Samostojni podjetniki

Iz BazaZnanja
Redakcija dne 13:59, 17. junij 2010 od Elektrik (Pogovor | prispevki) (Prenos zgradbe v dejavnost)

Skoči na: navigacija, iskanje

Vsebina

Splošno

S.p. "brez prometa"

Potreboval bi status popoldanskega s.p. (zakaj, ne bi rad razlagal). Vendar ne bi imel nic prometa (0 prihodkov in 0 odhodkov). Kaksne obveznosti imam potem?

  • Ali moram posiljati obrazce na davcno (mesecno, letno...), tudi ce je prometa 0?
  • Ali neizpolnjen obrazec dobim od davcne (kot fizicne osebe, ki so davcni zavezanci) ali ga moram sam dobiti/kupiti?
  • Ali sem obvezan odpreti transakcijski racun?
  • Ali sem kot popoldanski s.p. vpisan v poslovni register pri Ajpesu?

Najprej si preberite zakonodajo: Zakon o dohodnini, ki se nanaša na opravljanje dejavnosti; Zakon o davčnem postopku, ki se nanaša na davčne obračune in predlaganje le-teh, Zakon o plačilnem prometu (Dopolnitve), ki se nanaša na odpiranje računov, Pravilnik o obrazcu za davčni obračun.........

Sicer pa čisto na kratko: tudi kot "popoldanski" s.p. boste imeli stroške, če že ne boste imeli prihodkov. Stroški: pavšalni prispevki za socialno varnost v mesečni višini cca 28,48 EUR. Če ugotavljate davčno osnovo na podlagi dejanskih stroškov in prihodkov, ste dolžni predložiti davčnemu organu davčni obračun do 31.03. v naslednjem letu za preteklo leto, ki ga sami izdelate (davčni organ vam pošilja le informativni izračun dohodnine, kamor pa vključi tudi dohodek s.p.-ja, ki ste ga ugotovili v davčnem obračunu). Kolikor pa ugotavljate davčno osnovo na podlagi normiranih stroškov, ne predlagate davčnega obračuna. Podatke o vaših dohodkih prejme davčni organ od izplačevalcev dohodkov).

Dohodki s.p.-ja se vodijo ločeno od dohodkov fizične osebe, zato ste dolžni odpreti ločen TRR (če ne boste imeli prometa?, nekatere banke po določenem času takšne račune zaprejo!).

Tudi popoldanski s.p. je vpisan v poslovni imenik pri AJPES-u. (saj opravljate dejavnost) in tudi v davčni register pri davčnem oranu (dopolnitev vaših osebnih podatkov s podatki: opravljanje dejavnosti). V poslovni imenik in davčni register ste vpisani zato, ker opravljate dejavnost in zato tudi odpirate s.p.- Če pa ne boste opravljali nobene dejavnosti, potem ni nobenih razlogov za njegovo odpiranje (kljub vaši skrivnostni potrebi).

Delovna knjižica

Vpis v delovno knjižico

S.p.,normiranec- kdo vpiše začetek "del.razmerja"(ki to ni, vem) oz.začetek dejavnosti v delovno knjižico? Nekateri pravijo, da zasebnik sam,drugi da upravna enota, tretji da ZPIZ..Kdo ima prav? In kdo k jižico "zaključi", če npr.čez eno leto ali dve s.p.preneha z dejavnostjo in se zaposli v nekem podjetju?

Za samostojnega podjetnika čas opravljanja samostojne dejavnosti vpiše upravna enota na podlagi "M" obrazca in potrdila o plačanih davkih. Kdo vpiše začetek in konec ni pomembno, pomembna je overitev - to pa opravi upravna enota. Za zaposlene pri s.p.-ju pa vpiše delovmo dobo SPIZ prav tako na podlagi "M" obrazca.

O poslovnih knjigah zasebnika

POSLOVNE KNJIGE

  • Poslovne knjige vodim po načelih enostavnega knjigovodstva. Vodim naslednje poslovne knjige: a) knjigo prihodkov in odhodkov, v katero vpisujem po kronološkem (časovnem) zaporedju vse poslovne dogodke s.p.-ja.. Knjiga je v vezani obliki (knjigo vodim v prostih listih...., knjigo vodim računalniško...; b) evidenco terjatev in obveznosti c) evidenco ostalih terjatev in obveznosti in d) register osnovnih sredstev, ki se vodi v obliki vnaprej vezane knjige. Zaporedna ševilka vpisa pomeni registersko številko osnovnega sredstva, s katero je označeno osnovno sredstvo.

xxx2: Poslovne knjige zaključim na koncu obračunskega obdobja. Na začetku obračunskega obdobja se v: knjigo terjatev in obveznosti, knjigo ostalih terjatev in obveznosti prenesejo začetna stanja iz ustreznih popisnih list.

KNJIGOVODSKE LISTINE

  • Za vsak poslovni dogodek sestavim knjigovodsko listino, ki pokaže spremembo sredstev in obveznosti do virov sredstev ali pa v nastanku odhodkov ali prihodkov. Izvirne knjigovodske listine, ki so podlaga za evidentiranje poslovnih dohodkov so: prejeti računi, izdani računi, izpiski denarnih sredstev, obračun prispevko podjetnika in potni nalogi (obračuni plač za zaposlene........) Izpeljane knjigovodske listine sestavim za knjiženje stroškov: amortizacija osnovnih sredstev, izravnav, popravkov v poslovnih knjigah . . . .

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

  • Nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za uporabo. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi davek na dodano vrednost, ki se ne povrne.
  • Po začetnem pripoznanju osnovnega sredstva vrednotim osnovna sredstva po modelu nabavne vrednosti.

www3: Amortizacija obračunavam po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, insicer po posamičnih osnovnih sredstvih. Osnova za obračun amortizacije je nabavna vrednost, obračunavat pa se prične prvega dne v naslednjem mesecu, ko je osnovno sredstvo razpoložljivo za uporabo. Stopnje amortizacije so: za računalnike 50%, pohištvo 10% . .....

  • Če je knjigovodska vrednost osnovnega sredstva večja od njegove poštene vrednosti, ki se ugotovi na podlagi primerljivih podatkov, se osnovno sredstvo oslabi. Oslabitev osnovnega sredstva predstavlja prevrednotovalni poslovni odhodek.

itd. itd. (še nekaj potnih nalogih, o načinu obračuna prispevkov zasebnika, razmejevanju stroškov med gospodinjstvom in zasebnikom, če le-ta uporablja prostore gospodinjstva za dejavnost, oslabitev neplačanih terjatev.........)

Poročanje o vodenju poslovnih knjig

Novost po 01. 01. 2008.

Je kakšna sprememba v zvwzi a poročanjem, ali samo preračunamo zneske iz sit v € na izjavi iz lanskega leta?

V Ur.l. 52/2007 je sprememba 3. člena Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in se nanaša na obveščanje davčnega organa, in sicer:

Zavezanci morajo o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig (dvostavno ali enostavno knjigovodstvo) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davnčni organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Zavezanci morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za nasledje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne more spremeniti.

Iz tega je razumeti, da v primeru, ko zavezanec ne spremeni sistema vodenja knjig, ne obvešča več davčnega organa. Pomeni, da ohrani že prijavljen sistem vodenja poslovnih knjig iz tekočega leta.

S. p. in enostavno knjigovodstvo

Ali obstajajo kje navodila, kako voditi enostavno knjigovodstvo za s. p.: * katere evidence so obvezne? * katera poročila se pripravlja ter komu in kdaj se jih oddaja? * kateri dogodki spadajo v katero rubriko v evidencah... ?

