39.44, 39.45, 39,46 (SRS 39) (če govorimo o s.p.-jih), ki se opravi najmanj enkratno letno. Temu rečemo popis ali INVENTURA.

Usklajevanje terjatev/obveznosti s poslovnimi partnerji v obliki Izpisa odprtih postavk, pa izrecno ne navaja noben zakon, je pa oblika/način usklajevanja. Zato se ti obrazci pošljejo poslovnim partnerjem hkrati, ko opravljamo inventuro, saj sicer ne moremo reči, da imamo usklajeno terjatev oziroma obveznost. Katerim poslovnim partnerjem boste poslali (nivo pomembnosti: ali po zneskih ali po ustvarjenem prometu) pa je stvar določb internega Pravilnika o računovodstvu ali sprejetih sklepov zasebnika.


Knjiženje inventurnega manjka

Lastniški odnosi

Solastništvo osnovnega sredstva

Ali je mogoče postati solastnik (doo s drugo pravno osebo oziroma sp-jem) nekega osnovnega sredstva (avtomobil, merilni instrument...) in kako bi to prikazoval v knjigovodstvu? Gre za precej drag instrument, ki si ga niti jaz niti partner ne moreva privoščiti, skupaj pa bi šlo...

  1. Lastnik je lahko samo eden (ali d.o.o. ali pa s.p), kar pomeni, da ima samo eden osnovno sredstvo v svojih poslovnih knjigah;
  2. Namesto skupnega osnovnega sredstva smete za financiranje nabave dati drugemu partnerju posojilo (glede višine obrestne mere pazite, če sta morebitit povezani osebi);
  3. uporabo osnovnega sredstva pa uredite z najemno pogodbo.

Vlaganje v najemno podjejte

D.o.o. vzame v najem lokal za opravljanje določene dejavnosti. Ker najemodajalec(d.d.) lokal ni imel izgrajenih je vse stroške izdelave projekta zaračunal najemnikom. Ali to lahko naredi glede na to da ostaja lastnik lokala sam(d.d.) in ne d.o.o.-ji, ki so vzeli lokale v najem?

Prej ko karkoli ukrenete temeljito preučite sklenjeno oz. podpisano NAJEMNO POGODBO, in če se dogovorjene pravice in obveznosti ne skladajo s podpisano pogodbo, kot prvi korak k rešitvi nastale situacije , pošljite dopis najemodajalcu z navedbami postavk, ki se ne ujemajo s podpisano najemno pogodbo. V kolikor tudi to ne zaleže, verjetno bo prišlo do razveljavitve oz. odpovedi najemne pogodbe ali se boste mogoče tudi sporazumno dogovorili o spornih postavkah, ter podpisali aneks oz. dodatek k obstoječi pogodbi, v nasprotnem je verjetno pristojno tudi sodišče, za razreševanje nesporazumov med obema strankama.

Prenos kapitala

Mogoče mi lahko kdo svetuje kako to storiti: podjetje d.o.o. ima do hrvaškega dobavitelja cca.15000 eur odprtih obveznosti. Ustanovni kapital v vrednosti 9.000 eur pa je vplačal prav ta hrvaški dobavitelj. Zaradi slabih tržnih razmer, je hrvaški dobavitelj podal predlog, da se naredi kompenzacija za teh 15.000 eur dolga (ki ga ima naše podjetje do hrvaškega dobavitelja) in se na ta način izplača tudi njegov osnovni kapital in postanemo v celoti lastniki mi (oz. dosedanji direktor, ki je tudi edini zaposlen).Kako naj steče ta postopek, kako knjižiti, ima mogoče kdo kakšen predlog?

Lastništvo oziroma njegov prenos morate najprej urediti pri notarju - kot prenos lastništva nad deležem v družbi. Iz naslova te pogodbe boste imeli obveznost do tega hrvaškega lastnika = upnika, in to dvoje boste potem v poslovnih knjigah pokompenzirali. To bi bilo v primeru, če družba sama odkupi svoj delež. Če ga bo odkupil direktor, bo kompenzacija malce težja.

