Ogled vira Obračun prispevkov lastnikov d.o.o. - šifra 40

=='''NAJNIŽJA POKOJNISNKA OSNOVA - LASTNIKI d.o.o.'''==


====Višina v letu 2007====

<font size=+1 color=green>Veljavna zakonodaje od 1. januarja 2007 dalje!</font>

''Koliko znaša najnižja bto osnova za plačo za direktorja zaposlenega v firmi in kje lahko te podatke dobim?''

Stvar dogovora med delodajalcem in njim:
* če je zaposlena oseba (delojemalec po pogodbi o zaposlitvi) znesek ne sme biti manjši od minimalne plače (bruto 538,53 EUR);
* če je poslovodna oseba in je hkrati tudi lastnik, ki nima plače, potem je zavarovalna osnova ob pričetku opravljanja funkcije najnižja zavarovalna osnova (trenutno bruto 732,29 EUR);

''Kolikšna je ta višina?''

[http://www.zds.si/uploads/files/davki_in_prispevki/Obracun%20prispevkov/12_Obracun_prisp_za_LASTNIKE_%20DRUZB_posl_osebe_2008.xls '''Tekoči podatki - 2008''']

[http://www.zds.si/uploads/files/davki_in_prispevki/Obracun%20prispevkov/02_Obracun_prisp_za_LASTNIKE_%20DRUZB_posl_osebe_2007.xls '''Tekoči podatki - 2007''']

===Najnižja zavarovalna osnova v letu 2008===

''Zanima me, koliko znaša minimalna plača za direktorja družbe d.o.o., ki je v tej družbi solastnik in zaposlen?''

# Če je prijavljen v zavarovanje kot delojemalec (šifra 001), potem je to minimalna plača (bruto 538,53 EUR);
# Če je prijavljen v zavarovanje kot samozaposlen - poslovodja zasebnega podjetja, ki ne prejema plače (šifra 040), je osnova za plačilo prispevkov najnižja pokojninska osnova (bruto znesek 746,93 EUR). "Plačo" pa prejema po pogodbi o poslovodenju. Od pogodbenega zneska se ne plačuje nobenih prispevkov.

<hr>

Na enak način, kot za samostojne podjetnike, bi obračunali prispevke za socialno varnost tisti lastniki zasebnih podjetij, ki so hkrati poslovodne osebe, ko bo njihova zavarovalna osnova ugotovljena na podlagi dohodninske odločbe (dohodek prejet za vodenje poslovnega subjekta) in le-ta ne bo nižja od najnižje bruto pokojninske osnove.

===Zavarovalna osnova 040 - splošno===

''Ustanovitelj enoosebnega d.o.o. se je prijavil za zzzs, kateri mu je za podlago zavarovanja vpisal šifro 040. O tej temi je veliko napisanega, pa vseeno ne najdem pravega odgovora. Zanima me, če res ni možnosti izplačila plače v tem primeru. Katere obrazce je potrebno oddati in komu, če ne pride v poštev obračun plače? Katera osnova se uporabi glede na to, da je leto ustanovitve d.o.o. 2007 - še ni ugotovljenega dobička? Je to lahko minimalna plača? Kako naj tak lastnik pride do sredstev iz svojega d.o.o., kako naj si pokrije materialne dodatke? Je kaj upanja, da bo leto 2008 prineslo nov zakon?''

Lastnik enoosebne družbe, ki je hkrati direktor družbe in je zavarovan po šifri 40, plačuje prispevke od zavarovalne osnove, ki ne more biti nižja od najnižje pokojninske osnove. Le-ta trenutno (<font size=+1 color=green>V letu 2007.</font>) znaša 732,39 EUR bruto. Od te osnove bo plačeval prispevke v letu 2007, ker nima druge osnove oziroma še toliko časa, da bo znana njegova druga/prava zavarovalna osnova, to pa je: podatek iz dohodninske odločbe o višini prejemkov za vodenje poslovnega subjekta, povečani za prispevke.
Obračun prispevkov predloži davčnemu organu do 15. v mesecu za pretekli mesec na obrazcu: Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače, v skladu s [http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=550 Pravilnikom o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost].