Najprej osnovni predpisi, ki se nanašajo na delovanje s.p.-ja (brez zakona o gospodarskih družbah, ki tudi predpisuje način vodenja poslovnih knjig za zasebnike):

- Zakon o dohodnini (najmanj v delu, ki se nanaša na davek od dohodka iz dejavnosti - to so členi 32. do 56: DAVČNI obračun, ki se predloži davčnemu organu najkasneje do 31.03. v tekočem letu za preteklo leto (torej 31.03.2007 za leto 2006), v katerem ugotovite obveznost za davek od dohodka iz dejavnosti ( v obračunu upoštevate tudi med letom plačane predhodne akontacije davka), ki jo poravnate najkasneje v 30 dneh po predložitvi davčnega obračuna. V omenjenih členih boste našli tudi kaj se vam prizna kot odhodek (strošek) oziroma v kakšni višini je določen strošek še davčno priznan oziroma davčne olajšave, ki vplivajo na ugotovljeno višino davčne osnove. Davčne stopnje in izračun davka je na enak način, kot to počnete pri dohodkih fizične osebe (letna napoved dohodnine). Razlika je v tem, da se s.p.-ju med letom ne upošteva splošna olajšava. Le-ta se upošteva šele ob obračunu dohodnine fizične osebe, na podlagi dohodninske napovedi (v to se vključijo tudi drugi obdavčljivi dohodki, ki niso povezani z opravljanjem dejavnosti). V 35. členu boste našli tudi možnost ugotavljanja prihodkov in odhodkov z upoštevanjem normiranih odhodkov (25% prihodkov za "običajne" zasebnike). V tem primeru bi vodili le evidenco izdanih knjigovodskih listin ter evidenco osnovnih sredstev. Davčni odtegljaj bi poravnavali plačniki davka (npr. kupci vaših storitev). Vse dohodke bi vključili v svojo dohodninsko napoved. Postopek prijave v ta način obdavčevanja je podrobno določen v Zakonu o davčnem postopku.

SRS 39: je računovodski standard, ki "predpisuje" način računovodenja, tako za dvostavno kot enostavno knjigovodstvo, oblike bilance stanja in izkaza poslovnega izida za zunanje poročanje.. Kako vodijo poslovne knjige in katere knjige vodijo zasebniki je v prilogi k standardu, in sicer: knjiga prihodkov in odhodkov; evidenco terjatev do kupcev in evidenco obveznosti do dobaviteljev; knjigo ostalih terjatev, knjigo ostalih obveznosti; register osnovnih sredstev. Knjiga prihodkov in odhodkov ima stolpce po vrstah prihodkov in odhodkov, kot na primer: PRIHODKI: prihodki od prodaje proizvodov in storitev; prihodki od prodaje trgovskega blaga; prihodki od dotacije, subvencij; prihodki od obresti; ODHODKI/STROŠKI: stroški materiala (material, pisarniški material, energija, strokovna literatura); stroški storitev (telefon, reprezentanca, intelektualne storitve, najemnine); nabavna vredost prodanega trgoskega blaga; prispevki za socialno varnost podjetnika; povračila stroškov podjetnika (dnevnice, kilometrina, povračilo stroškov prehrane, prevoza na delo/iz dela.); drugi stroški; amortizacija osnovnih sredstev....Na podlagi teh podatkov na koncu poslovnega leta (ki je enako koledarskemu letu) sestavite (izdelate) izkaz poslovnega izida, v katerem ugotovite tudi svoj izid (ali dohodek ali izgubo). Podatki iz knjige prihodkov in odhodkov so tudi osnova za izdelavo davčnega obračuna - Davka od dohodka iz dejavnosti. Če bi ugotavljali davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, na koncu leta ne bi sestavljali nobenih izkazov.

Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti. Upoštevajte del, ki se nanaša na evidenco knjigovodskih listin pretokov med podjetjem in gospodinjstvom lastnika. Pretoki so lahko: namesto iz poslovnega računa s.p.-ja poravnate določeno obveznosti iz svojega osebnega računa - nastane obveznost do gospodinjstva; iz poslovnega računa poravnate račun, ki se nanaša na vaše gospodinjstvo in zato ne predstavlja stroška/odhodka s.p.-ja - v tem primeru nastane terjatev do gospodinjstva itd. Zavezanci morajo do 31. decembra tekočega leta obvestiti davčni organ o načinu vodenja poslovnih knjig v naslednjem poslovnem letu: torej do 31.12.2006 boste davčni organ obvestili kako boste vodeli poslovne knjige: ali boste imeli enostavno ali dvostavno knjigovodstvo.

Pravilnik o načinu predložitve letnih poročil', njihove javne objave in obveščanje registerskega organa o javni objavi: javna objava podatkov iz Bilance stanja na dan 31.12., Izkaza poslovnega izida od 01.01. do 31.12. podjetnika. Podatki se pošljejo AJPES-u do 31.03. tekočega leta za preteklo leto. Ista obrazca: BS in IPI sta tudi prilogi k Davčnemu obračunu.

Pravilnik o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike. Plačilo prispevkov se izvede do 15. v mesecu za pretekli mesec. Obrazec predložite svoji davčni izpostavi, kjer boste dobili tudi številke računov na katere plačujete te prispevke (vključno z dodatnimi šiframi in sklici).

Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove: ker ste šele začeli z dejavnostjo in ste na podlagi načrtovanih prihodkov in odhodkov ob registraciji, že ugotovili osnovo od katere plačujete prispevke ta pravilnik morda niti ni toliko aktualen, vendar ga kljub temu poglejte.

Priporočam vam uporabo spletne strani Davčne uprave RS: Fizične osebe z dejavnostjo, kjer boste našli vse potrebne podatke/napotke, ki so pomembni pri vašem delovanju.


In še nekaj primerov knjiženj prihodka oziroma stroškov:

  • izdan račun za opravljeno storitev: a) vpis v knjigo prihodkov in odhodkov pod prihodke iz opravljene storitve; b) vpis v knjigo terjatev do kupcev (vrednost računa);
  • plačilo računa kupca priliv na poslovni račun: a) knjiga terjatev do kupcev (plačilo-zmanjšanje terjatve) b) vpis v evidenco stanja na računih;
  • prejem računa za pisarniški material: a) vpis v knjigo prihodkov in odhodkov v stolpev stroškov materiala in b) vpis v knjigo obveznsoti do dobavitelja (znesek računa z DDV-jem);
  • plačilo računa iz poslovnega računa: a) knjiga obveznosti do dobaviteljev (plačilo-zmanjšanje obvezosti) in b) evidenca stanja na poslovnem računu;
  • obračun prispevkov podjetnika (obračun je sestavljen zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec na obrazcu 1)): a) knjiga prihodkov in odhodkov v stolpec prispevki podjetnika po vrstah prispevkov ali v skupnem znesku in b) knjiga drugih obveznosti: obveznost do državnih inštitucij;
  • plačilo prispevkov iz poslovnega računa (do 15. v mesecu za pretekli mesec): a)knjiga drugih obveznosti-zmanjšanje obveznosti za plačilo prispevkov in b) evidenca denarnih sredstev; ali
  • plačilo prispevkov iz osebnega računa: a) knjiga drugih obveznosti - zmanjšanje obveznosti b)evidenca pretokov med podjetjem/gospodinjstvom (obveznost podjetja do gospodinjstva);
  • obračun potnih stroškov podjetnika na podlagi potnih nalogov ali drugih listin: a) knjiga prihodkov/odhodkov v stolpec povračila stroškov podjetnika in b) evidenca pretokov med podjetjem/gospodinjstvom (obveznost do gospodinjstva);
  • dvig gotovine iz poslovnega računa za "osebne potrebe": a) evidenca pretokov med podjetjem/gospodinjstvom (zmanjšanje obveznosti do gospodinjstva) b) evidenca denarnih sredstev.