Donacije med podjetji

Donacija pravne osebe samostojnemu podjetniku

Vodim račune za pravno osebo in samostojnega podjetnika, ki sta povezani osebi. Pravna oseba ima dobiček, samostojni podjetnik pa izgubo. To da ima pravna oseba dobiček je okej, samostojni podjetnik pa bi ravno tako želel minimalni dobiček zaradi bank. Pravna oseba ni davčni zavezanec, samostojni podjetnik pa je davčni zavezanec. Zanima pa me sledeče:.

Ali lahko pravna oseba da donacijo samostojnemu podjetniku (povezani osebi)? Če pravilno razumem pravni osebi to ne bo znižalo dobička, samostojnemu podjetniku pa bo znižalo izgubo (oziroma celo ustvarilo dobiček), je tako? Kako je z ddv-jem, ali bo s.p. moral plačati ddv od tega prometa? Moje mnenje je da ne. Razmišljam pavilno?

Donacije med podjetniki nekako niso v navadi, dvomim, da se jim sploh tako reče. Gre za darilo med povezanimi osebami. Vaša transakcija ni smiselna, ker iz vsega skupaj pride le preveč davka. Se mi pa zdi, da ob pravilnem poročanju ni sporna.

Odnosi: pravna oseba : fizična oseba

Najemna pogodba med pravno in fizično osebo

Ali je višina najemnine ( fizična oseba je najemodajalec, pravna oseba pa najemojemalec- uporaba za gostinski lokal)po kakšnem pravilniku določena? Ali je lahko dosti višja ali dosti nižja od tržne vrednosti najemnin?

In še eno vprašanje: če je fizična oseba kot najemodajalec imela najemno pogodbo z pravno osebo ( najemojemalcem) že v začetku tega leta in ni pošiljala rek obrazcev na Durs, kako lahko to stori za nazaj in kaj če ne?

Višina najemnine je stvar dogovora med kupcem in dobaviteljem, vendar le-ta ne more presegati primerljive tržne vrednosti, še zlasti, če je pogodba sklenjena med povezanimi osebami. Tudi pri najemnini, ki znatno odstopa od primerljive tržne vrednosti - navzdol, lahko davčni organ ugotavlja njeno realnost (z vidika obdavčitve= pravna oseba je obdavčena po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb; fizična oseba na podlagi zakona o dohodnini....različne stopnje obdavčitve.......)

Pravna oseba je plačnik davka, kadar izplačuje dohodke fizični osebi in je za te dohodke predpisan davčni odteglaj. Na dan izplačila dohodka je plačnik davka-pravna oseba dolžna predložiti davčnemu organu obračun davčnega odtegljaja na obrazcu REK 2 (57. člen, 317.člen Zakona o davčnem postopku). Kolikor obračuna ne predloži in davka ne odtegne, stori davčni prekršek (397. člen Zakona o davčnem postopku).

olikor ste kot najemojemalec 'že nakazovali dohodke fizični osebi in od teh dohodkov niste obračunali davčni odtegljaj, lahko to storite na podlagi samoprijave n se tako izognete kazni (399. člen Zakona o davčnem postopku). Od nepravočasno plačanih davkov boste plačali le obresti, ne pa tudi kazni. Kolikor pa na podlagi sklenjene pogodbe še niste izvrševali izplačil, tudi ni bilo izplačil dohodkov, ki so predmet davčnega odtegljaja, zato ne upoštevate le pogodbenih določil.

Nakup avtomobila - ni zaposlenih

Kaj storiti: lastnik podjetja (ki ni v svojem podjetju zaposlen in tudi ni nobenega zaposlenega v podjetju) je sedaj kupil osebni avto na firmo. Če sedaj obračunavam amortizacijo,kako se lahko uporabljajo ostali stroški,. . Ali se da v najem fizični osebi-lastniku?

