Ogled vira Samostojni podjetniki

[http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS]

=splošno o računovodstvu=

==O poslovnih knjigah zasebnika==
''Oglasno sporočilo:'' [http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=4636 Enostavno knjigovodstvo za s.p. v excelu (vzorec knjige prihodkov in odhodkov)]

'''POSLOVNE KNJIGE'''
* Poslovne knjige vodim po načelih enostavnega knjigovodstva. Vodim naslednje poslovne knjige: a) knjigo prihodkov in odhodkov, v katero vpisujem po kronološkem (časovnem) zaporedju vse poslovne dogodke s.p.-ja. Knjiga je v vezani obliki (knjigo vodim v prostih listih...., knjigo vodim računalniško...; b) evidenco terjatev in obveznosti c) evidenco ostalih terjatev in obveznosti in d) register osnovnih sredstev, ki se vodi v obliki vnaprej vezane knjige. Zaporedna ševilka vpisa pomeni registersko številko osnovnega sredstva, s katero je označeno osnovno sredstvo.
xxx2: Poslovne knjige zaključim na koncu obračunskega obdobja. Na začetku obračunskega obdobja se v: knjigo terjatev in obveznosti, knjigo ostalih terjatev in obveznosti prenesejo začetna stanja iz ustreznih popisnih list.

'''KNJIGOVODSKE LISTINE'''
* Za vsak poslovni dogodek sestavim knjigovodsko listino, ki pokaže spremembo sredstev in obveznosti do virov sredstev ali pa v nastanku odhodkov ali prihodkov. Izvirne knjigovodske listine, ki so podlaga za evidentiranje poslovnih dohodkov so: prejeti računi, izdani računi, izpiski denarnih sredstev, obračun prispevko podjetnika in potni nalogi (obračuni plač za zaposlene........) Izpeljane knjigovodske listine sestavim za knjiženje stroškov: amortizacija osnovnih sredstev, izravnav, popravkov v poslovnih knjigah . . . .

'''OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA'''
* Nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za uporabo. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi davek na dodano vrednost, ki se ne povrne.
* Po začetnem pripoznanju osnovnega sredstva vrednotim osnovna sredstva po modelu nabavne vrednosti.
www3: Amortizacija obračunavam po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, insicer po posamičnih osnovnih sredstvih. Osnova za obračun amortizacije je nabavna vrednost, obračunavat pa se prične prvega dne v naslednjem mesecu, ko je osnovno sredstvo razpoložljivo za uporabo. Stopnje amortizacije so: za računalnike 50%, pohištvo 10% . .....
* Če je knjigovodska vrednost osnovnega sredstva večja od njegove poštene vrednosti, ki se ugotovi na podlagi primerljivih podatkov, se osnovno sredstvo oslabi. Oslabitev osnovnega sredstva predstavlja prevrednotovalni poslovni odhodek.

itd. itd. (še nekaj potnih nalogih, o načinu obračuna prispevkov zasebnika, razmejevanju stroškov med gospodinjstvom in zasebnikom, če le-ta uporablja prostore gospodinjstva za dejavnost, oslabitev neplačanih terjatev.........)

==Poročanje o vodenju poslovnih knjig==
<font size=+1 color=green>Novost po 01. 01. 2008.</font>

''Je kakšna sprememba v zvwzi a poročanjem, ali samo preračunamo zneske iz sit v € na izjavi iz lanskega leta?''

V [http://www.uradni-list.si/1/index?edition=200752 Ur.l. 52/2007] je [http://racunovodja.com/pokazi.asp?stran=2900 sprememba 3. člena] [http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1436 Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe], ki opravljajo dejavnost in se nanaša na obveščanje davčnega organa, in sicer:

Zavezanci morajo o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig (dvostavno ali enostavno knjigovodstvo) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davnčni organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. '''Zavezanci morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za nasledje davčno leto.''' Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne more spremeniti.

Iz tega je razumeti, da v primeru, ko zavezanec ne spremeni sistema vodenja knjig, ne obvešča več davčnega organa. Pomeni, da ohrani že prijavljen sistem vodenja poslovnih knjig iz tekočega leta.

==S. p. in enostavno knjigovodstvo==

''Oglasno sporočilo:'' [http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=4636 Enostavno knjigovodstvo za s.p. v excelu (vzorec knjige prihodkov in odhodkov)]

''Ali obstajajo kje navodila, kako voditi enostavno knjigovodstvo za s. p.:''
''* katere evidence so obvezne?''
''* katera poročila se pripravlja ter komu in kdaj se jih oddaja?''
''* kateri dogodki spadajo v katero rubriko v evidencah... ?''

Najprej osnovni predpisi, ki se nanašajo na delovanje s.p.-ja (brez zakona o gospodarskih družbah, ki tudi predpisuje način vodenja poslovnih knjig za zasebnike):

- Zakon o dohodnini (najmanj v delu, ki se nanaša na davek od dohodka iz dejavnosti - to so členi 32. do 56: DAVČNI obračun, ki se predloži davčnemu organu najkasneje do 31.03. v tekočem letu za preteklo leto (torej 31.03.2007 za leto 2006), v katerem ugotovite obveznost za davek od dohodka iz dejavnosti ( v obračunu upoštevate tudi med letom plačane predhodne akontacije davka), ki jo poravnate najkasneje v 30 dneh po predložitvi davčnega obračuna. V omenjenih členih boste našli tudi kaj se vam prizna kot odhodek (strošek) oziroma v kakšni višini je določen strošek še davčno priznan oziroma davčne olajšave, ki vplivajo na ugotovljeno višino davčne osnove. Davčne stopnje in izračun davka je na enak način, kot to počnete pri dohodkih fizične osebe (letna napoved dohodnine). Razlika je v tem, da se s.p.-ju med letom ne upošteva splošna olajšava. Le-ta se upošteva šele ob obračunu dohodnine fizične osebe, na podlagi dohodninske napovedi (v to se vključijo tudi drugi obdavčljivi dohodki, ki niso povezani z opravljanjem dejavnosti). V 35. členu boste našli tudi možnost ugotavljanja prihodkov in odhodkov z upoštevanjem normiranih odhodkov (25% prihodkov za "običajne" zasebnike). V tem primeru bi vodili le evidenco izdanih knjigovodskih listin ter evidenco osnovnih sredstev. Davčni odtegljaj bi poravnavali plačniki davka (npr. kupci vaših storitev). Vse dohodke bi vključili v svojo dohodninsko napoved. Postopek prijave v ta način obdavčevanja je podrobno določen v Zakonu o davčnem postopku.

'''SRS 39''': je računovodski standard, ki "predpisuje" način računovodenja, tako za dvostavno kot enostavno knjigovodstvo, oblike bilance stanja in izkaza poslovnega izida za zunanje poročanje.. Kako vodijo poslovne knjige in katere knjige vodijo zasebniki je v prilogi k standardu, in sicer: knjiga prihodkov in odhodkov; evidenco terjatev do kupcev in evidenco obveznosti do dobaviteljev; knjigo ostalih terjatev, knjigo ostalih obveznosti; register osnovnih sredstev. Knjiga prihodkov in odhodkov ima stolpce po vrstah prihodkov in odhodkov, kot na primer: PRIHODKI: prihodki od prodaje proizvodov in storitev; prihodki od prodaje trgovskega blaga; prihodki od dotacije, subvencij; prihodki od obresti;
ODHODKI/STROŠKI: stroški materiala (material, pisarniški material, energija, strokovna literatura); stroški storitev (telefon, reprezentanca, intelektualne storitve, najemnine); nabavna vredost prodanega trgoskega blaga; prispevki za socialno varnost podjetnika; povračila stroškov podjetnika (dnevnice, kilometrina, povračilo stroškov prehrane, prevoza na delo/iz dela.); drugi stroški; amortizacija osnovnih sredstev....Na podlagi teh podatkov na koncu poslovnega leta (ki je enako koledarskemu letu) sestavite (izdelate) izkaz poslovnega izida, v katerem ugotovite tudi svoj izid (ali dohodek ali izgubo). Podatki iz knjige prihodkov in odhodkov so tudi osnova za izdelavo davčnega obračuna - Davka od dohodka iz dejavnosti. Če bi ugotavljali davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, na koncu leta ne bi sestavljali nobenih izkazov.

'''Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah''' za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti. Upoštevajte del, ki se nanaša na evidenco knjigovodskih listin pretokov med podjetjem in gospodinjstvom lastnika. Pretoki so lahko: namesto iz poslovnega računa s.p.-ja poravnate določeno obveznosti iz svojega osebnega računa - nastane obveznost do gospodinjstva; iz poslovnega računa poravnate račun, ki se nanaša na vaše gospodinjstvo in zato ne predstavlja stroška/odhodka s.p.-ja - v tem primeru nastane terjatev do gospodinjstva itd. Zavezanci morajo do 31. decembra tekočega leta obvestiti davčni organ o načinu vodenja poslovnih knjig v naslednjem poslovnem letu: torej do 31.12.2006 boste davčni organ obvestili kako boste vodeli poslovne knjige: ali boste imeli enostavno ali dvostavno knjigovodstvo.

''Pravilnik o načinu predložitve letnih poročil''', njihove javne objave in obveščanje registerskega organa o javni objavi: javna objava podatkov iz Bilance stanja na dan 31.12., Izkaza poslovnega izida od 01.01. do 31.12. podjetnika. Podatki se pošljejo AJPES-u do 31.03. tekočega leta za preteklo leto. Ista obrazca: BS in IPI sta tudi prilogi k Davčnemu obračunu.

'''[http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1418 Pravilnik o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike].''' Plačilo prispevkov se izvede do 15. v mesecu za pretekli mesec. Obrazec predložite svoji davčni izpostavi, kjer boste dobili tudi številke računov na katere plačujete te prispevke (vključno z dodatnimi šiframi in sklici).

'''[http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1120 Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove]''': ker ste šele začeli z dejavnostjo in ste na podlagi načrtovanih prihodkov in odhodkov ob registraciji, že ugotovili osnovo od katere plačujete prispevke ta pravilnik morda niti ni toliko aktualen, vendar ga kljub temu poglejte.

Priporočam vam uporabo spletne strani [http://www.durs.gov.si/index.php Davčne uprave RS]''': Fizične osebe z dejavnostjo, kjer boste našli vse potrebne podatke/napotke, ki so pomembni pri vašem delovanju.

<hr>

In še nekaj primerov knjiženj prihodka oziroma stroškov:
* izdan račun za opravljeno storitev: a) vpis v knjigo prihodkov in odhodkov pod prihodke iz opravljene storitve; b) vpis v knjigo terjatev do kupcev (vrednost računa);
* plačilo računa kupca priliv na poslovni račun: a) knjiga terjatev do kupcev (plačilo-zmanjšanje terjatve) b) vpis v evidenco stanja na računih;
* prejem računa za pisarniški material: a) vpis v knjigo prihodkov in odhodkov v stolpev stroškov materiala in b) vpis v knjigo obveznsoti do dobavitelja (znesek računa z DDV-jem);
* plačilo računa iz poslovnega računa: a) knjiga obveznosti do dobaviteljev (plačilo-zmanjšanje obvezosti) in b) evidenca stanja na poslovnem računu;
* obračun prispevkov podjetnika (obračun je sestavljen zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec na obrazcu 1)): a) knjiga prihodkov in odhodkov v stolpec prispevki podjetnika po vrstah prispevkov ali v skupnem znesku in b) knjiga drugih obveznosti: obveznost do državnih inštitucij;
* plačilo prispevkov iz poslovnega računa (do 15. v mesecu za pretekli mesec): a)knjiga drugih obveznosti-zmanjšanje obveznosti za plačilo prispevkov in b) evidenca denarnih sredstev; ali
* plačilo prispevkov iz osebnega računa: a) knjiga drugih obveznosti - zmanjšanje obveznosti b)evidenca pretokov med podjetjem/gospodinjstvom (obveznost podjetja do gospodinjstva);
* obračun potnih stroškov podjetnika na podlagi potnih nalogov ali drugih listin: a) knjiga prihodkov/odhodkov v stolpec povračila stroškov podjetnika in b) evidenca pretokov med podjetjem/gospodinjstvom (obveznost do gospodinjstva);
* dvig gotovine iz poslovnega računa za "osebne potrebe": a) evidenca pretokov med podjetjem/gospodinjstvom (zmanjšanje obveznosti do gospodinjstva) b) evidenca denarnih sredstev.

Morda boste iz tega ugotovili, da je za začetek vendarle bolje, da se obrnete na kakšnega računovodjo, ki vas bo uvedel v to področje.

''Pozorno sem prebrala primere knjiženj, pa ne vem ali ne razumem, ali pa je napaka: predzanja in zadnja alinea:''
''* zakaj je pri obračunu potnih stroškov- obveznost do gospodinjstva?''
''* zakaj je pri dvigu iz posl. računa za "osebne potrebe"- zmanjšanje obveznosti do gospodinjstva?''