Morda boste iz tega ugotovili, da je za začetek vendarle bolje, da se obrnete na kakšnega računovodjo, ki vas bo uvedel v to področje.

Pozorno sem prebrala primere knjiženj, pa ne vem ali ne razumem, ali pa je napaka: predzanja in zadnja alinea: * zakaj je pri obračunu potnih stroškov- obveznost do gospodinjstva? * zakaj je pri dvigu iz posl. računa za "osebne potrebe"- zmanjšanje obveznosti do gospodinjstva?

Obračun potnih stroškov se nanaša na fizično osebo x (res da je tudi hkrati zasebnik), ki se v primeru obračuna obravnava kot "gospodinjstvo", saj stroški še niso izplačani iz poslovnega računa, torej računa "podjetja"= pritok denarnih sredstev iz gospodinjstva v podjetje in od tod tudi obveznost do gospodinjstva. Ko pa so potni stroški izplačani, vendar v tem primeru se mora dvig glasiti dejansko na namen in višino, pa preneha obveznost do gospodinjstva - fizične osebe, ki je hkrati tudi zasebnik = odtok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo. Enako se obravnava tudi plačilo privatnega računa iz poslovnega računa. Tudi v tem primeru je to = odtok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo; oziroma zmanjšanje obveznosti do gospodinjstva ali pa terjatev do gospodinjstva.

Podobno je v drugem primeru: dvig iz poslovnega računa brez opredeljenega namena (brez namena za potrebe delovanja s.p.-ja), se smatra kot dvig gotovine za gospodinjstvo = odtok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo, ki pa je lahko: bodisi kot zmanjšanje obveznosti do gospodinjstva-fizične osebe za določene namene, ker ji pač še ni izplačano (npr. za potne stroške, prispevke, ki jih je poravnal iz osebnega računa), lahko pa ta dvig prikažete tudi kot terjatev do gospidnjstva. V primeru sem uporabila zmanjšanje obveznosti do gospodinjstva, ker je bila v predhodnem primeru izkazana obveznost do gospodinjstva.

Na koncu pa na kratko: vse kar je povezano z zasebnikom, kot fizično osebo, lahko poimenujemo gospodinjstvo. Če bi imeli zaposlenega, bi vse te spremembe smatrali kot obveznost/terjatev do zaposlenega.

Zanima me ali lahko plačam račun za gospodinjstvo/elektrika, kredit,komunala../iz poslovnega računa .Pri knjiženju pa te zneske poknjižim kot prenos v gospodinjstvo enako tudi bančno provizijo, ki je bila zaračunana za tovrstna plačila?

Moje mnenje in izkušnje so sledeče: TRR je namenjen poslovanju s.p., ne pa za gospodinjske namene. Zato za takšna plačila raje uporabljam klik, preko trr pa plačujem izključno račune, ki se nanašajo na dejavnost. Kadar na osebnem računu zmanjka denarja, pa naredim prenost iz trr na os.račun in knjižim polog v gospodinjstvo na konto 921.

Obveznost dvostavnega knjigovodstva zasebnika

Vsa leta do sedaj smo knjige vodili po sistemu enostavnega knjigovodstva. Ker sta se letos število zaposlenih in promet precej povečali, lahko domnevam, da bomo drugo leto knjige vodili po dvostavnem sistemu. Kar me zanima je, ali moram novo poslovno leto začet vodit po dvostavnem sistemu?

Pogledat je treba davčni obračun in bilance za leto 2006 in če po tistem ne zapadete pod dvostavno, ni še treba začet. Glede na zapisano, boste morali šele za leto 2009 voditi dvostavno sistemu. Merila:

  • povprečno število zaposlenih ne presega 3
  • letni prihodek nižji od 41.729,26 EUR
  • poprečna vrednost aktive na začetku in koncu leta 2006 ne presega 25.037,56 EUR

Če pa ste merila že v letu 2006 presegli, pa morate poslati tudi obvestilo o vodenju knjig za leto 2008 do 31.12.2007.

Vsebina knjige izdanih knjigovodskih listin

Evidenca izdanih računov: kakšna mora biti, oz.je lahko v poljubni obliki(v exelu, wordu?) in katere podatke mora vsebovati, če gre za poslovanje s fizičnimi osebami?

Kaj mora vsebovati evidenca izdanih knjigovodskih listin je določeno v 5. in 6. členu Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, in sicer: 2. odstavek: zaporedno številko listine in znesek, opis poslovnega dogodka in datum vpisa. Evidenca lahko vsebuje tudi druge podatke. (3. odstavek): evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Z zaporedno številko, v katero je listina vpisana v evidenco, mora zavezanec označiti tudi listino in jo v takem vrstnem redu priložiti k evidenci.

Podatki, ki jih mora vsebovati evidenca, se ne razlikujejo po tem ali so izdane knjigovodske listine fizičnim ali pravnim osebam. In zdaj večna dilem o tem ali jih lahko vodite v exelu ali ne? Glede na to, da evidenca ne spada med poslovne knjige, ki jih navaja zakonodajalec v 2. odstavku 1. člena tega pravilnika (to so tiste, ki jih vodijo s.p.-ji v skladu s računovodskim standardom in zakonom o gospodarskih družbah), menim, da jo lahko vodite tudi v exelu. Ta pa naj vsebuje nekoliko več podatkov, kot jih zahteva pravilnik:

  • datum vpisa;
  • datum izdaje knjigovodske listine;
  • številka izdane knjigovodske listine:
  • opis poslovnega dogodka;
  • ime in priimek kupca/naziv kupca
  • znesek (bruto, akontacija dohodnine, neto znesek - razdelitev zneska, ko bo izplačevalec pravna oseba ali s.p.)
  • zapadlost računa;
  • datum plačila računa;
  • znesek plačanega računa (ta kolona je namenjena kontroli prejetih obvestil izplačevalcev dohodka - pravnih oseb).

Knjige sklepov

Sem nova v tem poslu in bi rada pomoč pri pisanju sklepov, ki so obvezni za podjetnika. Vodila bom enostavno knjigovodstvo, ker imam z njim izkušnje in vem, da je glede podjetnikovega poslovanja potrebno sprejeti določene sklepe. Prosila bi, če mi kdo napiše obvezne sklepe oz naj mi potrdi, če so moji pravilni oz kaj mi še manjka.

  1. Sklep o načinu vodenja posl. knjig- enostavno knjigovodstvo
  2. Sklep o dogovorni osebi za izdajanje in podpisovanje posl. listin
  3. Sklep o odgovorni osebi za vodenje poslovnih knjig
  4. Sklep o kraju hranjenja poslovnih knjig
  5. Sklep o tem katere podatke mora vsebovati knjigovodska listina izdana s strani podjetnika - mene
  6. Sklep o vodenju registra OS
  7. Sklep o amortizacijski stopnji osnovnih sredstev
  8. Sklep o tem, da se OS vrednosti manjše od 500 EUR razporedijo pod drobni inventar in v končni fazi pod material
  9. Sklep o popisu sredstev in obveznosti do njihovih virov ob koncu obračunskega obdobja
  10. Sklep o odgovorni osebi za popis sredstev in obveznosti do njihovih virov
  11. Sklep o tem kaj obsega letno poročilo
  12. Sklep o osebi odgovorni za sestavljanje letnega poročila

Sklep zasebnika/podjetnika bo povsod tam, kjer SRS 39 (ali pa tudi splošni standardi) dajejo več možnosti. Tam kjer je dana le ena možnost, se standardi uporabljajo neposredno. Za oblikovanje sklepov ni enotnega modela, le-ti so odvisni od velikosti in dejavnosti, s katero se zasebnik ukvarja. Nekaj za primer:

SPLOŠNI SKLEPI

  • Knjigovodstvo je organizirano v okviru podjetja. Vodi ga podjetnik sam, ki tudi evidentira poslovne dogodke na podlagi knjigovodskih listin (prejetih, izdanih ali internih) in sestavlja računovodske izkaze ter odgovarja za njihovo pravilnost.

aaa2. Računovodske izkaze sestavljam za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu. Računovodske izkaze sestavljata: bilanca stanja in izkaz poslovnega izida. Računovodska izkaza sta priloga k Davčnemu obračunu akontacije dohodnine od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti. aaa3.: Na koncu poslovnega leta, s stanjem na dan 31.12. opravim popis sredstev in obveznosti do njihovih virov. Za potrebe popisa se uporabijo interno oblikovani obrazci, ki so priloga k temu sklepu.