Lahko:

  • sklenete najemno pogodbo za vozilo (najemnina lastniku mora biti enaka "tržni" najemnini za istovrstno vozilo???). Stroški povezani z uporabo vozila so davčno priznani do višine plačila oziroma povračila (3. odstavek 30.člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb);
  • upoštevate kot dividendam podoben dohodek=prikrito izplačilo dobička (90.člen Zakona o dohodnini in 7. točka 74.člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb) v višini "bonitete" za uporabo službenega vozila v privatne namene. Višina bonitete (43. člen Zakona o dohodnini) predstavlja tržno primerljivo ceno za uporabo vozila v privatne namene. Ker pa je to "izplačilo" v naravi boste izračunan znesek (kot osnovo za davčni odtegljaj) obrutili s koeficientom davčnega odtegljaja (9. odstavek 16. člena Zakona o dohodnini). Stopnja davčnega odtegljaja je 20% (davek je dokončen!). Stroški povezani z uporabo vozila so davčno nepriznani.(2.odstavek 30. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb) - čeravno uporabite za izračun osnove za davčni odtegljaj pri prikritem izplačilu dobička postopek kot pri obračunu bonitete, to ni boniteta - ni izplačilo v zvezi z zaposlitvijo.

Reklama na "tujem" avtomobilu

Stranka ima SP.. Latnik avtromobila je fizična osebe brez dejavnosti. Ta avto uporablja za nemene poslovanja in si obračuna kilometrino. Ali lahko ima na avtu reklamne napise o svoji dejavnosti. Takšna avta bo imel dva. So tu kakšne omejitve?

Nobenih omejitev, kar se tiče davčne zakonodaje.

Nujnost sanacije podjetja, odliv dobička, sprememba lastniškega kapitala za pokrivanje izgube?...

Podjetje ima osnovnega kapitala 14.167€, do letošnjega leta je bila skupna izguba 10.000€. do sedaj smo samo v letošnjem letu v izgubi 40.000€... vem, da izguba ne sme biti večja od osnovnega kapitala, in vem, da se lahko izguba pokriva z dobropisom ali s povečanjem kapitala. ampak to ni malo denarja in mene zanima ali kdo ve še za kakšno drugo rešitev... lepo prosim za pomoč, saj sama ne vem več kaj naj naredim?

Sicer v takem poslovanju ne vidim problema. Kar s tiče pslovne bilance je vse v redu. A pri sestavi davčne napovedi je potrebno to popraviti. Tu pa morate voditi še posebno evidenco, skratka "transferne cene" in vse, kar se tiče poslovanja med povezanimi osebami vam ne uide.

Pri uporabi transfernih cen je pomembno, v kakšni vlogi se pojavi matično podjetje: je rezident Slovenije, je nerezident, je fizična oseba, ki opravlja dejavnost....

Z vidika knjigovodskega evidentiranja (da pozabiva na vsebino) vam bo prejeti dobropis zmanjšal stroške in s tem tudi poslovno izgubo. Iz vsebinskega vidika pa to pomeni, da so bile cene že v preteklosti previsoke in niso odražale razmer na trgu in od tod tudi izguba v preteklih letih. In to ugotavljate tudi sami, ko pravite, da so vaše nabavne cene enake prodajnim cenam tistih kupcev, ki imajo istega dobavitelja kot vi. Če pa upoštevate ta vidik, gre v bistvu za prelivanje dobička iz vaše firme v firmo dobavitelja v višini, ki presega vaše nabavne cene v primerjavi s primerljivi tržnimi cenami, ki jih je dosegel z drugimi poslovnimi partnerji, zato bi pri sestavi davčne bilance morali upoštevati 16., 17. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. (transferne cene; cene med povezanimi osebami rezidenti..)

Kolikor izguba presega osnovni kapital (vključno z drugimi sestavinami kapitala: rezerve..) mora družba pričeti sanacijski postopek (zakon o finančnem poslovanju). Povečanje osnovnega kapitala je lahko tudi v obliki stvarnega vložka: npr. sprememba obveznosti, ki jih imate do lastnika iz naslova neporavnanih obveznosti; v lastniški kapital. Vendar bi temu rekli, da je to le gašenje požara, ne pa eden izmed dolgoročnih ukrepov za boljše poslovanje vaše družbe.