Obračun potnih stroškov se nanaša na fizično osebo x (res da je tudi hkrati zasebnik), ki se v primeru obračuna obravnava kot "gospodinjstvo", saj stroški še niso izplačani iz poslovnega računa, torej računa "podjetja"= pritok denarnih sredstev iz gospodinjstva v podjetje in od tod tudi obveznost do gospodinjstva. Ko pa so potni stroški izplačani, vendar v tem primeru se mora dvig glasiti dejansko na namen in višino, pa preneha obveznost do gospodinjstva - fizične osebe, ki je hkrati tudi zasebnik = odtok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo. Enako se obravnava tudi plačilo privatnega računa iz poslovnega računa. Tudi v tem primeru je to = odtok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo; oziroma zmanjšanje obveznosti do gospodinjstva ali pa terjatev do gospodinjstva.

Podobno je v drugem primeru: dvig iz poslovnega računa brez opredeljenega namena (brez namena za potrebe delovanja s.p.-ja), se smatra kot dvig gotovine za gospodinjstvo = odtok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo, ki pa je lahko: bodisi kot zmanjšanje obveznosti do gospodinjstva-fizične osebe za določene namene, ker ji pač še ni izplačano (npr. za potne stroške, prispevke, ki jih je poravnal iz osebnega računa), lahko pa ta dvig prikažete tudi kot terjatev do gospidnjstva. V primeru sem uporabila zmanjšanje obveznosti do gospodinjstva, ker je bila v predhodnem primeru izkazana obveznost do gospodinjstva.

Na koncu pa na kratko: vse kar je povezano z zasebnikom, kot fizično osebo, lahko poimenujemo gospodinjstvo. Če bi imeli zaposlenega, bi vse te spremembe smatrali kot obveznost/terjatev do zaposlenega.

''Zanima me ali lahko plačam račun za gospodinjstvo/elektrika, kredit,komunala../iz poslovnega računa .Pri knjiženju pa te zneske poknjižim kot prenos v gospodinjstvo enako tudi bančno provizijo, ki je bila zaračunana za tovrstna plačila?''

Moje mnenje in izkušnje so sledeče: TRR je namenjen poslovanju s.p., ne pa za gospodinjske namene. Zato za takšna plačila raje uporabljam klik, preko trr pa plačujem izključno račune, ki se nanašajo na dejavnost. Kadar na osebnem računu zmanjka denarja, pa naredim prenost iz trr na os.račun in knjižim polog v gospodinjstvo na konto 921.

==S.p. in dvostavno knjigovodstvo==

===Obveznost dvostavnega knjigovodstva zasebnika===

''Vsa leta do sedaj smo knjige vodili po sistemu enostavnega knjigovodstva. Ker sta se letos število zaposlenih in promet precej povečali, lahko domnevam, da bomo drugo leto knjige vodili po dvostavnem sistemu. Kar me zanima je, ali moram novo poslovno leto začet vodit po dvostavnem sistemu?''

Pogledat je treba davčni obračun in bilance za leto 2006 in če po tistem ne zapadete pod dvostavno, ni še treba začet. Glede na zapisano, boste morali šele za leto 2009 voditi dvostavno sistemu.
Merila:
* povprečno število zaposlenih ne presega 3
* letni prihodek nižji od 41.729,26 EUR
* poprečna vrednost aktive na začetku in koncu leta 2006 ne presega 25.037,56 EUR
Če pa ste merila že v letu 2006 presegli, pa morate poslati tudi obvestilo o vodenju knjig za leto 2008 do 31.12.2007. 

==Vsebina knjige izdanih knjigovodskih listin==

''Evidenca izdanih računov: kakšna mora biti, oz.je lahko v poljubni obliki(v exelu, wordu?) in katere podatke mora vsebovati, če gre za poslovanje s fizičnimi osebami?''

Kaj mora vsebovati evidenca izdanih knjigovodskih listin je določeno v 5. in 6. členu [http://racunovodja.com/pokazi.asp?stran=1065 Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti], in sicer: 2. odstavek: zaporedno številko listine in znesek, opis poslovnega dogodka in datum vpisa. Evidenca lahko vsebuje tudi druge podatke. (3. odstavek): evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Z zaporedno številko, v katero je listina vpisana v evidenco, mora zavezanec označiti tudi listino in jo v takem vrstnem redu priložiti k evidenci.

Podatki, ki jih mora vsebovati evidenca, se ne razlikujejo po tem ali so izdane knjigovodske listine fizičnim ali pravnim osebam. In zdaj večna dilem o tem ali jih lahko vodite v exelu ali ne? Glede na to, da evidenca ne spada med poslovne knjige, ki jih navaja zakonodajalec v 2. odstavku 1. člena tega pravilnika (to so tiste, ki jih vodijo s.p.-ji v skladu s računovodskim standardom in zakonom o gospodarskih družbah), menim, da jo lahko vodite tudi v exelu. Ta pa naj vsebuje nekoliko več podatkov, kot jih zahteva pravilnik:
* datum vpisa;
* datum izdaje knjigovodske listine;
* številka izdane knjigovodske listine:
* opis poslovnega dogodka;
* ime in priimek kupca/naziv kupca
* znesek (bruto, akontacija dohodnine, neto znesek - razdelitev zneska, ko bo izplačevalec pravna oseba ali s.p.)
* zapadlost računa;
* datum plačila računa;
* znesek plačanega računa (ta kolona je namenjena kontroli prejetih obvestil izplačevalcev dohodka - pravnih oseb).

==Knjiga sklepov samostojnega podjetnika==

[http://bazaznanja.racunovodja.com/Samostojni_podjetnik#Knjige_sklepov Knjiga sklepov samostojnega podjetnika]

=Knjižbe samostojni podjetnik=

==Enostavno in dvostavno==

===Prenos osnovnih sredstev v dejavnost ob začetku poslovanja===

====Cenilitev====

''Moja stranka je letos pričela z dejavnostjo, za opravljanje pa uporablja tudi delavnico, ki pa ni zavedena v sredstvih s.p.-ja. Rad pa bi, da jo prenese hkrati s pričetkom. Ali je za cenitev nujno potreben uradni cenilec? Kakšne izkušnje imate? Ali lahko stroške cenilca damo na s.p.?''

Pri prenosu stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje upoštevamo:
- [http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS 39.27] (...Osnova za obračun amortizacije osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je njegova gospodarska vrednost, ki ne sme presegati tržne vrednosti);
- [http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS 39.52] (Podjetnik prenese stvarno premoženje iz gospodinjstva do dneva priglasitve, lahko pa tudi kasneje. Od drugih oseb brezplačno pridobljena osnovna sredstva pa se po dnevu priglasitve ne morejo obravnavati kot prenosi stvarnega premoženja iz gospodinjstva. Gospodarska vrednost osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je vrednost, ki izhaja iz izvirne listinie ali cenitvenega poročila).;
- 50. člen [http://www.racunovodja.com/pokazi.asp?stran=3044 Zakona o dohodnini]: prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom (2. odstavek in 4. odstavek - Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se štejejo za transakcije med povezanima osebama).

Cenitveno poročilo lahko izdela le za to pooblaščen cenilec gradbene stroke. Kolikor se izdela poročilo pred pričetkom opravljanja dejavnosti zaradi prenosa stvarnega premoženja pred pričetkom, nosi stroške cenitve fizična oseba, prav tako, če se cenitev izdela zaradi kasnejšega prenosa stvarnega premoženja. Moje stališče, zakaj nosi stroške fizična oseba: cenitev je potrebna za ugotavljanje gospodarske vrednosti stvarnega premoženja, ki ga fizična oseba prenaša v podjetje (ob pričetku ali kasneje).

===Osnovna sredstva v vrednosti do 500 €===

''Tekst v [http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS 39] mi ni povsem jasen in vas prosi za pomoč. Moje videnje amortizacije za enostavno knjigovodstvo je takšno:''

# ''Osnovna sredstva z vrednostjo manjšo od 100 eur (Ali je to z DDVjem???)se knižijo pod material v KPO.''
# ''Osnovna sredstva od 100-500 eur so drobni inventar in se pišejo v register osnovnih sredstev. Tu piše, da se lahko dajo pod stroške takoj ali postopoma v roku enega leta - kam se ti stroški knižijo? Ali je mogoče tudi tu vse obravnavati in knjižiti v KPO kot materijal in ne-kjižiti vregister osnovnih sredstev?''
# ''Osnovna sredstva z vrednostjo nad 500 eur se enakomerno amortizirajo v za to določenem obdobju.
Kje se ti stroški kjnižijo?''

1.osnovna sredstva z vrednostjo manjšo od 100 eur (Ali je to z DDVjem???)se knižijo pod material v KPO.

Ne vem, če imate ravno SRS 39 (SRS 2006). Namreč govorja je o vrednosti do 500 €, seveda brez DDV če ste zavezanec za DDV, če niste zavezanec za DDV z DDV.

2. osnovna sredstva od 100-500 eur so drobni inventar in se pišejo v register osnovnih sredstev

Obstajata dva načina razumevanja oziroma načina razvrščanja tovrstnih sredstev. Odločitev je odvisna tudi od vrednsoti ostalih OS in kaj vam pomeni vrednsot 500 €.

1.) OS v vrednsoti do 500 smatrate kot drobni inventar, ki ga vodite kot material, in ga odpisujete lahko takoj, oziroma postopoma v roku enega leta. V gem primeru teh sredstev ne obravnavate kot OS, pač pa kot material oziroma drobni inventar.

2.) Obravnavate ga kot drobni inventar v okviru osnovnih sredstev. Amortizirate ga kot vsa ostala OS in imate možnost, da ga le v davčni bilanci takoj upoštevate kot strošek v celoti.

3. osnovna sredstva z vrednostjo nad 500 eur se enakomerno amortizirajo v za to določenem obdobju.
Kje se ti stroški kjnižijo?

Amortizacija dejansko pomeni postopoma prenašanje nabavne vrednsti OS na poslovne učinke - amortizacija je strošek OS. To ni strošek v letu, ko ga nabavimo, pač ga razdelimo na daljše obdobje v dobi uporabnosti. Amortiziranje ni nujno da je enakomerno časovno, lahko je padajoče, naraščajoče (katerih pa SRS 2006 ne dopuščajo več). Davčno priznana amortizacija je v obračunanem znesku do davčno priznane stopnje, seveda posamično. Obračunana amortizacija pomeni strošek (odhodekI v obdobju, ko je obračunana.

Kot s.p.-ju vam, predpostavljam, pomeni 500 tudi pomemben znesek. Predlagam, da ga vorite kot DI v okviru OS in po želji takoj davčno odpišete - pri tem morate paziti, da za OS, za katera ste v davčni bilanvi upoštevali 100 %, v davčni bilanvi njihove amortizacije ne upoštevate - za ta znesek zmanjšate davćno osnovo! A ker so to kljub vsemu osnovna sredsta, za katera obračunavate amortizacijo posamično, lahko uoštevate za nekatera tudi olajšavo za ivvestiranje v opremo!

'Če prav razumem, lahko OS do 500 EUR knjižim neposredno pod material, ne da bi ga vodil v evidenci DI ali OS. V tem primeru strošek tudi vpišem v DDV-O, ki ga moram oddajat. Lahko pa ga knjižim med DI s takojšnjim odpisom vrednosti. Tega ne pišem v DDV-O, ampak znesek pišem v poslovni izzid ob koncu leta. Kje se v tem primeru upošteva plačan DDV?''

Obravnava DDV je neodvisna. V kolkor ste DDV zavezanec in je poraba za poslovne namene, si ga pač odbijate. V kolikor si DDV-ja ne smete odbijati (če ste na primer nezavezanec za DDV), je tudi DDV vsebovan v nabavni vrednosti ali materiala, drobnega inventarja in tudi osnovnega sredstva.

Odločtev, ali je neka "stvar" OS ali material ni le na osnovi vredsnoti, pač pa tudi dobi uporabnosti. Vašo odločitev o načinu obravnave vpišete v knjigo sklepov. Meni osebno se zdi malce "čudno", da bi računalnik vodil kot material. Včasih pride do problema obravnave mobitelov. Ti so lahko raličnih vrednsoti. V kolikor imate nek mobi v vrednsoti reciva 600 € že v evidenci OS, morate tako obravnavati tudi tistega, ki ga kupite za 1 €. Premislite logično, kaj bi lahko bil strošek materiala, kaj bil lahko "klasični" drobni inventar in ali bi neka sredstva, ki imajo daljšo vredsnot vodili kot DI v okviru OS.

Če ste zavezanec za DDV, le-ta za vas ne predstavlja odhodka in ne prihodka (zaračunani), pač pa le obveznost oziroma terjatev, razen za DDV, katerega si ne smete odbiti. Tako je v strošku reprezentance vsebovan tudi DDV.