Vem da je že bilo govora o KNJIGI SKLEPOV ZA S.P. Zanima me od kdaj jo je treba imeti, kaj lahko vsebuje?

Vsebina "knjige sklepov" se razlikuje, če je le-ta oblikovana pri enoosebni družbi ali pa se vpisovanje sklepov nanaša na podjetnika (s.p.).

Enoosebna družba: ustanovitelj vpisuje v knjigo sklepov, ki jo potrdi notar najpozneje do vpisa družbe v register, vse odločitve, ki so povezane z UPRAVLJANJEM DRUŽBE: sprejem letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida,uporabi bilančnega dobička, postavitvi prokurista in poslovnega pooblašćenca, preoblikovanju d.o.o. in vstopu novih družbenikov itd. ( 526. člen ZGD) S.p. upošteva pri oblikovanju sklepov SRS 39.8., ki se nanaša na sprejemanju računovodskih usmeritev. Oblikovanje računovodskih usmeritev pomeni oblikovanje pravil in postopkov, ki jih je treba upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računovodskih izkazov in s tem pri celotnem računovodenju. Računovodske usmeritve se torej nanašajo na izkazovanje - vrednotenje postavk tako v bilanci stanja kot v izkazu poslovenga izida. Ker SRS 39. povzema pravila računovodskega obravnavanja poslovnih dogodkov, ki se pogosteje pojavljajo pri podjetnikih, za ostale poslovne dogodke pa napotuje na uporabo splošnih SRS, se bodo sklepi nanašali predvsem na tiste računovodske usmeritve, kjer je mogoča izbira med različnimi variantami. Oblika in vrsta sklepov oziroma področja na katera se nanašajo sprejete računovodske usmeritve, je odvisna predvsem o dejavnosti, ki jo opravlja podjetnik. Sklepe o izbiri računovodske usmeritve lahko razdelimo na tiste, ki se nanašajo na posamezne postavke bilance stanja ali izkaza poslovnega izida in na splošne sklepe, ki se nanašajo na organizacijo računovodstva in vodenja poslovnih knjig. Kaj naj vsebuje posamezen sklep (glej tudi SRS 39.Cool:

  • zaporedno številko sklepa in zaporedno številko sklepa, ki spreminja prvotni sklep;
  • vrsta računovodske usmeritve (splošni sklepi: 1; poslovne knjige: 2 itd);
  • številko sklepa v okviru računovodske usmeritve (npr. označba računov. usmeritve 1, v okviru računovodske usmeritve pa številka sklepa, ki se nanaša na splošne sklepe: 1.1.)
  • datum veljavnosti usmeritve (npr. 01.01.2003; 01.01.2005; 01.01.2006);
  • datum prenehanja veljavnosti usmeritve (datum, ko se je posamezna usmeritev spremenila bodisi zaradi predpisov ali podjetnikove odločitve);
  • računovodska usmeritev (tekst).

Nekaj primerov (s.p ): sklepe "vpisujemo" v poseben zvezek, kjer predhodno oštevilčimo strani ali jih zapisujemo v računalniško datoteko:

  • 1. Splošni sklepi
  • 1.1. Organizacija knjigovodstva/datum veljavnosti 01.01.2003
  • zaporedna številka sklepa: 1

Knjigovodstvo je organizirano v okviru podjetja. Vodi ga podjetnik sam, ki tudi evidentira poslovne dogodke na podlagi knjigovodskih listin (prejetih, izdanih ali internih) in sestavlja računovodske izkaze. (Če ne vodi sam, navedemo naziv računovodskega servisa ali osebe, ki zanj vodi poslovne knjige).

  • 3. Knjigovodske listine
  • 3.1. sestavljanje knjigovodskih listin/datum veljavnosti 001.01.2005
  • številka sklepa: 30 (9) - v oklepaju pomeni številko prvotnega sklepa, ki ga spreminja ta sklep;

Računi za opravljanje storitev ali za prodajo proizvodov/trgovskega blaga se izdajajo računalniško, podatki potrebni za evidentiranje poslovnih dogodkov se avtomatsko prenesejo v analitično evidenco terjatev ter v glavno knjigo. Osnova za razmejevanje stroškov kurjave, elektrike, vode je prejeti račun, ki glasi na fizično osebo. Stroški se razdelijo sorazmerno glede na delež poslovnega prostora v skupni uporabni površini stavbe. Za stroške, ki bremene podjetnika se sestavi lastna knjigovodska listina-interna temeljnica, h kateri se priloži tudi kopija izvirnega računa. Interna temeljnica se sestavi tudi: za knjiženje stroškov amortizacije in popravkov napačnih knjiženj v poslovnih knjigah. Pri sestavljanju knjigovodskih listin upoštevam SRS 39.21 in 39.22.

  • 4. opredmetena osnovna sredstva
  • 4.2. metoda obračuna amortizacije in stopnja amortizacije/datum veljavnosti 01.01.2006
  • številka sklepa: 39 (31)

Amortizacija se obračuna po posamičnih osnovnih sredstvih z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja. Osnova za obračun je nabavna vrednost osnovnega sredstva. Amortizacija se prične obračunavati prvega dne v naslednjem mesecu po tistem, ko je osnovno sredstvo razpoložljivo za uporabo.

Amortizacija se obračunava z uporabo naslednjih stopenj: oprema 20%; računalniška oprema 50%; računalniški programi nabavljeni ločeno od računalnika 10%; pisarniško pohištvo 20%; osebna vozila 12,5%.

Prenos osnovnih sredstev v dejavnost

Prenos avtomobila v dejavnost - potrebna cenitev?

Ali za prenos terenskega vozila iz gospodinjstva v s.p. potrebujemo cenitev avtomobila ali lahko vozilo ovrednotimo po primerljivi tržni ceni npr. kakor se tržijo rabljeni avtomobili na avtonetu in potem od te vrednosti obračunavamo amortizacijo?

Prenos sredstva iz gospidnjstva v s.p.: SRS 39.52 (SRS 39): Gospodarska vrednost osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je vrednost, ki izhaja iz izvirne listine ali cenitvenega poročila. Ker vaše vozilo ni novo, torej ne morete uporabiti izvirne listine, ampak le cenitveno poročilo.

Prenos zgradbe v dejavnost

Fizična oseba je lastnik zgradbe. Po odprju s.p.-ja, je del nepremičnine namenil za opravljanje svoje dejavnosti. Vrednost je ugotovljena po cenilnem zapisniku in sicer posebej za stanovanjski del, posebej za poslovne prostore. Rad bi jo prenesel v s.p. kot OS. Prosim za pomoč ali lahko knjižim na konto 0210/9200 in pa ali je takšen prenos oproščen plačila 2% davka na promet z nepremičninami?