Obračunani/plačani prispevki so davčno priznan odhodek družbe (se tudi plačujejo iz TRR družbe).

Lastnik enoosebne d.o.o., ki je hrati direktor te družbe sklene za vodenje poslovnega subjekta-svojega podjetja, pogodbo o poslovodenju. Prejemki iz tega razmerja štejejo kot dohodki iz delovnega razmerja prejeti za vodenje poslovnega subjekta, ki je pravna oseba na podlagi poslovnega razmerja in v skladu s 1. točko 2. odstavka 37. člena [http://www.racunovodja.com/pokazi.asp?stran=2383 Zakona o dohodnini].
(2) Za dohodek iz delovnega razmerja se štejejo tudi:
1. dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja,

Od teh dohodkov plačuje izplačevalec davčni odtegljaj-akontacijo dohodnine od bruto osnove (pogodbeni znesek), pri čemer pa te osnove ne more zmanjšati za plačane prispevke, zmanjša pa se za splošno olajšavo. Akontacija dohodnine se plača po stopnjah iz 122. člena Zakona o dohodnini. Seveda to velja, če je pravna oseba glavni izplačevalec, kar pomeni, da direktor/lastnik ni v delovnem razmerju še drugje oziroma ni zavarovan po drugih osnovah. Na dan izplačila mora plačnik davka predložiti davčnemu organu obrazec [http://www.uradni-list.si/files/RS_-2006-138-05912-OB~P002-0000.PDF REK-1] (šifra dohodka 111, vrsta dohodka 1108). Pri izpolnjevanju upoštevajte navodila k obrazcu REK-1 (Ur.l.RS 138/06)
REK-1-povezava

Povračila stroškov v zvezi z delom in povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji do višine, ki jo določi vlada z [http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1417 Uredbo], se ne vštevajo v davčno osnovo od dohodka, prejetega za vodenje poslovnega subjekta. Vrste povračil, do katerih je upravičen direktor, vključite v pogodbo o poslovodenju.

===Zavarovalna osnova - nižja od minimalne===

''Če si lastnik izplačuje plačo ki je nižja od minimalne pokojninske osnove, bodo baje na ZPIZ-u upoštevali delovno dobo 10,5 meseca za 1 leto. Ali je to res in če kdo ve na osnovi katerega člena katerega zakona bodo to lahko naredili?''

Mi smo imeli podoben primer. v primeru inšpekcije bodo od vas zahtevali ali plačilo razlike ali pa zmanjšanje delovne dobe sorazmerno z izvršenimi plačili. lahko se pa sami odločite, kaj vam bolj ustreza.

To verjetno že zahtevajo. Samo ali imajo kakšno zakonsko podlago za to?

Zakonska podlaga je [http://www.racunovodja.com/pokazi.asp?stran=2081 Zakonu o pokojninsko invalidskem zavarovanju]:

Najprej 2. odstavek 15. člena:
2) Obvezno se zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.

Nato 33. člen zakona (copy-delni):
Obvezno zavarovanje samozaposlenih zavarovancev se začne:
* z dnem vpisa v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov ali v drug register, ki je predpisan za določeno dejavnost oziroma z dnem izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti in se zaključi z dnem vrnitve ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja dejavnosti;
* za odvetnike in notarje z vstopom v odvetniško oziroma notarsko zbornico in se zaključi s prenehanjem članstva;
* '''za družbenike zasebnih družb in zavodov z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se zaključi z izbrisom iz takšnega registra;'''

Nato: 207. člen Zakona:
(1) Osnove za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje so:
* za zaposlene v Republiki Sloveniji in državljane Republike Slovenije, zaposlene pri tujcih – plača oziroma nadomestilo plače,
* za samozaposlene, državljane Republike Slovenije, zaposlene v tujini, kmete, vrhunske športnike in šahiste, ter osebe, ki so prostovoljno vključene v zavarovanje – zavarovalne osnove,

Nato 208. člen:
(4) Ne glede na določbo prve alinee prvega odstavka 209. člena tega zakona, je najnižja osnova za obračun prispevkov, za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, najnižja pokojninska osnova.