Zanima me, kako laho obveznosti, ki jih imamo do lastnika iz naslova neporavnanih obveznosti spremenimo v lastniški kapital?

Poročilo o stvarnem vložku (revizorsko poročilo), sprememba družbene pogodbe, notarski zapis, vpis v register...... In zdaj se ponovno vprašajva: ali ni tudi sprememba obveznosti v kapital, zaradi previsokih transfernih cen pravzaprav skrit neobdavčen dobiček??

Matično podjetje prodaja po določeni ceni npr. 100 enot drugim kupcem, ki niso z njim povezane osebe. Vam pa prodaja isti artikel po ceni 150 enot. Če bi upoštevali (poenostavljeno povedano) enako ceno, ki velja za druge, bi tudi pri vas nastal strošek 100 enot, in bi dobiček iz prodaje končnega izdelka nastal pri vas. Tako pa nastane dobiček v matični družbi, namesto pri vas. Zato bi praviloma morali popravljati davčno bilanco in upoštevati razliko v transfernih cenah (primerljivih tržnih cenah).

Zapiranje podjetja

Zaprli bomo podjetje. Zanima nas, kakšen je postopek pri zaprtju podjetja po skrajšanem postopku, s tem, da so poravnane vse obveznosti. Kdaj moramo oddati zaključni račun?

1/ družbenik sprejme sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku in ga overijo pri notarju, overi se izjava, da so plačane vse obveznosti, da so urejena razmerja z delavci ter da družbenik prevzema obveznost plačila vseh morebitnih preostalih obveznosti družbe, ki bo izbrisana. Nato se sodišču pošlje predlog za vpis sprememb v sodni register z gornjimi prilogami ter plača taksa.

2/ Sodišče sprejme sklep o prenehanju družbe, vendar vas o sprejetju sklepa ne obvesti. Iz Urad.lista prejmete ponudbo za objavo, katero plačate, da bo sklep o prenehanju objavljen v uradnem listu. Nato sodišče v cca. 2 tednih sprejme in pošlje sklep o izbrisu iz registra. Plačate objavo sklepa v Uradnem listu. Z originalnim sklepom greste na sodišče po potrdilo o pravnomočnosti sklepa.Sklep postane pravnomočen 15. dan od objave v Urad.listu.

3/ Na AJPES oddate zaključna poročila ( BS, IPI in Izkaz bilančnega dobička/izgube) in sicer po stanju na dan pred sprejetjem sklepa družbenika o prenehanju družbe. Rok za oddajo je 3 mesece od dneva sprejetja skepa. Konec leta ne oddajate ničesar več. Bilancam priložite dopis z obrazložitvijo zakaj jih predlagate. Podlaga za oddajo poročila je Metodološko navodilo za predložitev letnih poročil.

4/ DURS : a/ Ko sodišče objavi 1.sklep o prenehanju v 15 dneh DURS z dopisom obvestiti, da je bil v uradnem listu X objavljen sklep o prenehanju in da boste kasneje predložili obrazec DR-04, obvestilo AJPES o prenehanju ter pravnomočni sklep sodišča o prenehanju. Podlaga je 47.čl. Zakona o davčni službi .

b/ davčni obračun DDPO sestavite na dan pred izbrisom družbe registra in ga v roku 30 dni od dneva izbrisa predložite DURS-u. Sestavni del obračuna je notarsko overjena izjava družbenika o prevzemu obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Plačila opravite istočasno s predložitvijo obračuna oz. priložite zahtevek za vračilo. Izplačila družbenikom se obravnavajo kot dividende ali kot kapital.dobiček (glejte še 24.,70.,74.č. ZDDPO-2 ). Za predlaganje davčnega obračuna in obračuna davčnih odtegljajev poglejte 369.čl. ZDavP-2.

c/ Če ste zavezanec za DDV morate za predlaganje obračunov DDV upoštevati še 5.odst.88.čl. ZDDV-1. Ob prehenaju identifikac.za DDV morate biti pozorni še na zadržanje blaga, ki se šteje za promet blaga opravljen za plačilo in podleže plačilu DDV ( 8.čl. ZDDV-1 ter 132.čl. PDDV ). Pametno je, da pred prenehanjem prodate vso zalogo blaga in opreme, ob nakupu katerega ste si odbijali DDV.