Prenos stvarnega premoženja v s.p. po pričetku opravljanja dejavnosti prenesete v poslovne knjige po vrednosti iz cenilnega zapisnika: 021/910 (konto 920 uporabljamo za pretoke denarnih sredstev med podjetjem in gospodinjstvom, kar pa prenos stvarnega premoženja ni).

Nepremičnina ostala kljub prenosu v s.p. še vedno lastništvo fizične osebe, torej ne gre za odplačni prenos premoženja, zato tudi ne obveznosti za plačilo davka na promet nepremičnin (kar pomeni, da sploh ta primer ni naveden v 10. členu ZDPN).

Prenos osnovnega sredstva iz gospodinjstva med opravljanjem dejavnosti

Ali lahko uporabim račun, ki glasi na mene kot fizično osebo, za prenos OS med opravljanjem dejavnosti?

V vašem primeru gre za prenos osnovnega sredstva v dejavnost med opravljanjem dejavnosti. Skladno s SRS 2006 se prenos šteje kot dolgoročno odložen prihodek, ki se porablja skladno s obračunano amortizacijo. Davčno se torej strošek amortizacije prizna le, če so za znesek amortizacije povečani dolgoročno odloženi prihodki. Davčnega učnka torej ni.

Razmerja zasebnik : fizična oseba

Najem poslovnega prostora samostojnega podjetnika - lastno stanovanje - je možno?

Samostojni podjetnik je v lastni hiši uredil poslovni prostor. Z najemnino bi si želel povečati stroške, vendar mu je davčna svetovalka povedala, da fizična oseba in s.p. (ista oseba) ne moreta sklepati pogodbe o najemu. Ima kdo podoben primer?

Predlagam delitev stroškov elektrike, vode, ogravanja ... - glede na kvadraturo poslovnega prostora v razmerju do celotne hiše.

Stroške smo že razdelili po kvadratuti in kvadraturo vpisali v knjigo sklepov. Kaj pa najemnina? Zakaj (kje je utemeljeno), da fizična oseba in ista fizična oseba kot s.p. ne more skleniti najemne pogodbe?

Za sklenitev pogodbe sta pravno-formalno potrebna dva: kupec in prodajalec. Pri s.p.-ju je to ista oseba: fizična oseba (gospodinjstvo) sama sebi (s.p.-ju) fizični osebi nekaj prodaja in od te osebe tudi kupuje. Pri enoosebni družbi sta stranki dve: na eni strani gospodarska družba, ki jo zastopa direktor (pri tem ni pomembno, da je tudi lastnik) in na drugi strani fizična oseba. Fizična oseba daje v najem gospodarski družbi lastnino fizične osebe. Ker pa je sklenjena pogodba med povezanimi osebami (lastnikom in d.o.o., katere lastnik je najemodajalec), je potrebno paziti na to, da višina najemnine ne presega tržne cene, kajti v nasprotnem primeru ni davčno priznan odhodek (za razliko).

Operativni leasing za zasebnika

Odločamo se za operativni leasing osebnega vozila za popoldanski s.p.. Vozilo se bo seveda koristilo tudi za zasebni namen. Vem, da to ne vpliva na boniteto. Zanima pa me kako je s stroški v tem primeru. Verjetno podjetje plača polne stroške operativnega najema vozila, stroški goriva pa se potem delijo med zasebni in samostojnim podjetnikom glede na prevožene kilometre. Kako je potem s stroški za servise, pnevmatike ter drugo - ali se zopet delijo med s.p. in gospodinjstvo glede na prevožene kilometre oziroma so to 100% priznani stroški podjetja?

Zasebniki, ki uporabljajo osebno vozilo, ki je v sredstvih podjetja ali pa je le-to vzeto v operativni najem (torej je strošek najemnine in ne amortizacije), nimajo možnosti upoštevanja bonitete (ker je ta le za delojemalce), zato morajo vodite evidence o opravljenih vožnjah. Iz teh evidenc mora biti razvidno koliko je opravljenih voženj (km) v službene in koliko v privatne namene. V odhodke s.p.-ja se nato priznajo le sorazmerni stroški povezani z avtomobilom, ki se nanašajo na službene poti (najemnina, zavarovanje, stroški vzdrževanja, poraba goriva......).

Npr. v mesecu septembru je opravljenih 1.000 km: od tega je 800 km službenih poti (kar lahko dokazujete s potnimi nalogi ali drugimi listinami) in 200 km privatnih voženj. To pomeni, da je davčno priznanih tudi 80% stroškov, ki so nastali v povezavi s službenim vozilom (800/1000). Nastali stroški se v poslovnih knjigah evidentirajo v višini kot so nastali, pri izdelavi davčne bilance pa moramo na podlagi evidenc, upoštevati le sorazmeren del stroškov.

Pogodba o poslovodenju pri zasebniku

Danes ste objavili sestavek o pogodbi o poslovodenju, pa mi ni razumljivo, kako je glede s.p.S.p-upokojenec še vedno opravlja dejavnost, pa me zanima, ali lahko sklene pogodbo o poslovodenju z 25% dohodnino in 6% prispevkov za PIZ?

Zasebnik lahko pod določenimi pogoji obdrži s.p. (opravlja dejavnost tudi ko je upokojen) - predvsem mora imeti zaposlenega delavca/zaposlene delavce............ Pogodbe o poslovodenju z "lastnim s.p.-jem" seveda ni mogoče skleniti, saj fizična oseba/ nosilec dejavnosti ni poslovodna oseba v svojem s.p.-ju. S.p. sicer zastopa ampak kot nosilec dejavnosti. Za svoje delo ("zastopanja/poslovodenja"), ki ga opravlja tudi po upokojitvi, pa razpolaga z dobičkom iz dejavnosti, od katerega plačuje akontacijo davka iz dejavnosti (predhodno akontacijo). In dobiček se mu nato vključi v letno dohodninsko napoved.

Avtorska pogodba samostojni podjetnik - fizična oseba (on sam)

Glejte povezavo.

Gradnja objekta na "s.p." - dileme

Imam odprt sp in v prihodnjem letu bom gradil stanovanjsko hiso z apartmaji. apartmaje bom kasneje oddajal preko sp in me zanima kako bi stroske gradnje ze sedaj dajal pod stroske sp? je to sploh mogoce?

Seveda je mogoče. Vse papirje, ki jih boste do zdaj dobili morajo biti na vaš s.p. in vsi ti stroški se vodijo na kontu-nepremičnine v gradnji oz.izdelavi.

... verjetno bo to sorazmerni del stroskov sel pod sp recimo nekje 40% - ni mi pa cisto jasno kaj se zgodi takrat ko sp zaprem ce ga nekega dne?

"Stroški", ki so povezani z bodočo gradnjo imajo značaj investicijskega vlaganja, ki se smatra kot investicija v gradnji (del sredstev s.-p,.-ja). Ko bo zaključena in jo boste kot s.p.- dajali v najem, jo boste evidentirali kot naložbeno nepremičnino......

Ne razumem kaj boste prikazali kot sorazmeren del stroškov (40%)??? Bodoči investitor je s.p.- ki opravlja dejavnost in ne gospodinjstvo??? in trenutna vlaganja nimajo naravo stroškov???

Menim, da poiščete nasvete dobrega računovodje še preden boste pričeli z gradnjo. Ta vam bo znal odgovoriti tudi na tisto zadnje vprašanje: kaj bo, če boste s.p. zaprli?

40% bo stanovanjskega dela in60% apartmajskega s tem menim da bi bila investicija sorazmerno 40% pod gospodinjstvo. Res se bom obrnil na " dobrega " racunovodja pred pricetkom gradnje - sedaj sem sele pri idejni zasnovi in zato se najprej obracam na forum kateri mi je ze marsikaj pomagal.