Postopek ugotavljanja zavarovalnih osnov pa opredeljuje: Pravilnik o postapku za razvrščanje v zavarovalne osnove (Ur.l. RS 49/07 in 38/07).

''Kaj pa če ne plačuješ prispevka od minimalne pokojninske osnove. Kakšna je sankcija? Ker če se peljem po cesti 50, tam kjer je omejitev 40, se točno ve koliko to stane. Tu pa baje da bodo skrajšali delovno dobo in sicer deset mesecev in pol za eno leto. Je to kje določeno?''

Kako se upoštevajo prispevki/zavarovalna doba???

191. člen [http://www.racunovodja.com/pokazi.asp?stran=2081 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju] (najbolje, da ga preberete - ne samo ta člen, ampak zakon!!!)

(Pogoj plačila prispevkov)

(1) V zavarovalno dobo se štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki.
(2) Če je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del prispevkov, se v pokojninsko dobo upošteva le sorazmeren del zavarovalne dobe.

'''Odgovor, ki prejer iz ZPIZ:'''

V zvezi z vprašanjem glede plačila prispevkov in štetja dobe ZPIZ lahko upošteva manj zavarovalne dobe, če je bil za določeno obdobje plačan le del prispevkov. Zakonska podlaga je v 191. členu ZPIZ.

Če si hočete rešiti situacijo in dobo in imate podjetje še živo (aktivna davčna številka v davčnem registru), naj si izplača poračun plače v višini razlike med minimalno plačo in najnižjo pokojninsko osnovo. Poračun mora biti izračunan od razlik na mesečni ravni, lahko pa za potrebe DURS naredi obračun na enem REK obrazcu za posamezno leto. Od tako izplačanih poračunov plač plača vse prispevke in davke, kot bi jih plačeval od tekoče plače. Tabele zavarovalnih osnov dobi na Oddelku za matično evidenco Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če bo pohitel, ga ne bo nihče terjal za valorizacijo ali kakšne obresti (dokler se kakšen davčni sistem ali pokojninska praksa spet ne spremeni).

===Solastništvo===

''Ali je tam direktor, ki je obenem 50 % lastnik, lahko redno zaposlen (z minimalno plačo ali je kak višji limit ) ali pa velja gornji način tudi zanj?''

Če sta lastnika dva je lahko direktor zaposlen na podlagi 01. To pomeni, da prejema plačo, ki mora biti samo večja od minimalne, navzgor pa ni omejitve. Najbolje, da ima sklenjeno individuano pogodbo o zaposlitvi na podlagi katere izplačujete povsem normalen OD. Poleg tega ima tudi ostale pravice glede morebitne brezposelnosti......

====Lastnik d.o.o. in poslovodja====

====Dva lastnika====

''Ali drži, da v družbi ki ima dva lastnika direktorjeva plača ni določena (ni določen minimum) in ima lahko direktor min. plačo. Ali ni tako, da mora imeti najnižjo pokojninsko osnovo?''

Odvisno, kako je oseba prijavljena v zavarovanje: ali kot delovno razmerje (šifra 001) - najnižja osnova je v tem primeru minimalna plača; ali pa kot lastnik zasebnega podjetja, ki ne prejema plače (šifra 040) - zavarovalna osnova za prispevke je najnižja pokojninska osnova.