''S sklepom določim vse pod 500 eur, da se obravnava kot material in enostavno poknjižim takoj pod material.''

Govora je le za vrednost osnovnih sredstev, v vrednsoti do 500 €, ne o materialu. Material je strošek v obdobju, ko je dejansko porabljen. Osnovna sredstva so sredstva in lasti ali v finančnem najemu, uporabljajo se pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev in imajo dobo uporabnosti daljšo od enega leta.

V vrednosti do 500 € so mnogi strojčki, aparati, računalniki, računalniški programi, za katere lahko uveljavljate tudi davčno olajšava za investiranje v opremo. Če to smatrate kot material, te možnosti ni.

''Bi lahko prosim tole podrobneje razložili. Predvsem kako naj to izpeljem pri knjiženju - pod katere postavke v enostavnem knjigovodstvu?''

Nabava DI v tekočem letu: 1.000 (v vrednosti posameznih sredstev do 500 €)

Ker jih vodite kot DI v okviru OS (v dvostavnem knjigovoodstvu je za to poseben konto), jih normalno amortizirate. Letna amortizacija je 250 €. Za poslovne namene DI normalno amortizirate. V izikazu uspeha upoštevate 250 € stroška amortizacije.

Davčno ste upoštevali 100 % odpis, se pravi 1.000 €. Torej je nastala razlika med poslovno in davčno bilanco

V davčni bilanci najprej zajamete vse stroške, ugotovljene po SRS (vse poslovne stroške, ugotovljene v izkazu uspeha) tudi obrčunano amortizacijo DI 250 €, zto morate za ta znesek v davčnem obračunu povečati davčno osnovo. V davčnem obračunu ste namreč upoštevali 1.000 €.

Od DI, za katerega upoštevate 100 % odpis v davčni bilanci (katerega vodite kot OS), za poslovne namene normalno obračunavate amortizacijo, zato morate ta strošek, ki je zajet v skupnem znesku odhodkov v davčni bilanci, ugotovljenih skladno s SRS, te stroške izvzeti iz obračuna, da ne bodo upoštevani dvakrat.

===Ali moramo voditi zaloge materiala?===

''Zanima me, če ob predpostavki, da nabavljen material, ki posebaj ne bo presegal 500 EUR, in ob vodenju knjig po enostavnem knjigovodstvu, sploh moram voditi zaloge ali lahko gredo vse take nabave takoj na stroške? Gre za storitveno dejavnost-frizerski salon?''

Ker vodite knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, predpostavljam, da opravljate dejavnost kot s.p.- - fizična oseba. Zato poglejte v SRS 39 - priloga enostavno knjigovodstvo:
* 1.1. Ne glede na SRS 39.34 lahko podjetnik ugotavlja stroške materiala po metodi neposrednega ugotavljanja porabe s popisom.
Stroški porabljenega materiala se ugotovijo tako, da se od vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane za vrednost nabav v obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na koncu obračunskega obdobja.
Podjetnik knjiži med obračunskim obdobjem nabavno vrednost kupljenih količin materiala v ustrezni stolpec knjige prihodkov in odhodkov. Na koncu obračunskega obdobja pa uskladi znesek, izkazan v knjigi prihodkov in odhodkov, s spremembo vrednosti zalog, ugotovljeno s popisom količin in njihovim ovrednotenjem po zadnjih nabavnih cenah.

Zaključek:
* vso nabavo materiala med letom evidentirate kot strošek porabljenega materiala;
* kot strošek evidentirate tudi začetno stanje zalog (vrednost zalog na začetku leta = 01.01...);
* na koncu leta opravite inventuro: ugotovite količinsko stanje materiala na zalogi, uporabite zadnje nabavne cene tega materiala in ovrednotite inventuro: količina X nabavna cena = vrednost materiala na zalogi;
* za to vrednost zmanjšate stroške porabljenega materiala v knjigi prihodkov in odhodkov.
([http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS 39])

===Blago konec leta===

''Prosil bi če mi lahko kdo malo bolj obrazloži kako je z zalogami blaga ob koncu leta??? Ali gre to med prihodke in zaloge povečujejo dobiček od katerega plačujem davek iz dejavnosti?''

Odvisno na kakšen način vodite poslovne knjige pri opravljanju dejavnosti (s.p.-ju): če vodite poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva in tako vso porabo materiala sproti prikazujete med stroški porabljenega materiala, potem je stanje zaloge konec leta zaloga, ki jo vključite v bilanco stanja in je sestavni del aktivnih postavk.

Če vodite knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, vam je dana možnost, da vso nabavo materiala prikazujete med letom kot strošek porabljenga materiala. Dejansko porabo materiala pa ugotovite s popisom materiala na koncu leta (na dan 31.12.2006). V tem primeru pa stanje zaloge vpliva na vaš rezultat-poslovni izid, saj morate za vrednost zaloge na koncu leta zmanjšati strošek porabljenega materiala (kjer ste prikazovali strošek kot nabavo). In, če ste imeli izkazano zalogo tudi na začetku leta (kot stanje zaloge na koncu leta 2005) se vaši stroški porabljenega materiala, sestojijo iz:

+ začetna zaloga materila

+ nabave materiala med letom

- stanje zaloge na koncu leta

= strošek porabljenega material v poslovnem izidu oziroma v knjigi prihodkov in odhodkov.

<hr>
'''Vodenje pretokov je v omenjeno v tej [http://www.racunovodja.com/bazaZnanja/index.php?title=Enostavno_knjigovodstvo#Vodenje_pretokov_in_odtokov povezavi]'''

===Najem POS terminala===

''Zanima me kaj počnete z računi iz banke, ki se glasijo na najemnino pos terminalov?''

''Torej na kredit 2200 se ne more dati, ker ne moreš zapirati. Ker so to v bistvu gotovinski računi bi lahko bilo kredit 9200, ker je s.p. Še nejvečja "scena" pa je DDV v tem primeru.Kako z njim? A se ga normalno odbija?''

Račun za najem posa knjižim na 2200, 413 in DDV normalno odbijem. Ko zaračunajo provizijo, knjižim obvestilo ali karkoli že na provizijo 415 in speljem čez 104. Preostanek kartic speljem na 104 v breme in 920 v dobro. 104 v TRju itak zaprem, ko dobim v dobro priliv od kartic, seveda zmanjšan za že odtrgano provizijo. Tako da bi se 104 moral zapret. Najemnino zaprem z 2200 in 920.

''Najlepša hvala za odgovor, ki je kar ok, vendar ne razumem dobro zakaj konto 1040...Jaz ga nikoli ne uporabljam pri s.p. in samostojnih poklicih,zato zdajle ne znam to povezati?''

Pri vsej stvari me najbolj skrbi to, kako naj zaprem bančni račun/PF/ 4.../2200, ker ni tega zneska na poslovnem računu nikjer. So samo direktni odbitki.Bolje bi bilo, da nič ne vlečeš preko 22, samo preko 1650 npr., potem pa na koncu leta preneseš saldo na 92.
Kaj menite? Želela bi poenostaviti zadevo, kolikor se da in seveda da bi bilo pravilno.

''Ja tudi jaz bi rada poenostavila zadevo, ker je preveč kompliciranja tole. Zakaj 104? V bistvu pri nas vse kartice knjižimo na 104, mnenje nadrejenih, čeprav je meni osebno bolj logično 165.

Ne vem kako bi drugače dala račun za najem posa. V vsakem primeru se odbija DDV, mogoče namesto 2200 tudi na 285? Ampak cela procedura potem spet ostaja enaka...Nimam ideje trenutno.''

<hr>
====Povprečna vrednost aktive====

Poglejte na [http://racunovodja.com/bazaZnanja/index.php?title=Enostavno_knjigovodstvo#Izra.C4.8Dun_povpre.C4.8Dne_vrednosti_aktive_-_prehod_na_dvostavno_knjigovodstvo povezavo].


==Enostavno knjigovodstvo==

* [[Splošni napotki]]

===Splošno===

''Oglasno sporočilo:'' [http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=4636 Enostavno knjigovodstvo za s.p. v excelu (vzorec knjige prihodkov in odhodkov)]

====Katere knjige je treba voditi?====

''Prijatelj odpira s.p. ... storitvena dejavnost, '''ni zavezanec za DDV'''. Katere knjige mora voditi? Na seminarju so mu rekli da samo Knjigo prihodkov in odhodkov!''

''Moje mnenje je da mora voditi''
# ''Knjigo prihodkov in odhodkov''
# ''Knjigo osnovnih sredstev''
# ''Evidenco pretokov med dejavnostjo in gospodinjstvom''
# ''Knjigo ostalih terjatev in obveznosti''


Navajam [http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS 39] - Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih) - del, ki velja za enostavno knjigovodstvo:

2.1. Poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva so knjiga prihodkov in odhodkov z vključeno ali posebej vodeno evidenco terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, knjiga ostalih terjatev, knjiga ostalih obveznosti in register osnovnih sredstev.

2.2. Knjiga prihodkov in odhodkov (KPO) ima stolpce najmanj po vrstah prihodkov in odhodkov, kar skupaj z drugimi evidencami ter popisom sredstev in obveznosti do njihovih virov omogoča sestavitev izkaza poslovnega izida. V knjigi se lahko evidentirajo tudi terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev.
Komentar: Vodenje evidence terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev kar v knjigi prihodkov in odhodkov je "praktične narave", saj večina prihodkov in odhodkov nastane iz terjatev do kupcev oziroma obveznosti do dobaviteljev. To pomeni, da npr. v ročni KPO (ali pa tudi v računalniški obliki) odpremo stolpca: ''terjatve do kupcev'' (kamor vpisujemo podatke iz izdanih faktur) in ''obveznosti do dobaviteljev'' (kamor vpisujemo podatke iz prejetih faktur, ki se nanašajo na stroške dejavnosti).

2.3. V knjigah ostalih terjatev in ostalih obveznosti se ločeno evidentirajo posamezne vrste terjatev in obveznosti, katerih posledica niso prihodki in odhodki. Teh knjig ni treba voditi, če se v evidenci terjatev in obveznosti iz kupoprodajnih razmerij zagotavljajo tudi podatki o ostalih terjatvah in obveznostih. Na začetku obračunskega obdobja se v knjigo ostalih terjatev in ostalih obveznosti prenesejo začetna stanja terjatev in obveznosti iz ustreznih popisnih list.
Komentar: V kolikor vključite terjatve in obveznosti (glej točko 2.2.) že v KPO bodo v tej knjigi še ostale terjatve in obveznosti:

- nekaj vrst terjatev: terjatve do države iz naslova preveč plačane predhodne akontacije dohodnine iz dejavnosti; terjatve iz danih kreditov; terjatev za vhodni DDV (če ste zavezanec za davek na dodano vrednost); aktivne časovne razmejitve (vnaprej plačani stroški...)

- nekaj vrst obveznosti: obveznosti za obračunani DDV; obveznosti za prispevke za socialno varnost zasebnika; obveznosti iz prejetih posojil; obveznosti za davek iz dejavnosti (predhodne akontacije ali pa obveznost po davčnem obračunu); pasivne časovne razmejitve (prejeta subvencija države za samozaposlitev...); obveznosti do zaposlenih, obveznosti za prispevke, davke od plač zaposlenih......

V kolikor pa terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev ne vključite v KPO, pa bodo v tej knjigi tudi: terjatve do kupcev, obveznosti do dobaviteljev. S tem boste imeli eno knjigo KPO in eno knjigo terjatev in obveznosti.
(naj vas ne moti, da je v standardu poimenovana kot knjiga drugih terjatev in obveznosti, vi jo lahko imenujete kar knjiga terjatev in obveznosti)

Oblika: knjige so lahko že predtiskane (DZS) in so oblikovane glede na založnika, lahko pa si jih oblikujete tudi sami ( saj njihove oblike standard ne predpisuje), kot npr:
* zaporedna številka vpisa;
* datum knjižbe;
* številka listine;
* opis knjižbe;
* datum opravljene dobave;
* datum plačila;
* terjatve do kupcev;
* terjatve do države;
* druge terjatve;
* obveznosti do dobaviteljev;
* obveznosti do države za prispevke zasebnika;
* obveznosti za prispevke in davke zaposlenih;
* obveznosti za predhodno akontacijo, obveznosti za davek iz dejavnosti;
* druge obveznosti......

Ali so obvezne: DA, saj z njimi zagotavljamo vse potrebne podatke za sestavo bilance stanja (stanje sredstev in obveznosti).  

''Oglasno sporočilo:'' [http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=4636 Enostavno knjigovodstvo za s.p. v excelu (vzorec knjige prihodkov in odhodkov)]

====Sprememba načina vodenja knjig====

''Naslednji teden nameravam odpreti s.p.. Ukvarjala se bom z novinarstvom, prevajanjem, poučevanjem in morda tudi turizmom & odločam se med normiranimi stroški in računovodstvom. Odločitev je kar težka, zato me zanima, za koliko časa se ob odprtju in napovedi vsega skupaj obvežem za en tip vodenja knjig. Povedano drugače: ali lahko po npr. pol leta spremenim zadevo z normiranih stroškov na računovodstvo ali pa obstajajo določila, da moraš imeti npr. 2 leti eno in šele potem lahko spreminjaš?''