Menim, da se pri vas pojavlja preveč če-jev in ?. Zakaj:

  • ali boste v času gradnje zavezanec za DDV ali ne in če boste, kako boste razmejili "stanovanjski del" od dela, ki se nanaša na bodoče opravljanje dejavnosti (zaradi različnih stopenj DDV-ja??);
  • ali ste/boste registrirani za opravljanje dejavnosti sobodajalstva?
  • investitor je/bo ali s.p. ali fizična oseba (gospodinjstvo) - samo eden ne oba;
  • če bo s.p.- prenos tistega dela, ki se nanaša na stanovanje (gospodinjstvo) ima vpliv na davčno bilanco s.p.-ja in poračun DDV-ja ali obračun DDV-ja???.
  • itd.

Torej: preveč davčnih pasti je v vašem projektu, da bi ga pričeli povsem nepripravljeni.

Da, res je veliko če-jev ampak vzemimo da jih ni in recimo da so naslednja dejstva:

  • gradil bom stanovanjsko turistični objekt, kjer bo 40% stanovanjskega dela ostalo turistični del - apartmaji.
  • odprt imam popoldanski s.p. in se mi zdi da kasneje oddajam preko njega, saj če bi oddajal kot občan plačujem 25% davka od prometa tako da z ustvarjanjem stroskov mi uspe marsikaj prisparati.
  • zavezanec za ddv ne nameravam biti.
  • kako bom razmejil - ne razumem kaj hocete vrasati?
  • registrirati se nameravam ja - pac za primerno dejavnost...

Se pravi je investitor lahko samo en - morda priporocate kaj je bolje?

Vrednost gradbenega objekta bo najbrž presegala 25.000€, kar je prag za prijavo v sistem DDV-ja - nesporno pomeni, da boste zavezanec za DDV.

In ko boste prejemali začasne situacije, bo na njih obračunan tudi DDV, ki pa je različen za stanovanjski objekt (8,5%) in poslovni objekt (20%). Ta vhodni DDV si boste nato odbijali........ To pa so že podrobnosti, za katere bi bilo potrebno preveč časa in prostora.

Izberite primernega svetovalca za ta projekt.

Vsebina računa

Začel sem s popoldansko dejavnostjo (pleskarstvo) in pojavilo se je nekaj vprašanj.

  1. Za stranko kupim barvo, zase pa recimo valjček in drugo orodje (vse na enem računu). Na izstavljenem računu bom stranki zaračunal barvo, valjčka pa seveda ne. Pod kaj naj vodim orodje in drugi drobni material, verjetno osnovno sredstvo?
  2. Nisem davčni zavezanec, imam enostavno knjigovodstvo. Kako naj izgleda izstavljen račun?

A glava:

  • mora biti polno ime s.p., ali je lahko skrajšano?
  • naslov, kontakti?
  • davčna številka?

B vsebina:

  • porabljen material (Moram na računu navesti natančno količino porabljene barve? Ali lahko navedem samo "porabljen material")?
  • storitev?
  • vsota: material (150 €) + storitev (100 €) = 250 €. Kaj naj piše na računu - "Za plačilo: 250 €" ali moram še kaj čarati glede davkov (Vsota: 250 €, davek (20%): 50 €, za plačilo: 300 €)?

Nekaj nasvetov:

1) običajno pleskarji zaračunate stranki opravljeno storitev pleskanja, v kateri je vključena tako poraba vašega materiala kot tudi poraba vašega časa, vključno z "porabo" orodja, ki ga pri opravljanju te storitve potrebujete. Cena storitve je torej sestavljena: material (barva) + "poraba" orodja + drugi pomožni material + delo (cena ure posamezne vrste dela preračunana na m2) = cena storitve/m2. V tem primeru bodo vsi elementi te vaše kalkulacije predstavljali strošek opravljanja dejavnosti (tudi valjčki bodo stroški opravljanja dejavnosti, že ob sami nabavi glede na njihovo nabavno vrednost). Izdana faktura: pleskanje z barvo to in to: m2, cena za m2 = vrednost (brez DDV, saj niste zavezanec za DDV); izdajatelj računa: polni ali skrajšani naziv s.p.-ja - tako kot ste prijavili firmo ob priglasitvi, vključno s sedežem sp.-ja; datum izdaje računa: xxxxxx; davčna številka:xxxxx

1a) V primeru, ko pa stranka sama nabavi barvo (četudi jo vi kupite namesto nje - takrat vam bo vrnila založen denar), pa ji zaračunate samo svojo storitev pleskanja, v katero je vključena tudi "poraba" orodja, ki ga pri opravljanju storitve potrebujete in drugi pomožni material (kolikor pa ji boste zaračunali ločeno tudi barvo, pa boste na računu izkazali posebej barvo, v količini in ceni iz nabavnega računa). Stroški opravljanja dejavnosti bodo: potrošni material in "poraba" orodja ter seveda tudi drugi stroški, ki so neposredno povezani z dejavnostjo kot so: kilometrina, prispevki za socialno varnost, amortizacija osnovnih sredstev, telefon.........

2) Za prikazovanje odhodkov/stroškov in prihodkov morate voditi Knjigo prihodkov in odhodkov, v katero vpisujete nastale stroške/prihodke. Pri gornjih primerih bi vpisali v knjigo odhodkov/prihodkov naslednje:

  • pod odhodke: porabo materiala (barvo), potrošnega materiala in orodja
  • pod prihodke: vrednost iz izdanega računa (celotna vrednost tako zaračunanega materiala kot storitve je za vas prihodek iz opravljanja storitev).

3) Ker niste davčni zavezanec boste upoštevali 141. člen Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, ki se nanaša na minimum podatkov na računu, ki jih izdajajo "nezavazanci za DDV iz 94. člena Zakona o davku na dodano vrednost):

141. člen (Podatki na računu, ki ga izda davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1)

(1) Davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, mora na računu navesti najmanj naslednje podatke:

  • datum izdaje;
  • zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
  • svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče;
  • prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV) in
  • skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV).

(2) Če davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka izda račun drugemu davčnemu zavezancu, mora na računu navesti tudi podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev.

Posojilo fizične osebe s.p.-ju

Če fizična oseba npr. Novak Janez da posojilo svojemu s.p. zaradi finančnih težav ali je potrebno tako kot pri d.o.o.-jih obračunati kakršnekoli obresti za posojilo ali ne in kakšne? Ali je prav, da to vodim čisto na posebnem kontu 920?

Fizična oseba, nosilec dejavnosti ne more dati posojila svojemu s.p.-ju. Priliv sredstev na TRR se obravnava v okviru konta 920 - Pretoki in odtoki med podjetjem/s.p.-jem in gospodinjstvom. In iz tega sledi, da tudi ni mogoče obračunati obresti.

Posojilo druge fizične osebe s-p-ju

Lahko da posojilo druga oseba (na primer družinski član?)

Kolikor pa bi dal posojilo s.p.-ju drug član gospodinjstva, pa se v ta namen sklene pogodoba o posojilu in določi obrestna mera, ki pa ne sme biti višja kot je priznana obrestna mera, saj gre v tem primeru za povezane osebe (konto 275 ali pa 975 odvisno od ročnosti posojila).

Plačevanje z gotovino

ako je s plačevanjem z gotovino za s.p. po 1.1.2007, kajti v zadnjem Ul (140 ali 141) so zasebniki črtani. Ali to pomeni, da ne smejo kupovati nič z gotovino?