Vse je odvisno pod kakšno vrsto zavarovanja ju bo zavaroval Zavod za zdravstveno zavarovanje. To pa je odvisno od vrste dela/odgovornosti posameznika, kar je razvidno iz pogodbe o "zaposlitvi", družbene pogodbe ---- Normalno bi bilo, da je samo tisti lastnik, ki je hkrati poslovodna oseba, zavarovan na podlagi 040. Medtem, ko je drugi lastnik, prijavljen v zavarovanje kot zaposlen - torej šifra zavarovanja 001 (saj v imenu delodajalca podpiše pogodbo direktor in obstoja bistveni elelement , ki opredeljuje delavca v delovnem razmerju, to pa je odnos podrejenosti do delodajalca.).  

====Kako s prispevki====

''Sem lastnik enooebnega d.o.o., kjer sem tudi direktor/poslovodja. Na ZPIZ sem prijavljen pod osnovo 40-samozaposlen (nikjer drugje nisem obvezno zavarovan, zato velja 15. člen 2. odstavek ZPIZ-1 - kot samozaposlen se prijavi družbenik ki ni zavarovan po drugi osnovi). Prispevke plačujem preko plače (minimalna bruto pokojninska osnova) - REK-1, kjer se seveda obračunajo tako prispevki kot neto plača. Računovodkinja pravi, da je to edini način plačevanja prispevkov v mojem primeru, vendar sem po prebiranju... prišel do dvomov... Izvedel sem, da lahko plačujem prispevke na obrazec Obračun prispevkov za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače, moj dohodek pa gre ven preko pogodbe o poslovodenju (ne zaposlitvi).''

''Prosim, če to malo razjasnite, ker res ne vem več, kaj je res... Še 1x: lastnik in poslovodja, d.o.o., nikjer drugje nisem zavarovan (podlaga 40).''

Skušala vam bom s kratkimi odgovori pomagati, da rešite svoje dileme.
# Lastniki zasebnih družb, ki ne prejemajo plače, plačujejo prispevke na podlagi 15. člena [http://www.racunovodja.com/pokazi.asp?stran=2081 ZPIZ-a]; najnižja zavarovalna osnova je: najnižja pokojninska osnova. V [http://www.uradni-list.si/1/index?edition=2006138 Ur.l. RS 138/2006] je objavljen [http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1418 Pravilnik o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost]: za vas velja Priloga 2: obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače. Tukaj je [http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1418 povezava] na pravilnik in obrazec.
# že zavarovanje pod šifro 40 pomeni, da obračunate/plačujete pripevke od zavarovalne osnove in ne od plače, ker pač kot lastnik in hkrati direktor enoosebne družbe ne morete sami s seboj skleniti pogodbe o zaposlitvi. Izplačilo plače izhaja iz pogodbe o zaposlitvi in iz prijave zavarovanja pod šifro 01, ne pa iz prijave pod šifro 40. Za nadomestilo za opravljeno poslovodno funkcijo sklenete pogodbo o poslovodenju (mandatna pogodba iz obligacijskega zakonika). V tej pogodbi opredelite tudi vrste povračil stroškov do katerih ste upravičeni pri opravljanju poslovodne funkcije (dnevnice, kilometrina, prehrana med delom, prevoz na delo in iz dela, ..........).
# tudi za izplačilo po pogodbi o poslovodenju se predloži davčnemu organu obrazec REK-1, vendar je to drugi dohodek iz delovnega razmerja (vrsta dohodka 111) - ne pa plača.
# dosedaj uveljavljen način, kjer vam zavarovalna osnova pravzaprav predstavlja "plačo" je kombinacija: a) obračuna/plačila prispevkov kot lastnika zasebnega podjetja, ki nimajo plače in b) pogodbe o poslovodenju v višini bruto zavarovalne osnove zmanjšane za prispevke. Od te osnove je obračunana in plačana akontacija dohodnine po lestvici, ki velja za glavnega izplačevalca.
# Kar se tiče neizplačevanja nadomestila za opravljeno delo, je svojo dilemo izrazil že avtor zapisa v vaši prvi povezavi. Strinjam se, da bi bila možna prekvalifikacija določenega dela deleža na dobičku v dohodek iz delovnega razmerja, če bi si ga izplačevali. Vendar kakor vas razumem, trenutno nimate toliko dohodka, da bi v celoti "pokrili" stroške prispevkov in pogodbo o poslovodenju ("plače") in do dobička najbrž sploh ne boste "prišli". Menim, da lahko poslovodite tudi "zastonj", vendar morajo zato obstajati razumni vzroki (postavi se vprašanje vašega preživetja, če ne boste prejemali nobenega nadomestila.......; prevelika povračila stroškov v obliki kilometrin in dnevnic vam lahko davčni organ prav tako prekvalificira v drugi prejemek iz delovnega razmerja; in še nekaj pasti je). ). Tudi v takšnem primeru morate skleniti pogodbo o poslovodenju, v kateri navedete čas opravljanja poslovodne funkcije brez prejemanja nadomestila za opravljanje.