Ko odprete s.p.- morate v 8 dneh po vpisu v poslovni register, poslati davčnemu organu zahtevo za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov.

Glejte 308. člen [http://www.racunovodja.com/pokazi.asp?stran=2791 Zakona o davčnem postopku].

Iz konkretnega člena je razvidno, da med letom ne morete spremeniti načina in da se morate za naslednje davčno leto (kolikor želite spremeniti način) odločiti najkasneje do konca novembra tekočega leta. Kolikor se boste odločili za normirane odhodke, vodite le evidenco izdanih računov in register osnovnih sredstev.

Pri ugotavljanju davčne osnove na podlagi dejanskih stroškov/prihodkov pa morate voditi poslovne knjige ali pa sistemu enostavnega knjigovodstva ali pa po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Svojo izbiro sporočite davčnemu organu v 8 dneh po začetku poslovanja (ta izbira je že na obrazcu, ki ga izpolnjujete na e.vem točki). Med letom se sistem ne more spremeniti. V primeru, da bi želeli spremeniti način vodeja: npr. iz enostavnega v dvostavno in obratno, morate to sproročiti davčnemu organu do 31.12. tekočega leta za naslednjo davčno leto (Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost) 

====Računi====

''Zanima me kako je z računi pri s.p., ki sem jih izdala novembra ter jih bom izdala decembra plačani pa bodo šele januarja 2007. Ali te račune iz knjig (2006) prestavim v naslednje leto ali gredo v bilanco že za letos?''

Računi, ki se nanašajo na poslovno leto 2006, gredo v knjigo prihodkov in odhodkov v letu na katero se nanašajo (torej v leto 2006), ne glede na to ali so plačani ali ne. Zato boste imeli v bilanci stanja na dan 31.12.2006 odprto terjatev do kupca v knjigi terjatev in obveznosti.

====Popis====

''Vodim enostavno knjigovodstvo (storitvena dejavnost z majhnim obsegom poslovanja, s skromnim številom poslovnih partnerjev, nisem DDV zavezanec). Popis naredim vsako leto (nimam pa zalog in sredstev nad 500 EUR, nobenih donacij in subvencij, DI je uvrščen med material-ni amortizacij)...''

# ''Ali moram kljub temu, da vsako leto popišem le:''
* ''terjatve in obveznosti''
* ''denarna sredstva na računu''
* ''in izračunam podjetnikov kapital najeti zunanjega sodelavca za popis...?''
# ''Kaj naj napišem v navodilih za popis?''
# ''Ali moram vseeno vsako leto izdati Sklep o popisu?''
# ''Ker nimam sredstev in DI, je moj Register osnovnih sredstev prazen. Ali ga je potrebno vsako leto tiskati, četudi je prazen?''
# ''Kako je z evidenco materiala, z dobo uporabnosti nad enim letom, za katerega delovanje je potreben potrošni material ? (Npr. tiskalnik za 100 EUR, kupljen leta 2007, uvrščen med material, zanj pa kupujem kartuše in papir?)''

Pravila o popisu veljajo tako za tiste s.p.-je, ki vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva kot za tiste, ki jih vodijo po sistemu enostavnega knjigovodstva.

Kdo bo v komisiji, je zopet enak problem pri obeh, saj samozaposlene osebe v večini primerov nimajo nobenega zaposlenega. Imenovanje zunanjega člana pomeni za sp. strošek, saj ta ne more delati zastonj - insšpektor bi vam rekel, da dela na črno!

Mnenja sem, da lahko podjetnik sam opravi popis in pri tem upošteva SRS 39.44 do 39.46., sestavi zapisnik in uskladi knjižno stanje z dejanskim stanjem. Popiše le tista sredstva in obveznosti, ki so na dan 31.12. v podjetju:
# registra osnovnih sredstev ne boste tiskali, saj se tudi v primeru, če bi imeli osnovna sredstva ne bi tiskal. Popisali bi osnovna sredstva in naredili primerjavo s stanjem v registru osnovnih sredstev.
# "material" z dobo uporabnosti nad enim letom se v bistvu imenuje drobni inventar, ki je razporejen med material. Za to vrsto sredstev se vodi evidenca preko drobnega inventarja danega v uporabo (in hkratni odpis vrednosti) po uporabnikih. Način kako boste vzpostavili to evidenco je odvisen od količine. Če imate le en tiskalnik: na koncu leta ga boste popisali, vpisali njegovo nabavno vrednost, datum, ko ste ga dali v uporabo. Na podoben način kot bi popisali sicer material: šifra materiala/DI, količina materiala/DI, vrednost na enoto DI, knjigovodska vrednost DI - v vašem primeru nič.

===="Dvojno" evidentiranje====

''Imam dilemo v zvezi z dvojnim evidentiranjem knjigovodskih listin pri enostavnem knjigovodstvu. Za primer vzemimo račun, ki ga izdam stranki in ga poknjižim v KPO (obrazec ALEA 5,47). Če stranka plača z gotovino moram ta isti račun prilagati še evidenci pretokov med podjetjem in gospodinjstvom, če je plačilo na valuto pa gre račun v knjigo KOTO za evidenco terjatve. Podobno je s prejetimi listinami, kar pomeni, da moram poleg originala, ki gre v KPO vedno ustvariti še fotokopijo bodisi za KOTO ali pa Evidenco pretokov. Zanima me, če je takšen način sploh ustrezen in če ni, me zanima kako ostali pokrivate vse zahtevane evidence.''

Jaz si ne kopiram računov, ampak napišem na račun KPO in zaporedno številko in v primeru, da je bilo plačano z gotovino napišem še EGP (evidenca pretoka med gosp.in podjetjem) in zaporedno številko, pod katero sem knjižila. Ne uporabljam ALEA obrazcov, sem si naredila obrazec v Excelu. Zaključni račun mi je naredila računovodkinja in prekontrolirala moje knjiženje, tako da na podlagi tega menim, da delam prav.

====Vodenje pretokov in odtokov====

''Imam s.p., poslovne knjige vodim ročno. Zanima me, kako mora izgledati evidenca prenosov gotovine med s.p. in gospodinjstvom?''

Ob uvedbi te evidence je bil v Obrtnikovem svetovalcu tudi obrazec; žal se ne spomnim številke Svetovalca, niti prispevka nisem našla v njihovem arhivu. Našla pa sem dopis, ki sem ga pripravila za programerja za dopolnitev programa: 

#Ime evidence: Evidenca pretokov v denarni in v stvarni obliki med podjetjem in lastnikovim gospodinjstvom pri enostavnem knjigovodstvu 

:* kolona 1: zap.štev. 
:* kolona 2: datum knjiženja 
:* kolona 3: datum plačila 
:* kolona 4: številka listine 
:* kolona 5: opis dogodka 
:* kolona 6: datum zapadlosti v plačilo 
:* kolona 7: način plačila 
:* kolona 8: prenos v denarni obliki iz podjetja v gospodinjstvo (znesek SIT) 
:* kolona 9: prenos v denarni obliki iz gospodinjstva v podjetje (znesek SIT) 
:* kolona 10: prenos v stvarni obliki iz podjetja v gospodinjstvo (znesek SIT) 
:* kolona 11: prenos v stvarni obliki iz gospodinjstva v podjetje (znesek SIT)

<hr>

''Ali je potrebno v evidenco pretoka med sp in gospodinjstvom(enostavno knjig) vnesti tudi znesek za prehrano in prevoz zasebnika, če ta denar ni bil izplačan iz TRR?''

Vse kar vpišete v knjigo odhodkov kot strošek zasebnika-fizične osebe (prispevki, prevoz, prehrana, dnevnice) in v času vpisa v knjigo niste tudi izplačali iz poslovnega računa s.p.-ja, nastane obveznost do gospodinjstva. To hkrati pomeni, da gospodinjstvo "financira" podjetje-sp., saj ni opravljenega denarnega toka iz TRR s.p.-ja na osebni račun fizične osebe, ki je hkrati nosilec dejavnosti oziroma ni dviga gotovine v s.p.j-u za njegovo izplačilo (seveda hkrati, ko vnašate obračun prehrane v knjigo odhodkov in ste čisto namensko dvignili gotovino iz poslovnega računa).
Še lažja razlaga: ko je izdelan obračun prehrane, ste jo dolžni izplačati zasebniku-fizični osebi. Ker ob obračunu tega niste izplačali, ste nekomu dolžni. Dolžni ste sebi, nosilcu dejavnosti, ki v odnosu s.p.-ja do fizične osebe-nosilca dejavnosti, predstavlja gospodinjstvo - pritok denarnih sredstev iz gospodinjstva v s.p.. Če bi imeli zaposlene delavce bi temu rekli, da imate obveznost do zaposlenega, pri sebi pač to poimenujete gospodinjstvo. In še en primer: vi kot gospodinjstvo iz svojega osebnega računa poravnate račun, ki glasi na s.p.: račun predstavlja odhodek s.p.-ja, ki ga vpišete v knjigo odhodkov, hkrati pa je to tudi obveznost do gospodinjstva-pritok denarnih sredstev iz gospodinjstva v podjetje s.p.

Obratna situacija: plačate račun, ki se nanaša na gospodinjstvo iz poslovnega računa: v tem primeru to ni poravnava obveznosti s.p.-ja, temveč gospodinjstva, zato predstavlja omenjen odliv odtok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo. Enak je primer pri dvigu gotovine iz poslovnega računa: ker vam ni potrebno vedeti, za kakšen namen je opravljen dvig gotovine, predstavlja ta dvig odtok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo.

====Vodenje odhodkov====

''Delodajalec je za nedoločen čas zaposlil osebo in je od zavoda za zaposlovanje dobil določena sredstva, ker je zaposlil osebo, ki je je bila brezposelna. Ali se morajo ta sredstva kot prihodek kam knjižiti. Sredstva so bila nakazana na poslovni račun s.p., in si poslovanje vodi z enostavnim knjigovodstvom.''

Verjetno velja refundacija sredstev za daljše obdobje zaposlitve (2 leti ponavadi). Če ja, potem bi jaz naredila tako:
npr. nakazilo 15.11.2006 = 500.000,00 sit
za dobo 2 leti
* izredni prihodki v letu 2006 = 31.250,00 sit
* ostalo v letu 2006 v PČR = 468.750,00 sit (ker imate enostavno knjigovodstvo, si pač nastavite evidenco o PČR za naslednja leta)
* izredni prihodek v letu 2007 = 250.000,00 sit
* AČR v letu 2007 (ko boste delali bilanco stanja) zmanjšate za ta znesek in imate PČR stanje 31.12.2007 še 218.750 sit.
* izredni prihodki v letu 2008 = 218.750,00
* stanje PČR na dan 31.12.2008 = 0,00

Oziroma si boste 1.1.2007 vse preračunali v EUR (postopek pa je isti).

====Knjiženje vračila akontacije dohodnine====

''Sama se odločam med stolpcem 13 in 17 oz. med Druge poslovne prihodke ali Druge prihodke. Vodim enost.knjig v obrazcih ALEA.''

Sem si že odgovorila....zapiram krat. terjatev preteklega leta....

====Normirci====

''Kaj mora voditi normiranec (s.p.) oziroma ali mora kaj poročati?''

* 3. člen Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (Ur.l.RS 138/2006): 

* Ne glede na določbe 1. člena tega pravilnika lahko vodijo zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od odhodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov, le EVIDENCO IZDANIH KNJIGOVODSKIH LISTIN, evidenco osnovnih sredstev in evidence iz prejšnjega člena..... 
Več si poglejte na tej povezavi: [http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1436 Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost]

Normiranec ni zavezanec za predložitev davčnega obračuna, saj na podlagi podatkov izplačevalcev, ki so med letom plačevali davčni odtegljaj (akontacijo dohodnine), vključi te dohodke v letno napoved dohodnine (ki jo bomo/boste-za leto 2006, prejeli že predizpolnjeno do 31.03.2007). Prav tako normiranec ne predlaga ničesar AJPES-u za javno objavo, ne pošilja kontrolnih podatkov o dohodkih DURS-u, ker ne zaposluje delavcev .....?? če ste zavezanec za DDV pa poročate DURS-u ..

====Izračun povprečne vrednosti aktive - prehod na dvostavno knjigovodstvo====

Kako preverim, ali kot s.p. presegam kriterij: "povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 €"? (to je eden od treh kriterijev za "preskok" iz enostavnega v dvostavno knjigovodstvo, in seveda ga ne želim nevede preseči/izpolniti). Konkretno kateri "viri" torej pridejo v poštev pri računu, oz. na katere podatke iz bilance stanja (ali še kakšne druge, nadaljnje?) se naj oprem pri izračunu? Lahko kdo prosim posreduje primer takega izračuna?''