Odgovor 1 Z gotovino že lahko poslujejo, samo mene pa malce skrbi, da ne smejo več prosto razpolagat z gotovino in, da morajo sedaj vse delat tako kot podjetja, tako da se res čudim, da neben ne odgovori na to, ker mene je skor kap, ko sem brala, tako da si želim še kakšno mnenje, ker črtano s: PRAVILNIKA o spremembah pravilnika o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu

Odgovor 2 Brez panike! Preberite še enkrat spremembo pravilnika:

1. odstavek 1.člena Pravilnika pred spremembo: Ta pravilnik ureja pogoje in način vplačila, razpolaganje in plačevanje s tolarsko gotovino za imetnike transakcijskih računov, ki so vpisani v poslovni register RS (v nadaljevanjem besedilu: imetniki transakcijskih računov), ter merila za določanje in uporabo blagajniškega maksimuma.

S Spremembo pravilnika, pa se ta odstavek glasi: Ta pravilnik ureja pogoje in način vplačila, razpolaganje in plačevanje z gotovino za imetnike transakcijskih računov, ki so vpisani v poslovni register RS IN NISO ZASEBNIKI (v nadaljevanjem besedilu: imetniki transakcijskih računov), ter merila za določanje in uporabo blagajniškega maksimuma.

Zasebnik je bil nato v celoti izključen iz pravilnika: s črtanjem 2. odstavka 2. člena PRAVILNIKA o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu; s črtanjem 4. in 5. odstavka 6. člena pravilnika., to pa pomeni, da za njega ni omejitev pri razpolaganju z gotovino.


Darilna pogodba

Med očetom in simom, oba sta s.p.

Samostojni podjetnik oče, bi rad svojemu sinu, ki odpira svoj s.p. z isto dejavnostjo - prevozništvo, nekako prodal oz. podaril enega svojih tovornjakov, ki ga ima v osnovnih sredstvih. Zanima me, kakšna je najboljša varianta, da to stori z najmanjšimi stroški oziroma z najmanjšim dobičkom od prodaje tega osnovnega sredstva. Kaj pomeni, če skleneta darilno pogodbo, kar je ena od variant, nato pa da sin tovornjak oceniti? Katero vrednost upošteva oče, najbrž tisto v darilni pogodbi?


Oče ima tovornjak med svojimi osnovnimi sredstvi in jih uporablja pri opravljanju dejavnosti. Če osnovno sredstvo proda je njegova prodajna vrednost tržna vrednost tovornjaka (tržna pomeni tisto vrednost, ki bi jo dosegel, če bi sredstvo prodal tretji osebi). Tržna vrednost je pomembna tudi za potrebe davčne bilance, saj se pri prenosu sredstva v gospodinjstvo (v primeru darilne pogodbe) poveča davčna osnova za razliko med pošteno vrednostjo (primerljivo tržno vrednostjo) in knjigovodsko vrednostjo tega sredstva.

  • Prodaja tovornjaka: "speljite" celoten postopek preko komisionarja, saj boste na ta način dobili primerljivo tržno ceno; dobiček pri prodaji osnovnega sredstva (razlika med prodajno in knjigovodsko vrednostjo) bo izkazan med prihodki s.p.-ja; nabavna vrednost v drugem s.p.-ju je enaka prodajni vrednosti iz računa;
  • podaritev: najprej prenos v gospodinjstvo in povečanje davčne osnove za razliko med primerljivo tržno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo (učinek na davek iz dejavnosti je enak kot pri prodaji osnovnega sredstva). In nato podaritev: Če se osnovno sredstvo oceni - je to primerljiva tržna vrednost in hkrati nabavna vrednost v drugem s.p.-ju.

In nato še ves tehnični del prepisov: prometno dovoljenje itd. itd.... Ne morem oceniti, po kateri varianti bi bili manjši stroški ali pri prodaji preko komisionarja (posredniška provizija .......) ali pri podaritvi (cenilno poročilo......). Povprašajte oba!

Samostojni podjetnik ustannovi družbo (d.o.o.) - kaj je s prispevki?

Moje vprašanje pa se navezuje na prispevke. Do sedaj sem mu navadno plačevala prispevke, kaj pa se zgodi zdaj? Kako se prispevki plačujejo pri d.o.o.? So splah prispevki pri d.o.o. ali so plače? Kaj bomo prispevke plačevali skupno ali jih bo samo ena firma, ali obe?

Nosilec dejavnosti - sp.-, je kot fizična oseba družbenik - ustanovitelj gospodarske družbe, v tem primeru d.o.o.. Kot nosilec dejavnosti je dolžan plačevati prispevke za socialno varnost od osnove, ki vam je očitno znana in s tem je tudi obvezno zavarovan kot samozaposlena oseba. In kot samozaposlena oseba/podjetnik/nosilec dejavnosti/s.p.veste, da ne prejema plače.

V d.o.o., kjer opravlja poslovodno funkcijo, je direktor gospodarske družbe, ne more biti zaposlen. Zakaj ne? Ker zaposlitev oziroma sklenitev delovnega razmerja pomeni tudi obvezno zavarovanje. Obveznega zavarovanja pa ne more skleniti kot delojemalec (delavec), ker je obvezno zavarovan kot nosilec obrti in bi v primeru zaposlitve v d.o.o., moral bodisi s.p. zapreti (prenehanje opravljanja dejavnosti) bodisi ga spremeniti v popoldanski s.p. in plačevati le pavšalne prispevke.

Za opravljanje poslovodne funkcije mora tako skleniti drugo vrsto pogodbe, po kateri se mu ne bo potrebno obvezno zavarovati. To je npr. pogodba o poslovodenju, kjer se plačuje od pogodbe 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za poškodbe pri delu (govoriva zgolj o prispevkih in ne dohodnini). In tako je to pogodba sklenjena s fizično osebo in ne s s.p.-jem, zato je potrebno obračunati in plačati tudi akontacijo dohodnine - davčni odtegljaj. Več o tem prelistajte na forumu.

Preoblikovanje s.p. v d.o.o.

50 zaposlenih - potrebno preoblikovanje v d.o.o., merila "majhno - veliko"

Ali mora SP, ki ima več kot 50 zaposlenih obvezno svojo dejavnost preoblikovat v d.o.o.?

Da je to stvar odločitve posameznega s.p.-ja se popolnoma strinjam (in tudi je tako). Če pogledate med drugim 53. člen ZGD o razvrščanju podjetnika med majhne, srednje in velike, potem dobite tudi odgovor na svojo dilemo:

  • (2) Za podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za srednje (dodano: povprečno število zaposlenih ne presega 250 )

ali velike družbe (dodano: presega povprečno število zaposlenih 250) , veljajo določbe tega poglavje, razen 57. člena tega zakona.

  • (3) Za druge osebne družbe, ki niso osebne družbe iz prvega odstavka tega člena, in za podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe (dodano povprečno število zaposlenih ne presega 50), veljajo samo določbe 54., 58. do 60. člena ter 65. do 67. člena tega zakona. Pri uporabi navedenih določb morajo členitev in oznake postavk lastnega kapitala prilagoditi svojim razmeram in lahko upoštevajo vse poenostavitve, ki veljajo za majhne družbe.

Dodala sem le merilo o številu zaposlenih, ne pa tudi ostalih kriterijev...

Prenos obveznosti

Prenos poslovnih obveznosti

Samostojni podjetnik bo preoblikoval podjetje v d.o.o..Jasno mi je, da se zaloge itd...prenesejo..Kako pa je z plačilom računov, ker se glasijo na s.p.?