In za konec:
* prispevki za socialno varnost za zavarovalno osnovo 40-lastniki zasebnih podjetij, ki ne prejemajo plače (glej pravilnik);
* "plača" - nadomestilo za opravljanje funkcije poslovodje pa po pogodbi o poslovodenju - na tej podlagi ( kot drugi dohodka iz delovnega razmerja ) obračunate in plačate akontacijo dohodnine kot glavni izplačevalec po dohodninski lestvici z upoštevanjem olajšav (splošne, VDČ)

===REK obrazec===

''Kako se izpolni REK-1 obrazec za primere:''
# ''Ni neto izplačila,''
# ''Neto izplačilo manjše od najmanše zavarovalne osnove (recimo 350 €),''
# ''Neto izplačilo presega zavarovalno osnovo (recimo 2000 €).''
''Kakšna je Vrsta dohodka, ki se navede na REK-1 obrazcu?''

Predpostavke:
* lastnik je zavarovan na podlagi 40, prispevke plačuje na podlagi zavarovalne osnove;
* izplačnik je glavni delodajalec, zato se upošteva splošna olajšava, ki je 233,33 € na mesec.
* neto zneski se preračunajo v bruto zneske, razen v primeru neto izplačila NIČ ( v tem primeru tudi ni bruto izplačila, kar pomeni, da tudi REK-1 obrazca ni!!!)
* pri neto izplačilu 350 € je bruto vrednost izplačila 372 €, pri neto izplačilu 2.000 € je bruto vrednost izplačila 2.853 € (zneski so zaokroženi)

REK-1 obrazec (tako bi ga izpolnila jaz):
* 010 Vrsta dohodka: 1108 dohodki za vodenje poslovnega subjekta,
* 015 neto izplačilo: 349,81 EUR oziroma 1.999,93 €,
* 111 Drugi dohodki iz DR.... 372 EUR ali 2.853 €,
* 201 Osnova za izračun davčnega odtegljaja/ glavni delodajalec: 138,67 € oziroma 2,619,67 € .... (bruto zmanjšan za splošno olajšavo),
* 401 davčni odtegljaj = 22,19 € oziroma 853,07 €,
* 406 skupaj = 22,19 € oziroma 853,07 €.


===Osebne družbe===

''Kako pa je z direktorjem pri d.n.o. ali komanditni družbi?''

Lahko le skupaj razmišljava, kakšno obliko zavarovanja uporabiti pri poslovodni osebi v d.n.o. ali k.d.:
Vodenje poslov:
a) d.n.o.: Posle družbe so upravičeni in dolžni voditi vsi družbeniki. Če je z družbeno pogodbo vodenje poslov preneseno na enega ali več družbenikov, drugi družbeniki ne smejo voditi poslov (85. člen Zakona o gospodarskih družbah). V tem primeru ima d.n.o. lahko tudi več poslovodij-direktorjev, ki so si medsebojno enakovredni. Iz same pravne oblike d.n.o. izhaja, da je po vsebini bolj podobna zasebniku kot pa gospodarski - kapitalski družbi, zato pri posamezniku, ki je "zaposlen" v družbi ne moremo govoriti o delovnem razmerju - zaposlitvi. Če pa je pogoj sklenitve delovnega razmerja "zgolj" zmožnost podpisa pogodbe/delodajalec-delojemalec, pa bi pogodbo o zaposlitvi podpisali/sklenili drug z drugim: direktor a, kot poslovodja d.n.o. podpiše pogodbo o zaposlitvi z direktorjem b., itd. (direktor ne more podpisati pogodbe o zaposlitvi sam s seboj), in bi morala biti podlaga zavarovanja 001 - delovno razmerje. . Torej imamo izbiro še med dvema dodatnima oblikama zavarovanja:
005 - samostojni podjetnik posameznik, ki na območju RS samostojno opravlja pridobitno ali gospodarsko dejavnost = zasebnik (ki ne pride v poštev??)
040 - družbeniki zasebnih družb in zavodov v RS, ki so poslovodne osebe.