Vrednost aktive je vrednost vseh sredstev (zemljišč, zgradb,strojev, opreme, materiala in denarja) na določen dan. Za izračun povprečne vrednosti vzamete seštevek aktive iz bilance za leto, za katero računate povprečno vrednost in seštevek aktive prejšnjega leta, (ker vrednost prejšnjega leta na dan 31.12. je enaka vrednosti naslednjega leta 1.1.)oboje seštejete in delite z 2 in dobite povprečno vrednost.

===Opis posameznih knjižb===

====Knjiženje bančnih izpiskov====

''Ali je potrebno pri enostavnem knjigovodstvu voditi bančne izpiske posebej?''

Pri enostavnem knjigovodstvu izpiskov ne knjižite. Predvsem vam služijo za evidentiranje plačanih terjatev in obveznosti vašega poslovanja. Arhivirati in hraniti jih morate tako kot vse ostale poslovne knjige oz. listine, ker so pomembni sestavni del poslovne dokumentacije.

====Knjiženje - predplačilo s kreditno kartico====

''Kako se knjiži v enostavnem knjigovodstvu (ročno vodenje) prek spleta nabavljen material s tujine, plačan vnaprej s kreditno kartico, s tem da od nekaterih dobaviteljev prejmemo po Emailu nekakšen predračun, od drugih pa v bistvu le znesek ki ga je potrebno nakazati?''

Predračun ponavadi vsebuje enake podatke kot račun, vsebuje še veljavnost predračuna. Vendar predračun ni knjigovodska listina, ki se knjiži. Predračun ima enak namen kot ponudba, lahko jo sprejmeš ali pa ne.

====Knjiženje gotovinskih računov====

''Trenutno sem se lotila pregleda pravilnosti evidenc, ki jih vodim pri enostavnem ročnem vodenju knjigovodstva.... in imam še eno dilemo. Namreč gre za prejete račune dobaviteljev, ki jih plačamo z gotovino. Račune, ki jih kasneje plačamo preko TR mi je jasno, da vpišem v knjigo obv. do dobaviteljev in v KPO..... kako pa je z računi, ki so plačani takoj? Ali je prav tako, da vpišem račun v evidenco pretokov kot pritok den.sredstev in gosp. v podjetje in pa vpis v KPO in tega računa nič ne vnašam v evidenco obveznosti do dobaviteljev?''

''Če razumem pravilno bi v evidenci terjatev in obveznosti morali biti samo tisti računi, ki niso takoj poravnani tako izdani kot prejeti, ostale, kjer je plačilo takojšnje, pa gredo direktno na pretok in pa v KPO.''

Meni obrazcec KPO omogoča tudi vodenje obveznosti do dobaviteljev, zato sama ne uporabljam knjige terjatev in obveznosti. Ne vem, mogoče obstajajo tudi še drugačni KPO obrazci, ampak z vpisom podatkov pod zaporedno 6 in 8 zadostiš tudi vodenju in zapiranju obveznosti do dobaviteljev.

Knjiga terjatev in obveznosti za vodenje enostavnega knjigovodstva ni obvezna.

====Plačilo avansa====

''Zanima me kam se poknjiži račun za predplačilo od AJPESA za plačilo javne objave lp za leto 2008 - gre za enostavno knjigovodstvo - ročno vodenje.  Evidenca terjatev/obveznosti - rubrika druge obveznosti KPO - stroški storitev. Je tako prav ali gre kako drugače? Enako me zanima za vračilo preveč plačane akontacije - predvidevam, da tu ko bo vrnjeno gre pa samo za pretok iz podjetja v gospodinjstvo ali kako?''

Dokler imate samo predračun od AJPESA, knjižite med druge terjatve, ko dobite račun, to terjatev zaprete in knjižite v KPO med stroške storitev. Pri vračilu akontacije ne vem zakaj bi šlo za pretok? Ko ste naredili davčni obračun, ste ugotovili, da ste med letom preveč plačali akontacij, zato za to preplačilo prav tako vzpostavite terjatev v knjigi ostalih terjatev in obveznosti, ko dobite denar na račun, terjatev zaprete.

''Od Ajpesa sem dobila račun za predplačilo in mislim, da je to to, da se ne dobi več kakšen drug račun in se poknjiži kar tega.... ne razumem pa zakaj bi šlo tu za TERJATEV? Ali ni to druga obveznost v evidenci terjatev/obveznost?''

''Vračilo akontacije pa razumem:''
* ''na 31.03. naredim v evidenci drugih terjatev - terjatev,''
* ''ko bo nakazilo vrnjeno samo zaprem in nič ne knjižim v KPO.''

Vi ste plačali, kar še niste dobili, zato je to terjatev do njih (terjate storitev in ne denar).

====Finančni lizing - enostavno====

''Mi lahko kdo pomaga kako se v enostavnem vodi finančni leasing. Edini dokument, ki ga imam je pogodba. Plačan je bil tudi polog.
Ne vem tudi, kaj naj naredim z ddv? Ga dam na podlagi pogodbe delno, kolikor je bil polog in potem mesečno obresti, obrok in ddv ?
Ali naredim na celotno vrednost avtomobila?''

Če res govoriva o finančnem leasingu, potem gre nabavna vrednost sredstva plus DDV, vkolikor niste zavezanec za DDV, v register osnovnih sredstev, mesečno obračunavate amortizacijo in jo prenašate v KPO med stroške. Ob plačilu vsakega obroka med stroške prenesete tudi obresti, ki pritičejo zadevnemu obroku (to vidite iz amortizacijskega načrta). Obveznost do dajalca leasinga imate prikazano v knjigi ostalih terjatev in obveznosti, zmanjšujete jo s plačili obrokov.

====Zmanjšanje terjatve====

''Zanima me na kak način se v knjigi ostalih obveznosti in terjatev vpiše zmanjšanje terjatev. Jasno mi je, da se ob izstavitvi računa, ko nastane terjatev vpiše znesek v ustrezno kolono. Kako pa označimo zmanjšanje terjatve, ko je račun poravnan?
Pa še to, ali je potrebno v primeru gotovinskih plačil (ki so takoj poravnane) prav tako v eni vrstici odpreti terjatev, v naslednji pa zapreti, ali pa se terjatve beležijo le v primeru, ko račun ni takoj poravnan.''

Terjatev nastane takrat, ko za opravljeno prodajo ni takojšnjega plačila. Pri gotovinski prodaji ni nastanka terjatev.

V knjigo terjatev vpišete nastanek terjatev, podlaga za vpis v knjigo je izdan račun. Ko je terjatev plačana = za način izkazovanja v knjigi se odločite sami in sicer tako, da bo za vas najlažje. Npr. morda z drugo barvo, da boste vedeli, da morate znesek odšteti ali znesek daste v oklepaj (100) in vam ta oklepaj predstavlja odštevanje itd.

====Zaloge====

''V novembru 2009 sem preko s.p.-ja (založba) izdala 500 izvodov otroške knjige. Na dan 31.12.2009 mi jih je ostalo še 300. Ali moram te preostale izvode v bilanci knjižit kot zalogo? Ostalih zalog nimam, ker ves matrial za moje poslovanje nakupujem sproti!''

Na splošno založnik izkazuje vse stroške, ki so povezani z izdajo knjig, kot so:
* odkup avtorskih pravic;
* stroški tiskanja;
* drugi stroški z izdajo knjige
kot strošek "proizvodnje" in ko je knjiga razpoložljiva za prodajo, so to lastni proizvodi.
Zato je postopek pri popisu gotovih izdelkov (lastnih proizvodov) podoben kot je pri materialu, le s to razliko, da ta zaloga vpliva na poslovni izid (povečanje zaloge gotovih izdelkov/zmanjšanje zaloge gotovih izdelkov v izkazu poslvonega izida). Vrednotena pa je v višini lastne cene knjige: vsi zgoraj omenjeni stroški..

====Knjiženje blaga za nadaljno prodajo kupljenega v EU====

''Kupljeno blago v EU (namenjeno za nadaljno prodajo) knjižim najprej v KPO, nato v KPR in KIR - tako izničim DDV. Ko knjižim v KPO vnesem postavko 19 - Nabava materiala ali blaga , v bistvu pa je to le zaloga, ki bo prodana. Če tako knjižim, mi v Izkazu poslovnega izida izkazuje znesek v 6.Stroški blaga materiala in storitev, pravzaprav v 6.b Stroški porabljenega materiala. Morlo pa bi biti zavedeno kod sredstva . Ne vem, pod katero postavko naj knjižim ,ali pod 10 - Usredstveni lastni prozvodi ali karkoli naredim drugače.''

''Ali pa se motim je pravilno knjiženo, nakup je dejansko strošek, kar se proda bo sproti delalo pozitivno stanje, v bilanci pa se bo zaloga na koncu leta videla in bo bilanca pozitivna.''

Nabava BLAGA - trgovskega blaga vam predstavlja zalogo - sredstvo, ki ni predmet vpisa v Knjigo prihodkov in odhodkov. Ko blago prodate nastane odhodek (strošek) v '''višini nabavne vrednosti''' prodanega blaga in prihodki od prodaje blaga v višini prodajne vrednosti tega blaga. Samo ti dve spremembi sta postavki, ki jih zavedete v KPO: med stroške in prihodke.

Kolikor bi nabavljali material, ki bi ga porabljali pri opravljanju svoje dejavnosti, bi smeli upoštevati določbe SRS 39 - osnovna načela enostavnega knjigovodstva: Ne glede na SRS 39.34 lahko podjetnik ugotavlja '''stroške materiala''' po metodi posrednega ugotavljanja porabe s popisom. Stroški porabljenega materiala se ugotovijo tako, da se od vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane za vrednost nabav v obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na koncu meseca. Podjetnik knjiži med obračunskim obdobjem nabavno vrednost kupljenih količin materiala v ustrezni stolpec knjige prijhodkov in odhodkov...........

Iz povedanega je razvidno, da nabave blaga ne izkazujete v izkazu poslovnega izida, v njem boste izkazovali odhodke/stroške šele, ko boste zalogo prodali. Zato je stanje zaloge sestavni del bilance stanja - v trenutku nakupa za vas ni strošek, temveč le izdatek za njihovo nabavo. Strošek pa bo takrat, ko bo prodaja izvršena in hkrati bo nastal tudi prihodek iz tega naslova.

Ker se ukvarjate s trgovino morate v povezavi z zalogami upoštevati tudi zakon o trgovini (Uradni list RS 24/2008)- izpis samo tistega dela, ki se nanaša na prevzemni dokument:

====Knjiženje nabave osnovnih sredstev====

=====Nabava avtomobila - uvoz iz Nemčije=====

''Imamo avtoprevozništvo. Knjige vodimo po sistemu enostavnega knjigovodstva. Sedaj smo iz Nemčije pripeljali nov tovornjak prko druge podjetja in me zanima, kako in kam knjižim račun za tovorno vozilo? kako je pa z DDV-jem?''

Račun v bruto vrednosti (z DDV) vpišete v register osnovnih sredstev. Če ni v celoti plačan se znesek dolga vpiše v knjigo ostalih terjatev in obveznosti. To velja tudi če je vozilo kupljeno na leasing. Na koncu leta se obračuna amortizacija in prenese v stroške amortizacije.

''Ali račun od nakupa avtomobia vknjižim tudi v Knjigo prihodkov in odhodkov?''

Ne, v KPO se med odhodke knjiži samo vsakoletna amortizacija (ali pa sproti mesečna, če želite imeti sprotne podatke).


====Prenos osnovnega sredstva v gospodinstvo====

''Prevozno sredstvo sem prensel iz gospodinjstva na s.p. Prevozno sredstvo sem pridobil pred opravljanjem dejavnosti. Iz prebranega na netu sklepam, da mi v davčnem obračunu ni potrebno prikazati razlike med tržno in knjigovodsko vrednostjo.''

''Vodim enostavno knjigovodstvo in nisem zavazenaec za DDV. Prevozno sredstvo sem nato kot fizična oseba prodal, in sicer za nekoliko nižjo vrednost, kot je knjogovodska: tv = 3.000, kv = ..''

''Prenos evidentiram v knjigo prenosov za 3000, v register osnovnih sredstev naredim likvidacijo 3200- je potrebno še kaj narediti v knjigi prihodkov in odhodkov - zanima me, ali v tej knjigi evidentiram odpis vrednosti 3.200?''