č/ Ko pridobite pravnomočni sklep sodišča in takoj oz. v 5 dneh :

  • na AJPES-u vložite obr.PRS-1 za izbris iz poslovnega registra.Priloga je pravnomočni sklep sodišča (dostop do obrazca je tu.
  • na DURS dostavite obr. DR-04, obvestilu AJPES o prenehanju in kopijo pravnomočnega sklepa sodišča.

DURS obvestite, kje se bo hranila dokumentacija izbrisane družbe ( lahko tudi pripišete na obr. DR-04 ).Mi smo z dopisom DURS istočasno zaprosili še za izbris iz DDV registra. Dokler ne dobite odločbe o prenehanju identifikac.za namene DDV morate oddajati prazne obračune.

  • zaprete TR

Izbris podjetja in pripojitev k drugemu podjetju

Zanima me ali kdo ve kaj je potrebno storiti v primeru ko se podjetje izbriše iz sodnega registra in pripoji k novemu ( vsa sredstva se prenesejo k novemu obstoječemu podjetju). Ali moramo v takem primeru narediti isto kot če bi podjetje prenehelo z delovanjem ali je dovolj da se vsa sresdstva prenesejo na novo podjetje in se nato konec poslovnega leta naredi zaključni obračun združen za obe podjetji?

Saj podjetje preneha delovati, samo razlogi so različni. Za podjetje, ki je izbrisano iz sodnega registra je potrebno oddati bilanco na Ajpes, še bolj pomembno pa Obračuna davka od dohodka pravnih oseb - če se prav spominjam v 60 dneh po izbrisu. Prav tako je potrebna odjava iz sistema DDV, mi smo morali še nekaj mesecev po tem, ko je bilo podjetje zaprto vseeno oddajati prazne DDV-O obrazce, dokler nismo dobili odločbe, da smo izbrisani iz davčnega - DDV registra.

Skrajšan postopek likvidacije - neupoštevanje obresti

Ali se v primeru, da naš dolžnik uvede likvidacijsi postopek prijavi vse terjatve in obresti? Nekdo mi je rekel, da se obresti ne vključuje?

Verjetno bo vaš dolžnik uvedel skrajšani postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in bo morebitne obveznosti po izbrisu prevzel nase družbenik. V vsakem primeru vam je dolžan povrniti glavnico z obrestmi vred, glejte le da svojo terjatev pravočasno prijavite.

Prenos sredstev med podjetji

Imam en problem. Oče ima s.p. in sin d.o.o.. Sedaj hoče oče sinu prepustiti tisti del osnovnih sredstev, ki jih sin uporablja pri svoji dejavnosti. Seveda imam seznam in sedanjo vrednost teh osnovnih sredstev. Zanima me pa ali ko bo s.p. izdal račun d.o.o. za ta osnovna sredstva je verjetno s.p. tudi zavezan plačilu ddv-ja. Gre za kar velik znesek zato me zanima kakšen je postopek.

Po mojem mora biti račun z prilogo teh osnovnih sredstev ter seveda obvezno plačilo DDV-ja.

  1. Če je s.p. zavezanec za DDV, potem je vsekakor treba obračunati in plačati tudi DDV. Za d.o.o. je vhodni ddv.
  2. Paziti je treba po kakšni ceni se bodo OS prodale. Po 17.čl. ZDDPO-2 sta očetov s.p. in sinov d.o.o. povezani osebi, zato je treba upoštevati transferne cene.
  3. Paziti je treba na eventuelno uveljavljane olajšave v preteklih letih in jih konec leta vrniti v obračun, če še ni potekel 3-letni rok od uvaljavitve.