Metodološko gradivo: Prijava podatkov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja (19.05.2004) iz katerega so povzete oblike zavarovanja [http://www.zzzs.si/ Povezava na ZSSS].

Kakšno obliko zavarovanja pa bo izbral zavod pri prijavi, pa lahko samo ugibam (lahko celo vse družbenike pod obliko 40???) To je razvidno tudi iz stališča DURS-a (ki sicer govori o davčno priznanih stroških), ki očitno tudi že pozna različno obravnavo zavarovanja direktorjev enoosebnih družb:

Copy dveh odstavkov stališča DURS, štev. 4200-160/2006, 7.9.2006
Med davčno priznane odhodke sodijo tudi odhodki, povezani z delom, ki je potrebno pri pridobivanju prihodkov. Kadar ima torej družbenik enoosebne družbe, ki je hkrati tudi poslovodja družbe, s svojo družbo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere obračunava plačo in prispevke in socialno varnost, veljajo obračunane plače in prispevki za socialno varnost za davčno priznani odhodek dela na podlagi določbe 28. člena ZDDPO-1.
Za primere, ko zaradi drugih predpisov družbenik enoosebne družbe, ki je hkrati poslovodja, nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi s svojo družbo, odhodki, ki zadevajo družbenikovo delo v družbi, veljajo kot davčno priznani odhodek po splošni določbi prvega odstavka 20. člena ZDDPO-1, ob pogoju, da družba deluje in da ustvarja obdavčljive prihodke po ZDDPO-1.

b) komanditna družba: Komanditist (družbenik, ki ni odgovoren za obveznosti družbe) ni upravičen voditi poslov družbe (138. člen Zakona o gospodarskih družbah), kar pomeni, da je poslovodja - direktor družbe lahko le komplementar (družbenik, ki je za obveznosti družbe odgovoren z vsem svojim premoženjem). V objavi vpisa družbe v register se tudi navede le število komanditistov, ne pa njihovih drugih podatkov (imen,,, - 136. člen ZGD). Komanditistu pa se lahko podeli prokura ali posebno pooblastilo (144. člen ZGD).
Ker je lahko le en družbenik poslovodja (ki je hrati tudi lastnik), bi rekla, da velja v tej obliki gospodarske družbe, oblika zavarovanja 040 = družbeniki zasebnih družb, ki so poslovodne osebe.

Zato vidite, da je mogoče najbolje, da povprašate ZZZS in potem ravnate glede na to, kako bo/bi izbrala obliko zavarovanja:
001 = pogodba o sklenitvi delovnega razmerja = plača
040 = pogodba o poslovodenju


===Ko ni zaposlen le v lasnem d.o.o.-ju===

''V tem primeru gre, če gre za lastnika in direktorja firme hkrati, to pomeni, da je tudi zaposlen kot poslovodna oseba?? v tem primeru se mu upošteva ta najnižja osnova za obračun prispevkov?''