Ne navajate letnic povezanih s prenosi sredstev iz gospodinjstva v podjetje, ampak:
* ko ste prenesli sredstvo iz gopodinjstva v podjetje (s.p.), vrednosti tega sredstva niste vključili v prihodke, ker ste izpolnili pogoj, da je bilo sredstvo nabavljeno pred pričetkom dejavnosti. Prenos ste upoštevali na eni strani kot osnovno sredstvo (vpisali ste ga v register osnovnih sredstev) in na drugi strani je bil ta prenos sestavni del podjetnikovega kapitala......
* od osnovnega sredstva ste obračunali amortizacijo in to amortizacijo vpisali v knjigo prihodkov in odhodkov in s tem vključili v strošek s.p.-ja;
* letos ste to sredstvo prodali in ugotovili naslednje vrednosti: prodajna vrednost je 3.000 enot; knjigovodska vrednost pa je 3.200-- pomeni, da ste ustvarili izgubo pri prodaji osnovnega sredstva za 200 enot.
* denar, ki ste ga dobili kot fizična oseba ste prikazali kot pretok iz podjetja v gospodinjstvo (ker je pač osnovno sredstvo še vedno v osnovnih sredstvih s.p.-ja)v vrednosti 3.000 enot;
* pri tem pa niste prikazali učinka pri prodaji v KPO: izgubo pri prodaji osnovnega sredstva prikažete kot odhodek (200 enot).

Skupaj imate naslednje spremembe:
* register osnovnih sredstev zmanjšate za knjigovodsko vrednost 3.200 enot;
* pretok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo je 3.000 enot;
* odhodek/izguba pri prodaji osnovnega sredstva je 200 enot.

====Polog na osebni račun====

''Vodim enostavno knjigovodstvo. Na poslovni račun sem iz osebnega računa nakazal nekaj denarja. Imam pa vprašanje pri knjiženju. To nakazilo sem zavedel v evidenci pretoka denarja iz gospodinjstva v podjetje. Zanima me pa, kam ta posalovni dogodek zapišem v knjigi prihodkov in odhodkov. Pod katero alinejo oz. dogodek?''

Ta dogodek ne sodi v knjigo prihodkov in odhodkov, ampak samo v evidenco pretokov med gospodinjstvom in podjetjem.

====Zamudne obresti v KPO====

''Prosim za pomoč in sicer pri knjiženju zamudnih obresti (nepravočasno plačan račun za GSM) ter zaračunan opomin. Ali se to knjiži v Knjigo prihodkov in odhodkov med Izredne odhodke pod zaporednos št. 38?''

Če želite biti izredno natančni, potem:
* zamudne obresti sodijo v zap. 37 (KPO od DZS)
* stroški opomina pod zap. 38

''Ker nimam knjige od DZS me zanima kaj je spada pod stolpec 37 in 38?!''
*''Stolpec 37 - Finančni odhodki od obresti?''
*''Stolpec 38 - Drugi finančni odhodki?''

*37 DZS: finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (zamudne obresti!)
*38 DZS: drugi odhodki (tudi izredni odhodki..)

==Dvostavno knjigovodstvo==

===Prehod iz enostavnega v dvostavno knjigovodstvo===

''Kako se poknjiži pri prehodu iz enostavnega knjig. na dvostavno knjig. Imam že vse obvenosti do dobaviteljev, terjatve do kupcev, TRR, prispevke, itd in mi nekako pride na debetni strani 40.000 eur na kreditni 35.000 €. Na kateri konto sedaj poknjižim razliko : na 93? Kaj pa se knjiži na 09?''

Prehod iz enostavnega v dvostavno knjigovodstvo se opravi na dan 01.01.2007 (predpostavljam, da vodite poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva v letu 2007, saj se sicer med letom ne more spremeniti način vodenja poslovnih knjig). Podlaga za knjiženje na konte glavne knjige/analitične evidence je bilanca stanja na dan 31.12.2006, ki ste jo preračunali v EUR (v bistvu ste izdelali otvoritveno bilanco na podlagi podatkov iz bilance stanja na dan 31.12.2006 in na podlagi opravljenega popisa sredstev in obveznosti na ta dan).

V bilanci stanja imate naslednje postavke (le-ta je bila izdelana na podlagi popisa sredstev in obveznosti po stanju na dan 31.12.2006!!):
* opredmetena osnovna osredstva po neodpisani vrednosti (podatki o nabavni vrednosti in popravku vrednosti so razvidni iz registra osnovnih sredstev)
* terjatev do kupcev; obveznosti do dobaviteljev; (podrobne podatke imate v knjigi drugih terjatev in obveznosti);
* stanje denarnih sredstev na poslovnem računu ali v blagajni
* drugih terjatev in drugih obveznosti (preplačilo davka iz dejavnosti ali obveznost za plačilo davka iz dejavnosti);
* podjetnikovem kapitalu (skupina 90,91, 92, 93) ali terjatvi do podjetnika (konto 090; v primeru, da so obveznosti na pasivi večje od sredstev na aktivi): podjetnikov kapital lahko naprej razčlenite na podjetnikov dohodek skupina 93; akontacije davka iz dejavnosti; prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom, skupina 92 (podatek iz evidence knjigovodskih listin pretokov med podjetjem in gospodinjstvom lastnika), podjetnikov začetni kapital (skupina 90); prenosi stvarnega premoženja med opravljanjem dejavnosti (skupina 91).

Iz vaših podatkov izhaja, da predstavlja razliko 5.000 EUR (aktiva 40.000, pasiva 35.000 EUR) po stanju na dan 01.01.2007 podjetnikov kapital (začetni podjetnikov kapital, prenosi stvarnega premoženja, pretoki med gospodinjstvom in podjetjem, podjetnikov dohodek).

====Povprečna vrednost aktive====

Poglejte na [http://racunovodja.com/bazaZnanja/index.php?title=Enostavno_knjigovodstvo#Izra.C4.8Dun_povpre.C4.8Dne_vrednosti_aktive_-_prehod_na_dvostavno_knjigovodstvo povezavo].

===Izločitev OS iz registra pri s.p.===

''A mi lahko kdo pove, če je pravilno knjiženo pri s.p., prenos v gospodinjstvo in sicer osnovno sredstvo, ki bo izločeno iz registra.  Na kreditni strani konta 040 4.000,00 € in 0500 na debetu 3.000,00 € in na debetu 9200 1000,00 €?''

Najprej vprašanje ali gre za odpis OS, ki nima več amortizacijske dobe in smatram da ga tudi ne uporabljate več.
Torej če gre za odpis, zakaj bi ga mogli dati v gospodinjstvo. Kaj ostali, ki odpišete OS, ne sknjižite samo 05/04 in to je to? Imate kakšen seznam oz. papir kam ste dali to OS?

Gre za avtomobil, ki ga ne želi več imeti med osnovnimi sredstvi, tudi vrednost je zelo majhna. Neodpisane vrednosti je cca 970,00 €. Pri d.o.o. vem da moraš izstaviti račun, če želiš izločiti os iz registra in sicer za neodpisano vrednost, lahko tudi sebi, pri s.p. je pa po tej logiki prenos iz s.p. v gospodinjstvo. Tista varianta, ki ste jo vi navedli pride pa v primeru, ko se neko os pokvari,uniči oz. ga ni več možno uporabljati.

Pri vas gre dejansko za prenos osnovnega sredstva v gospodinjstvo, če je osnovno sredstvo še namenjeno uporabi (torej ni neuporabno, uničeno, okvara...). Če bi bilo neuporabno, bi njegovo sedanjo vrednost izkazali kot prevrednotovalne poslovne odhodke.

Pri tem morate upoštevati 50. člen [http://www.racunovodja.com/pokazi.asp?stran=3044 Zakona o dohodnini], ki pravi, da se kot odtujitev sredstev smatrajo tudi prenosi sredstev iz podjetja v gospodinjstvo. In še 4. odstavek istega člena: Prenosi sredstev med podjetjem in gospodinjstvom se štejejo za transakcije med povezanima osebama. V tem primeru pa mora biti vrednost odtujenega sredstva upoštevana kot primerljiva tržna vrednost.
Specifičnost prenosa stvarnega premoženja je navedena v drugem odstavku 50.člena (prenos ob pričetku opravljanja dejavnosti....)

Če je neodpisana vrednost 970 EUR; vrednost, ki bi jo prejeli za oemnjeni avto pa bi na trgu dosegla npr. 2.000 EUR, morate za razliko povečati davčne prihodke (2000 - 970 = 1.030)

===Gume avtoprevoznikov===

''Zanima me kako knjižim prejeti račun za gume za avtoprevoznika?''

Skladno s [http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=683 SRS 39], avtogume lahko knjižimo takoj na konto R4 oz. na stroške, če njihova vrednost ni večja od 500 € . Oz. na konto stroškov drobnega inventarja in jih vodite v evidenci, kot drobni inventar v uporabi, vse do nove nabave. Če je vrednost avtogum večja kot 500 €, knjižite kot drobni inventar med OS in sicer na kontu 041 in jih odpisujete skladno z usmeritvami oz. sprejeti sklepi s.p.! Upoštevajte še predvideno dobo rabe - če ni vsaj leto, ne glede na znesek ne gre na 041.

===Izločitev neamortiziranega sredstva===

''Dva osnovna sredstva kupljena v letu 2006.(i sta že v celoti amortizirala, bi z dnem 09. 04. 2008 dali iz uporabe. Opravljamo dejavnost "taxi" in smo vrnili licence za oba avtomobila). Kako je sedaj z odpisom teh avtomobilov iz osnovnih sredstev , ker še niso 3 leta v uporabi in kako z že obračunano amortizacijo? svetujte mi prosim, ker imamo inšpekcijski pregled. Prav tako me zanima na kakšni osnovi ta dva avtomobila iz s.p. prenesti na nosilca dejavnosti kot fizična oseba?''

Osnovno sredstvo/osebni avto, nabavljen v letu 2006, prav gotovo še ni v celoti amortiziran. Ne glede na to, da ga ne uporabljate več, ga morate amortizirati še toliko časa dokler ne bo sedanja vrednost nič ali pa ga pripoznate kot opredmetena osnova sredstva namenjena prodaji: konto 670. Prenos na konto zalog opravite po knjigovodski vrednosti (neodpisani vrednosti, ki je= nabavna vrednost - popravek vrednosti. V popravku vrednosti je tudi amortizacija osn. sred. do meseca izločitve).

Po prenosu pa se odločite na kakšen način boste prenesli v gospodinjstvo:
* s prodajo: izdate fakturo (ali pa sklenete pogodbo, ki bo tudi osnova za prepis osebnega avtomobila) z obračunanim DDV-jem (v odvisnosti ali ste si ob nabavi odbijali vhodni DDV)..... nastane še obveznost DMV-ja, kolikor ne bo obračunan DDV........ Prodajna vrednost vozila mora biti v višine primerljive tržne vrednosti, saj gre pri tej prodaji za povezane osebe...Kolikor prodajna vrednost ne bo dosegla primerljive tržne vrednosti, boste morali povečati za razliko davčne prihodke (vključitev v davčni obračun); povečate davčno osnovo za izkoriščeno investicijsko olajšavo v letu 2006, ker še ni poteklo 3 leta od vključitve v davčno osnovo (vključitev v davčno osnovo v letu 2008);
* prenos v gospodinjstvo: nastane obveznost obračuna DDV-ja oziroma poračuna vhodnega DDV-ja (oprema 5 let); povečanje davčne osnove za razliko med knjigovodsko vrednostjo osnovnega sredstva in primerljivo tržno vrednostjo; povečanje davčne osnove za izkoriščeno investicijsko olajšavo v letu 2006.....

===Stroški===

====Gostinec - priprava hrane====

''Prvič knjižim gostinca, ki ima tudi pripravo hrane, pizze, hot doge.....v bistvu bolj hitra hrana. Pijačo, ko nabavlja, knjiži v zaloge in konec meseca naredi tudi inventuro. Jaz poknjižim to na konto 3000 in na koncu meseca razknjižim s kontom 4000. Kako pa je v tem primeru s hrano?''

Pri hrani naredi vsakega zadnjega meseca inventuro, prištejete nabave v mesecu, odštejete začetno stanje in dobite znesek porabe. Če račune dobaviteljev knjižite direktno med stroške, pa za znesek popisanega stanja stornirate stroške in knjižite zalogo.
Aja: pa glede na to, da gre zahrano, ki je hitro pokvarljiva, pazite tudi na ustrezni znesek kala.....

''Zdaj je prvi mesec začel delati ..tako da še nisem ničesar knjižila. Ravno iz tega razloga sprašujem, da ne bi kaj narobe delala. Torej hrano ravno tako knjižim na konto 300, koliko razumem...''

Zaloga se knjiži v breme konta 310/.. preko prehodnih kotnov 300/.. v breme in 309/.. v dobro ( če knjižite prejem materiala na zalogo), če knjižite nabavo direktno na stroške, potem ravnate tako kot je že omenjeno.
====Postopek knjiženja povračila stroškov plačanih z gotovino====

''Zanima me postopek knjiženja stroškov, ki sem jih že plačal z gotovino. Na kakšen način lahko poravnam te stroške iz poslovnega računa?''