Najprej me zanima ali je to dovolj, da uporabim sedanjo vrednost osnovnih sredstev ali je potrebno iti nad to vrednostjo. Glede izstavitve računa mi je vse jasno vendar ali mi lahko poveste kje piše, da je rok za vrnitev iz obračuna davka od dobička 3 leta Datum vprašanja in odgovora: avgust 2008.

Upoštevati morate tržno vrednost: ta je lahko večja ali pa manjša od sedanje/knjigovodske vrednosti osnovnega sredstva.

Kje piše o roku treh let pri odtujitvi in poračuna davčnih olajšav za investiranje: V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (77. člen prehodne določbe, ki se nanaša na zakonodajo, ki je veljala pred uveljavitvijo zakona od 01.01.2007 dalje).

Kaj pa od velja od 1.1.2007 naprej. Ali je še vedno ta rok ali je rok drugačen?

Od 01.01.2007 ne velja nič, ker v tem letu (v letu 2007) ni bilo olajšav za investiranje (pomeni, da so samo še prenešene olajšave iz preteklih let - npr. odtujitev osnovnih sredstev v letu 2008, za katere smo uveljaljali investicijsko olajšavo v letu 2005 ali 2006/torej še ni preteklo tri leta). Pač pa bo to veljalo ponovno od 01.01.2008 dalje, saj bodo lahko gospodarske družbe, s spremembo Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ponovno uveljavljale investicijsko olajšavo. Poglejte novi 55.a člen Zakona (Ur.l.RS 76/2008).

Sprememba imena in lastništva družbe

Prosim za pomoč izkušene računovodje tukaj na forumu. Zanima me, ali spremeba imena obstoječe družbe in hkrati lastništva kakorkoli vpliva na računovodstvo in davčne evidence? Ali je potrebno karkoli zaključevati, odjavljati, prijavljati? Razmišljam da bi postal edini lastnik podjetja, tudi ime bi zamenjal. Kako naj izpeljem odkup deleža (od 2 družbenikov, vsak ima tretjino)?

Sprememba firme in/ali lastništva se vpiše v sodni register in prvotna firma posluje "nemoteno" naprej, saj te spremembe ne povzročijo prenehanja družbe. Samo ob prenehanju družbe ali pri statusnih preoblikovanjih družb je potrebno predložiti davčni obračun, bilance za javno objavo itd. Res pa je, da morate zaradi spremembe imena firme odjaviti zaposlene in jih ponovno prijaviti pod novim imenom firme.

Spremembo lastništva - pogoje in način, imate opredeljeno v družbeni pogodbi.

  • Lahko odkupite njune deleže vi - seveda po ceni, ki izhaja iz družbene pogodbe (tržna cena na dan odkupa???) - v tem primeru postane d.o.o. enolastniška družba (poglejte 501. in 502. člen Zakona o gospodarskih družbah).
  • Lahko pa njune deleže odkupi družba sama - lastni poslovni deleži, vendar morate v tem primeru oblikovati rezerve za lastne deleže iz dobička poslovnega leta oziroma iz prenesenega dobička preteklih let (glejte 500. člen ZGD in 64. člen istega zakona).
  • Kolikor svojega osnovnega vložka še niste vplačali v celoti in boste odkupili poslovne deleže vi in tako združili vse poslovne deleže v enega samega, morate v 3 mesecih po združitvi deležev v celoti vplačati svoj prvotni delež (524. člen ZGD).

Iz "d.o.o." v "s.p."

Odgovor je na tej povezavi.

Klavzule na računih (pariteta)

Prosim ,če mi lahko kdo pojasni kaj pomenijo kratice,ki se napišejo na fakturo za pariteto:

  • DDU-
  • DAF-
  • FCA-
  • DDU - dostavljeno, carina ni plačana
  • DAF - dostavljeno na mejo
  • FCA - dostavljeno prevozniku