Za lastnike zasebnih podjetij, ki ne prejemajo plače, ker niso v podjetju zaposleni (šifra prijave v zavarovanje 40) se za osnovo pri obračunu prispevkov upošteva najnižja pokojninska osnova (višina je razvidna iz predhodne povezave).
"Plačo" pa prejemajo na podlagi sklenjene poslovodne pogodbe, kjer se obračuna in plača akontacija dohodnine po stopnji 25%-ov. Višina izplačila je odvisna od dogovora, praviloma pa bi morala znašati vsaj: bruto znesek zmanjšan za prispevke= novi bruto znesek izplačila.

Za lastnika podjetja, ki je hkrati tudi direktor ni nujno, da je zaposlen v lastnem podjetju. V tem primeru mora biti zavarovan na drugi podlagi, npr.: je v delovnem razmerju pri drugi pravni osebi, je s.p. itd., zato plačuje prispevke za socialno varnost na teh podlagah. Če pa bi želel v lastnem podjetju prejemati za opravljanje poslovodne funkcije kakršnokoli nadomestilo, pa bi moral skleniti poslovodno pogodbo (za vodenje gospodarskega subjekta). Pri tej vrsti pogodbe je potrebno obračunati: 6% prispevka za PIZ, pavšal za zdravstveno zavarovanje in akontacijo dohodnine po stopnji 25%-ov.

''Naša stranka je odprla še en d.o.o.( enoosebna družba) podjetje. V tem dugem podjetju bo samo lastnik, ker je zaposlen v prejšnjem in če bo hotel prejemati kakršna koli nadomestila bo moral skleniti poslovodno pogodbo in bo preko podjemne pogodbe pridobival " plačilo" v kateri so odbiti pavšalni prispevki, akontacija ter vsa nadomestila ( prehrana, kilometrina) sem prav razumela. še prej pa pogledam šifro, če je res 40 in ahko zunanja oseba deluje v d.o.o preko avtorske pogodbe npr. razni projekti pri gradnji objektov ali mora obvezno preko podjemne pogodbe?''

Poslovodna pogodba ni podjemna pogodba. V predhodnem odgovoru je samo primer višine plačila po pogodbi - kot nadomestilo za opravljanje poslovodne funkcije, če je direktor/lastnik redno zaposlen nekje drugje ali pa je zavarovan po drugi osnovi in ne po osnovi lastnika zasebnega podjetja, ki ne prejema plače. Kakšna bo višina plačila je stvar presoje in dogovora.
Konkretno: fizična oseba je lastnik d.o.o., kjer je tudi direktor. V tem podjetju je prijavljena v zavarovanje in plačuje prispevke za socialno varnost (ali je prijavljena v zavarovanje pod šifro 40, ponekod pa so kljub specifičnosti prijavljeni tudi kot zaposleni pod šifro 01). Če je prijavljen pod šifro 01, potem prejema tudi plačo. Če je prijavljen pod šifro 40, prejema "plačo" preko pogodbe o poslovodenju, prispevke pa plačuje od zavarovalne osnove: najmanj od najnižje pokojninske osnove. Akontacijo dohodnine plačuje od bruto dogovorjenega zneska za vodenje gospodarskega subjekta.

Če ima ta ista fizična oseba še eno d.o.o., kjer je tudi direktor, potem ne plačuje prispevkov v tem podjetju, ker jih že v prvem. Za opravljanje poslovodne funkcije pa sklene pogodbo o poslovodenju. Od izplačanih zneskov se obračuna/plača: 6% prispevka za PIZ, pavšal za zdravstveno zavarovanje (2,91 EUR) in 25% akontacije dohodnine.

Ali lahko nekdo prejema plačilo (dela) po avtorski pogodbi ali po podjemni pogodbi je stvar strokovne presoje. Ali je izdelek avtorsko delo boste morali pogledati v [http://www.racunovodja.com/pokazi.asp?stran=3344 Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah], ali nekdo lahko dela po podjemni pogodbi v Zakon o delovnih razmerjih. Ali lahko zunanja oseba sodeluje pri gradnji objektov oziroma kakšni so pogoji, ki se nanašajo na graditev objektov pa poglejte v Zakon o graditvi objektov.