Iz vprašanja predpostavljam, da ste potne stroške zaposlenim poravnali z "lastno gotovino" in ne z gotovino, ki ste jo morda imeli v blagajni s.p.-ja.
Potne stroške ste izplačali na podlagi verodostojne knjigovodske listine - obračunanega potnega naloga s strani zaposlenih, ki so službeno potovali. Glede na to, da kot zasebnik prosto razpolagate z gotovino in da se tudi potni stroški lahko izplačujejo v gotovini, boste takšno izplačilo prikazali/knjižili kot pritok denarnih sredstev iz gospodinjstva (v bistvu ste izplačali kot fizična oseba):
414 Povračila stroškov zaposlenim v zvezi z delom / 920 pritok denarnih sredstev iz gospodinjstva v podjetje
Zaposleni potrdijo prejem gotovine s svojim podpisom na obračunu potnega naloga.
Na ta način ni potrebno transakcije ponovno "peljati" preko poslovnega računa. Najboljši način poravnave potnih stroškov je nakazilo iz poslovnega računa na njihove osebne račune (sproti, enkrat tedensko, dvakrat mesečno, enkrat mesečno, ob plači itd...)

====Pavšalni prispevki====

''Zanima me, kam se knjižijo pavšalni prispevki (inval., pok., zavarovanje-IPZ in ZDR.) za popoldanski.s.p. dajo na ostale stroške 
FNa obrazcu izkaza posl. izida OZNAKA ZA AOP piše 075?''

Na konto skupine 48.

=====Plače zaposlencev=====

''Slišal sem, da prispevke pri plači zaposlenih s.p.-ji lahko knjižimo skupaj (skupaj z dohodnino) na en konto recimo da imam svoje prispevke na kontu 25300, prispevke zaposlenih pa naj bi skupaj dal na en konto recimo 25301. ali je to res? Mi ni potrebno deliti na 2530,2620 in 2540?''

1) Obračunani prispevki zasebnika se evidentirajo: 484/282 (skupina 25 je namenjena samo izkazovanju obveznosti do zaposlencev/zaposlenih)
* 484 = Prispevki za socialno varnost podjetnika
* 282 = Kratkoročne obveznosti za prispevke za socialno varnost podjetnika
* Za obveznosti je smiselno ločeno izkazovanje prispevkov glede na račun na katerega jih plačujete (zaradi lažjega usklajevanja s podatki davčnega organa). Npr. na račun 2021 plačujete prispevke za PIZ (konto 28221); na račun 2020 plačujete ostale prispevke/ua zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo (konto 28220) in na konto 2022 prispevke za zdrav. zavarovanje (konto 28222).
2) prispevke za zaposlene delavce in obveznost za dohodnino pa prikazujete v skupini 25 (kjer se izkazujejo tudi plače) in v skupini 26 (prispevki delodajalca in davek na izplačane plače).
* 470 / 250bruto plača
* 250/ 251 neto plača
* 250/253 prispevki iz bruto plač
* 250/254 davki iz bruto plač (dohodnina)
* 474/262 prispevki delodajalca od bruto plače
* 475/263 davek na izplačane plače

* 253 = Obveznosti za prispevke iz bruto plače in 262 = obveznosti za prispevke delodajalca od bruto plače lahko analitično (po vsebini) prikažete na podoben način kot jih prikažete pri prispevkih podjetnika.

=====Invalidi nad kvoto=====

''S.P. zaposluje invalida nad kvoto. Zaradi tega je upravičen do plačilo prispevkov za PIZ. Navedene oproščene prispevke mora voditi na posebnem kontu. Prosim vas, če mi lahko kdo pomaga, na katerem kontu je to pravilno voditi (zasebnik vodi dvostavno knjigovodstvo)?''

Število invalidov nad kvoto:

1. OPROSTITEV PLAČILA PRISPEVKOV za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevki se obračunajo, vendar ne plačajo): odpisane prispevke mora podjetje izkazovati na posebnem kontu in jih uporabiti za namene iz 61. člena ZZRZ-za investicije v osnovna sredstva, ki so povezana z delom invalidov, izboljšava delovnih razmer za invaldie, ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest za invalide...)

Knjiženje: obračun plače se evidentira normalno: 470/prispevki delojemalca so izkazani na kontu 253; prispevek delodajalca: 474/ 262.

Prenos prispevkov:
* 253,262/968 druge dolgoročne pasivne časovne razmejitve;
* koriščenje sredstev (npr. amortizacija osnov. sred., ki je nabavljen iz odloženih prispevkov ali pa vrednost storitev iz naslova izboljšanja pogojev dela, ki so predmet evidentirane med stroški ): 968/768 drugi dohodki povezani s poslovnimi učinki.


====(Ne)knjiženje bolniške pri s.p.====

''Lastnik s.p. je na bolniški že več kot 30 dni zato je obračun narejen tako, da pirspevki niso v njegovo breme. Zanima me kako poknjižim obračun? Osnova je 538,53 vendar bo plačilo izvedel ZZZS.''

To ni predmet knjiženja v knjigah s.p.-ja, saj prejme nadomestilo na svoj osebni račun. Tudi prispevki gredo v breme ZSSZ in ne v njegovo breme.

''Torej, če prav razumem, dokler bo s.p. na bolniški, prispevkov ne knjižim? Kateri znesek pa vpišem v davčni obračun za leto 2008?''

Prispevkov, ki niso strošek s.p.-ja vendar ne morete knjižiti v poslovne knjige zavezanca. V davčni obračun boste vpisali obračunane prispevke - tiste, ki jih obračunal in plačal sam zavezanec (ker so samo tisti vključeni v stroške in s tem zmanjšujejo dobiček - zavarovalno osnovo za naslednje leto).

===Prihodki===

====Prihodki v gostinstvu====

Odgovor najdete v [http://racunovodja.com/bazaZnanja/index.php?title=Prihodki/odhodki#Prihodki_v_gostinskem_lokalu tej] povezavi.



===Kaj z R 9?===

====Otvoritveno stanje - konti R - 9====

''Ko delaš otovritveno stanje ga delaš iz bilance stanja. Zanima me pri obveznosti do virov sredstev, ali daš podjetnikov kapital v otvoritvi na konto 930 in kaj se s tem kontom dogaja med letom in konec leta?''

Knjižbe konec leta:
* na 930 (do)knjižiš podjetnikov dohodek
* na 932 (do)knjižiš razliko davka (v + ali -)

Med letom:
* na 930 se ne dogaja nič
* na 932 v breme knjižiš dospele akontacije davka (932|264)
* na 920 knjižiš pritoke/odtoke iz gospodinjstva

====Kam terjatev do podjetnika in kam dobiček?====

''Kateri podatki se vpisujejo v bilanco stanja za s.p. pod AOP 015 - terjatve do podjetnika in kam se vpisuje dobiček iz izkaza uspeha?''

Terjatve do podjetnika so razlika med "nekapitalskimi obveznostmi do virov sredstev in sredstev (standard SRS 39.9). Zdaj pa po domače: Razlika med (14+15+18 PASIVA) in (1 do 10 AKTIVA). Pomeni, da so obveznosti večje od sredstev. To razliko vpišete v zaporedno 11 Bilance stanja. Vendar v tem primeru tudi ni nobenega stanja na Podjetnikovem kapitalu pod zapored. 13.Bilance stanja. Terjatev običajno nastane takrat, če so odlivi v gospodinjstvo večji kot so morebitni preneseni rezultati iz preteklih let in tekoči rezultat zmanjšan za davek iz dejavnosti po obračunu in imate saldo konec leta v breme (debet). Ta saldo prenesete na terjatev do podjetnika.

Če pa je seštevek sredstev (v tem primeru ni izkazanih terjatev do podjetnika med sredstvi-stanje je nič) večji od seštevka obveznosti je ta razlika prikazana kot podjetnikov kapital.

Dohodek poslovnega leta 2005 izkazujete na kontu 9300-Podjetnikov dohodek, akontacijo davka iz dejavnosti iz davčnega obračuna pa na kontu 9320-Davek iz dejavnosti. 
<font size=+1 color=green>Odgovorjeno je bilo 15. februarja 2006.</font>

<hr>

''Konto 9320 davek od dohodka, prej je bil to konto za dobiček pri s.p. Kje je zdaj dobiček, a na 9300 ? A so kakšne spremembe pri zaključni temeljnici zaradi tega in kaj je potem v povezavi s kontom 2640/obveznost za davek od dohodka/, skratka ne razumem tega davka na 9?''

Povedala bom moje stališče in ni nujno, da se kdo strinja z menoj. Sledim pač neki logiki, ki jo računovodenje tudi ima!

Iz kontnega okvirja za male samostojne podjetnike posameznike je za skupino 93- podjetnikov dohodek ali negativni poslovni izid, razvidno: V tej skupini se izkazujeta podjetnikov dohodek oziroma negativni poslovni izid in davek od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti, ki zmanjšuje podjetnikov dohodek oziroma povečuje negativni poslovni izid ter prenos iz presežka iz prevrednotenja. Če gledamo skupino kot celoto, potem je rezultat skupine dejansko podjetnikov dobiček in ne podjetnikov dohodek, kot je razvidno iz naziva skupine.

Na kontu 9320 izkazujemo davek od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (med letom 932/264), ki se nanaša na poslovno leto. Če ga na koncu leta oziroma ob prenosu v novo poslovno leto ne zapiramo s podjetnikovim dohodkom, predstavlja saldo vse akontacije "od pričetka delovanja s.p.-ja". Zato menim, da ob otvoritvi poslovnih knjig, prenesemo stanje iz konta 932 na konto 930 oziroma 931 in na njem izkazujemo zgolj davek iz dejavnosti, ki se nanaša na tekoče poslovno leto, na preostalih kontih pa je tako izkazan celotni dobiček ali pa celotna izguba (tekoči rezultati in preneseni rezultati)

Dobiček dobite s primerjavo obeh kontov (dobiček je tako zgolj računska operacija):
930 minus 932 = dobiček (poslovnega leta in preneseni dobiček iz preteklih let)
931 + 932 = izguba (tekoča in prenesena izguba iz preteklih let)
Zaključna temeljnica za evidentiranja davka iz dejavnosti je še vedno 932/264 (oziroma razlika, ki izvira iz predhodnih akontacij in davka po obračunu).

Tudi knjiženja v R-8 se niso spremenila: V tej skupini se ugotovi in iz nje prenese dohodek ali negativni poslovni izid:
* prenos prihodkov in odhodkov iz razreda 7: odhodki 800/70 do 75; prihodki 76 do 79/800;
* ugotovitev in prenos podjetnikovega dohodka: ugotovitev 800/801; prenos: 801/930 ali
* ugotovitev in prenos negativnega poslovnega izida: ugotovitev 802/800; prenos 931/802 

<hr>

''Mene pa zanima, kako v bilanci stanja prikazati v rubriki podjetnikov kapital, če je na R9 samo dobiček (kapital je v minusu)?''

Podjetnikov kapital je v bilanci stanja stanje kapitala, ki ga izračunamo kot razliko med sredstvi in nekapitalskimi obveznostmi do njihovih virov.

Nasprotje podjetnikovem kapitalu je terjatev do podjetnika, ki je razlika med nekapitalskimi obveznostmi do virov sredstev in sredstvi.

V dvostavnem knjigovodstvu ugotovimo podjetnikov kapital kot seštevek stanj na kontih skupin: 90, 91, 92, 93, 95. Če je seštevek teh kontov pozitiven, potem bo v bilanci stanja izkazan podjetnikov kapital; če je seštevek teh kontov negativen, je rezultat terjatev do podjetnika, ki bo izkazana v bilanci stanja med sredstvi. Torej če imate izkazan dobiček (skupina 93), preostala stanja na kontih pa skupaj izkazujejo minus, je še vedno lahko rezultat podjetnikov kapital, če je dobiček večji od preostalih postavk. Kolikor pa dobiček ni večji od preostalih postavk, pa je rezultat seveda terjatev do podjetnika, izkazana v aktivi med sredstvi. 

Davek iz dohodka od dejavnosti, ki ga med letom ob obračunu obveznosti evidentirate na kontu 932/264, na koncu leta ne morete prenesti na konto 920, ker:
- ni opravljenega nobenega denarnega toka iz podjetja v gospodinjstvo, kar po vsebini pomeni vaša knjižba (920/932);
- in četudi bi med letom plačevali akontacije iz osebnega računa (gospodinjstva), bi to pravilno izvedli s knjižbo že med letom: 264/920 oziroma če obveznosti ne evidentirate preko konta 264 in evidentirate le plačilo te obveznosti: 932/920.

S prenosom na skupino 92-pretoki DENARNIH SREDSTEV med podjetjem in lastnikovim gospodinjstvom, pa tudi ne sledite vsebini iz kontnega načrta, ki predpostavlja, da je skupina 93- namenjena izkazovanju podjetnikovega dobička (ne glede kako se v predlaganem kontnem načrtu ta skupina imenuje, saj ga računsko ugotovite in je sestavni del podjetnikovega kapitala). Analitično prikazovanje podjetnikovega dohodka po letih je smiselno, če vam kot uporabniku teh podatkov, to nekaj pomeni oziroma te podatke potrebujete za določene namene. In ravno zato je za podjetnika pomembnejši podatek o višini doseženega dobička (saj davek iz dejavnosti za njega neka vrsta "stroška"), s katerim zasebnik razpolaga, ne glede na to, da je v izkazu poslovnega izida za zunanje poročanje le podatek o podjetnikovem dohodku. Davčni obračun, kjer ugotovimo davek iz dejavnosti pa tako ni namenjen zunanjemu poročanju.

Torej: ali davek iz dejavnosti pustite na kontu 932 ali pa ga pobotate (prenesite) s podjetnikovim dohodkom ob otvoritvi poslovnih knjig (930/932).

''Torej če prav razumem če se odločim da ga pustim na kontu 932, ga vsako leto prenesem kot otvoritev v novo leto in se potem to stanje skozi povečuje.''

Če vam knjiženje podjetnikovega dohodka po letih ustreza, potem delajte tako tudi naprej (na ločenih analitičnih kontih) (801/930)

Tudi stanje 932 - lahko prenašate naprej (ni nujno da za stanje tega konta zmanjšate podjetnikov dohodek in na ta način na kontu 930 izkazujete dobiček poslovnega leta ali preteklih let: analitika 93004 za leto 2004 pomeni dohodek iz preteklih let!). Če boste poslovali na primer 20 let boste imeli 20 analitičnih kontov. Je to smiselno!!!


Kako je pa možno zapiranje konta 932? Ali to naredim, ko bom dobila vrnjeno "preplačano"  akontacijo zaradi negativnega izida poslovanja preteklega leta.

<hr>

Plačevanje prispevkov iz osebnega računa je v tej [http://www.racunovodja.com/bazaZnanja/index.php?title=Dvostavno_knjigovodstvo#Prispevki_podjetnika_-_pla.C4.8Dani_z_osebnega_ra.C4.8Duna povezavi] in plačevanje stroškov z gotovino [http://www.racunovodja.com/bazaZnanja/index.php?title=Dvostavno_knjigovodstvo#Postopek_knji.C5.BEenja_povra.C4.8Dila_stro.C5.A1kov_pla.C4.8Danih_z_gotovino tu].

====Pritoki - odtoki v/iz gospodinjstva====

=====Zapiranje 920 konec leta=====

''Prosim za pomoč. Ali se konto 920-denarni pretoki med s.p. in gospodinjstvom na koncu leta zaključi?? Kje bi dobila kako gradivo o tem? Sem že brala da ja in da ne. Vse mi je bilo logično, dokler nimam zdaj negativni kapital, oz. terjatev do podjetnika, ki ga moram zaknjižiti na 09 in mi ni logično, da ostaja 920 še naprej odprt. Kako delate drugi na koncu leta?''

Vsa stanja s kontov razreda 9, ki se nanašajo na podjetnika ostanejo odprta in jih prenašate v naslednjo leto kot otvoritev. Terjatev do podjetnika izkažete le v bilanci stanja, če je podjetnikov kapital v celoti negativen (ne knjižite prenosa na konto 090). 

====Podjetikov kapitač - teriatev do podjetnika - pobot?====

''Samostojni podjetnik ima stanje 31.12.07 na kontu 090-terjatev do podjetnika 17.593,82 in na kontu 930-podjetnikov dohodek 17.358,29 €. Ali se ta dva zneska lahko med seboj pokompenzirata in ostane stanje le na kontu 090 za 235,53 €?''

Glede na to, da navajate konte - pomeni, da ste na konto 090 evidentirali določene poslovne dogodke iz leta 2007: katere? Če so dvigi gotovine iz poslovnega računa..... so to pretoki med podjetjem in gospodinjstvom, ki bi jih morali knjižiti/evidentirati preko skupine 92. Če izhaja stanje iz otvoritvenega stanja, potem takoj po otvoritvi prenesete stanja na tiste konte, iz katerih ste ugotovili terjatev do lastnika (90,91,92,93). In tako bi na koncu leta ponovno ugotovili terjatev do podjetnika: 235,53 eur.

Sicer pa lahko izkazujete na koncu leta ali terjatev do podjetnika ali pa podjetnikov kapital (v bilanci stanja).

====Zaključne knjižbe pri samostojnih podjetnikih====

''Naj mi kdo pove, kako se naredijo zaključne knjižbe pri s.p.?''

Zaključne vknjižbe:

1) prenos stroškov: 703/491
703 = Drugi poslovni odhodki
491 = Prenos stroškov neposredno v odhodke
Nato pa še konte razreda 4 mesebojno zaprite: (491/40,41,43,44,45,47,4Cool

2) prenos prihodkov in prenos odhodkov
- prenos prihodkov iz razreda 7: 76,77,78,79/800
- prenos odhodkov iz razreda 7: 800/70, 71,72, 74,75

2) ugotovitev rezultata
- pozitivni rezultat/dohodek : 800/801 (če je saldo na kontu kreditni)
- negativni rezultat/izguba: 802/800 (če je saldo na kontu debeten)

3) prenos rezultata:
- pozitivni rezultat/dohodek: 801/930
- negativni rezultat/izguba: 931/802 

''Če mi lahko napišete kako se knjiži izguba?''

Izguba: 931/802

931 = Negativni poslovni izid
802 = Ugotovitev in prenos negativnega poslovnega izida


====Negativen izid - kam se vpiše?====

''Zanima me kje se vpiše v bilanco stanja za s.p.-je znesek negativnega poslovnega izida?''

Negativni poslovni izid podjetnika knjižite na konto 931 in vkolikor skupina kontov po knjiženju izgube izkazuje v saldiranju terjatveni saldo oz. v breme - preknjižite le saldo R9 na konto 090 Terjatve do podjetnika. Če tudi po knjiženju izgube, saldo razreda 9 še vedno izkazuje kreditni saldo, preknjižba na 090 ni potrebna, pustite stanja takšna kakršna so na posameznih kontih R9. Veliko pisanih pirhov in obilo dobre volje ob Velikonočnih praznikih!

====Pokrivanje izgube s.p.====

''Ali se vpiše v izkaz poslovnega izida pokrivanje izgube pri s.p.?''

Pokrivanje izgube iz preteklih let ni izkazano v nobenem izkazu poslovnega izida: ne v s.p.-ju in v d.o.o.. V katero postavko pa bi jo vključili? Prenesena izguba/pravilneje negativni poslovni izid je sestavni del podjetnikovega kapitala in če ta presega podjetnikov dohodek iz preteklih let/tekočega leta, zmanjšan za davek od dohodka in začetni podjetnikov kapital, nastane terjatev do podjetnika....... in se kot taka ne "pokriva".

Četudi bi v d.o.o. pokrivali izgubo iz preteklih let iz tekočega dobička (razporeditev čistega dobička poslovnega leta za kritje izgube iz preteklih let: 820/931)) tega ne bi izkazali v izkazu poslovnega izida. Pri tem je čisti dobiček v izkazu poslovnega izida drugačen od tistega, ki je izkazan v bilanci stanja.

====Akontacija davka iz dejavnosti====

=====Knjiženje=====

''Kako poknjižim obveznost za davek od dohodka iz dejavnosti:''
* ''konto davka 26 protikonto 93''
''da ostane poslovni izid v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida enak?''

* 932/264!
Poslovni izid: dohodek na /930 podjetnikov dohodek ostane nespremenjen (podjetnik izkazuje dobiček: 930 - 932) 

=====Uskladitev 932/264=====

''V letu 2006 sem poleg pravilne knjižbe 161/932 (dobiček leta 2006 je bil manjši od leta 2oo5) knjižil še dodatno 932/264 , zato imam sedaj na kontu 932 prevelik saldo. Kako uskladiti saldo?''

Če imate nepravilen saldo na kontu akontacij (932) morate imeti zaradi napačne kjižbe tudi saldo na drugem kontu (npr. 264). Stornirajte prvotno napačno knjiženje.

====Knjiženje nepovratnih sredstev za OS - (tudi ostale rezervacije)====

''S.p. dvostavec je v letu 2005 pridobil nepovratna sredstva za izvedbo investicijskega projekta. Knjižilo se je na kto 9620 in črpanje rezervacije na kto 7660. V letu 2006 sem ga preknjižila na kto 9670-prejete donacije za investiranje in kto 7660-prihodki od odprave rezervacij. Ali je to pravilno?''

Ta sredstva se običjano razknjižujejo postopoma z obračunano letno amortizacijo. Osnovno sredstvo morate voditi na posebnem stroškovnem mestu in posebej prikazati obračunano amortizacijo, katero potem pokrijete s pridobljenimi nepovratnimi sredstvi.
Posebno stroškovno mesto je ob kontroli zahtevalo računsko sodišče, ki je bilo v podjetju letos- prišli so pogledat vse papirje, račune in poslikali stroje, za katere je zasebnik dobil sredstva.

''Zanima me še knjženje po novem kontnem planu, če je pravilno kot sem napisala kont?''

Donacije/državne podpore prejete za pridobitev osnovnih sredstev se pojmujejo kot odloženi prihodki, saj so namenjeni pokrivanju stroškov amortizacije in jih zato uvrščamo med dolgoročne pasivne časovne razmejitve in ne med rezervacije (konti 966, 967 in 968). In če niso dolgoročne rezervacije, jih ob koriščenju tudi ne evidentiramo kot odpravo "rezervacije" temveč kot drugi prihodki povezani s poslovnimi učinki (768).
In tudi zato, ker je pri koriščenju rezervacij potrebno upoštevati splošni SRS, npr.10.17: rezervacije . . . . . se zmanjšujejo neposredno za stroške oziroma odhodke, kar pomeni, da se v poslovnem letu takšni stroški oziroma odhodki ne pojavljajo več v izkazu poslovnega izida, '''prav tako pa vanj niso prenesene izrabljene razervacije za njihovo pokrivanje'''. Edina izjema so rezervacije za pričakovane izgube.

''Lahko malo po domače to razložite-se pravi, da jaz še vedno za ta nepovratna sredstva od ministrstva obračunam amortizacijo in jo po % prenesem v prihodke na kto 768 ter zmanjšam kto 967.OS se amortizira 10 let in toliko let naj bi se tako delalo?''

Hotela sem vam povedati, da v vašem primeru ne gre za rezervacije, ampak dolgoročne pasivne časovne razmejitve - odložene prihodke za pokrivanje stroškov amortizacije (v % financiranja s strani države). Zato prihodke ne boste izkazovali na kontu 766, ampak na kontu 768 in to toliko časa, dokler boste amortizirali osnovno sredstvo.

Vsako leto (skupaj pravite 10 let): 967/768 sorazmerni del amortizacije osnovnega sredstva, ki je bil v obliki nepovratnih sredstev financiran z dotacijo.

==="Kapital" pri samostojnem podjetniku===

''Kaj se pri S.P.-ju knjiži na konto 930 in kaj na konto 901?''

Skupina 90 je namenjena evidentiranju začetnega podjetnikovega kapitala - to je vrednost stvarnega prmoženja, prenesenega iz lastnikovega gospodinjstva ob priglasitvi začetka opravljanja deajvnosti = konto 900 - začetni podjetnikov kapital-vrednost stvarnega premoženja (opredmetena osnovna sredstva, morebitne zaloge blaga ali materiala...)

Na kontu 901 se izkazuje stanje obveznosti na lastniškem računu, če ga ni bilo mogoče ustrezno razčleniti ob priglasitivi začetka opravljanja - torej prenos drugega premoženja, ki ni stvarno premoženje : npr. prenos denarnih sredstev). Skupina 90 ostane neizpremenjena dokler podjetnik deluje.

Na kontu 930 se izkazuje podjetnikov dohodek poslovnega leta in tudi prenešeni dohodek iz preteklih let. Če odštejemo stanje na kontu 932: davek od dohodka iz dejavnosti, dobimo dobiček podjetnika. Na koncu leta prenesemo stanje iz konta 932 na konto 930 oziroma 931. (930/932) ali povečamo izgubo (931/932). V bistvu na koncu leta vsebina na kontu 930 (=dobiček) ne ustreza nazivu konta, ampak:
Iz vsebine kontnega okvirja: Skupina 93: V tej skupini se izkazujeta podjetnikov dohodek oziroma negativni poslovni izid in davek od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti, ki zmanjšuje podjetnikov dohodek oziroma povečuje negativni poslovni izid ter prenos iz presežka iz prevrednotenja.

===Zapiranje s.p.===



====Zapiranje s.p. - prenos v gospodinjstvo====

Odgovor je [http://www.racunovodja.com/bazaZnanja/index.php?title=Samostojni_podjetniki#Zapiranje_s.p._-_prenos_v_gospodinjstvo tu].