Vse kar bo v s.p.-ju na bilančni presečni dan (to je dan, ko je izdelana bilanca stanja, ki je podlaga za vpis preobikovanja) se prenese v d.o.o. Pravna oseba je tako pravni naslednik s.p.-ja, ne glede na to, da se bodo prejeti računi glasili še na s.p.- In ker morate o preoblikovanju obvestiti svoje upnike vsaj tri mesece pred preoblikovanjem (preberite 667. do 673. člen Zakona o gospodarskih družbah - Ur.l.RS št. 42/2006), bi morali vedeti o spremembi in od dneva vpisa pravilno navajati naziv firme.

Prenos davčnih pravic/obveznosti

S.p. je novopečeni penzionist, zato se je odločil, da zapre s.p., hkrati pa njegova žena odpira d.o.o. (ista dejavnost, isti delavci, isti stroji, isti prostori). Po forumu sem že brskala, pa nisem našla natančnih odgovorov, zato prosim za nasvet.

  1. Zemljišče in stavbo iz s.p. prenašajo na gospodinjstvo. Kako je tukaj z bilanco oz. davčno osnovo in DDV? Mimogrede - stavba še ni zamortizirana, leta 2004 pa je bila tudi na novo ocenjena njena vrednost.
  2. Osebni avto iz s.p. prenašajo na gospodinjstvo. Je že zamortiziran. Vpliv na davčno osnovo in DDV?
  3. Ostala osnovna sredstva (nekaj zamortiziranih, nekaj pa še ne) prenašajo iz s.p. na d.o.o.. Kako pa je tukaj z davčno osnovo in DDV?

Poglejte v 50, 51. člen Zakona o dohodnini ter 146. člen Zakona o dohodnini

Na splošno pa se v primerih, ko je prenos izvršen v gospodinjstvo ob prenehanju opravljanja dejavnosti, upoštevajo primerljive tržne cene (razlika med tržno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo povečuje davčno osnovo). Vendar pa je pri sredstvih potrebno upoštevati tudi izjeme, ki jih boste našli v omenjenih členih.

Da bi lahko prenesli olajšave v zvezi z OS in DDV s sp na doo, morate pred ali ob končnem obračunu sp predložiti "izjavo" doo-ja o prevzemu dejavnosti - torej mora biti takrat doo že vpisan v register?

Iz vprašanja ni zaslediti, da bi se s.p. odločil za statusno preoblikovanje s.p.-ja v gospodarsko družbo po določilih Zakona o gospodarskih družbah, Popravek ZGD (667. do 673. člen - predvsem 673. člen, saj bi v tem primeru šlo za prenos vseh sredstev na prevzemno, že ustanovljeno družbo) in da tudi ni zahteval davčne obravnave takšnega prenehanja po 303. in 304. člena Zakona o davčnem postopku. Odločil se je za klasično prenehanje in prenos sredstev v gospodinjstvo (in seveda predpostavljam, da bo ženin d.o.o. prevzel dejavnost in zaposlene delavce, ne pa tudi sredstev, ki prehajo na gospodinjstvo).

Ostala osnovna sredstva "prenašajo na d.o.o." ? Kako? S prodajo strojev d.o.o.-ju?? Če ni preoblikovanja in prenosa vseh sredstev, potem se ta sredstva lahko le prodajo d.o.o-ju, sicer preidejo v gospodinjstvo enako kot sredstva pod točko 1 in 2. In nato fizična oseba (upokojenec) vlaga v d.o.o. stroje kot stvarni vložek ali pa jih proda d.o.o.-ju.

Torej, če ni davčne obravnave po 303. in 304. členu Zakona o davčnem postopku:

  • pri DDV-ju nastanejo spremembe pogojev obdavčenja, kjer je potrebno poračunati vhodni/odbiti DDV (68. člen Zakona o davku na dodano vrednost, 110. člen Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost), insicer: pri nepremičninah je obdobje popravka 20 let; pri opremi je obdobje popravka 5 let.
  • povečati davčno osnovo za koriščene davčne olajšave za investiranje v osnovna sredstva (pri tistih, kjer še potekel rok treh let od vključitve v davčno osnovo: npr. v letu 2004 je bila olajšava 40% od investiranega zneska, v letu 2005 je bila 30% in v letu 2006 je bila 20% investiranega zneska);
  • povečati davčno osnovo za neizkoriščeno investicijsko olajšavo, ki se je pri s.p.-jih še zadnjič oblikovala v višini 10% davčne osnove v letu 2004 in se do 31.12.2007, ko preneha, še ni v celoti izkoristila z novimi nabavami.
  • povečati davčno osnovo za razliko med primerljivo tržno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo pri tistih sredstvih, ki niso: bodisi prenešene iz gospodinjstva ob pričetku opravljanja dejavnosti (51. člen Zakona o dohodnini); prenešena iz gospodinjstva po pričetku opravljanja dejavnosti, če so v gospodinjstvu pridobljena pred pričetkom dejavnosti (51. člen Zakona o dohodnini); nepremičnine, ki so nabavljene v s.p.-ju pred 01.01.2005 (146. člen Zakona o dohodnini).

S.p. (sedaj že bivši) prenaša vsa sredstva (razen nepremičnin) na novoustanovljeno d.o.o., katerega delni lastnik bo tudi sam. Torej gre za statusno preoblikovanje in ne prodajo. Je tudi zahteval davčno obravnavo.

Toda sedaj, ko prebiram Vaš odgovor, se mi postavlja vprašanje, ali se morajo na družbo prenesti vsa sredstva brez izjeme, da se davčna osnova ne poveča in da ni potrebno obračunati DDV, ali pa morda vendarle obstaja varianta, da se v gospodinjstvo prenesejo samo nepremičnine in en osebni avto, oprema (stroji, pohištvo, drugi os. avto) pa v d.o.o. Glede na to, da so bile nepremičnine pridobljene pred 1.1.2005, je stvar jasna - davčna osnova iz naslova nepremičnin se ne povečuje in ni potrebno obračunati in plačati DDV. Kako pa je z avtom, če ga prenese v gospodinjstvo, bil pa je nabavljen v s.p.-ju pred osmimi leti. Se tukaj poveča davčna osnova in obračuna DDV?

Če gre za statusno preoblikovanje s.p.-ja v d.o.o. (ali z ustanovitvijo družbe ali pa prenosom podjetja na prevzemno družbo) potem se prenesejo vsa sredstva in obveznosti na presečni bilančni dan na d.o.o. (to pomeni na dan prenehanja opravljanja dejavnosti). Davčno gledano, se prenos izvrši po 2. točki 4 .odstavka 51.člena Zakona o dohodnini. K obrazcu priglasitve davčne obravnave je potrebno priložiti tudi Bilanco stanja na dan prenehanja opravljanja dejavnosti (iz katere je razvidna vrednost prenesenih sredstev in obveznosti). Poglejte pogoje v 668. členu ZGD-ja in tudi 669. členu v povezavi z ustanovitveno revizijo, kolikor je vrednost prenešenega premoženja večja od 58.422 EUR (14 mio SIT).

Torej katero bilanco stanja boste priložili k priglasitvi davčne obravnave???Brez nepremičnin???, ki jih boste predtem prenesli v gospodijstvo?? In za ta prenos upoštevali 146. člen Zakona o dohodnini?

Vendar ne glede na ta člen, ostaja obveza poračuna vhodnega DDV-ja, ker gre za spremembo pogojev = iz obdavčljive dejavnosti v neobdavčljivo "dejavnost" - prenos v gospodinjstvo (pri nepremičninah je obdobje spremembe pogojev 20 let). Pri avtomobilu pa je obdobje poračuna DDV že poteklo (oprema je 5 let), vendar pa bi s prenosom morali povečati davčno osnovo za razliko med primerljivo tržno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo.

Prenos dejavnosti na sina/hči

Oče ima popoldansko obrt. Sedaj pa ko je sin končal študij želi nadaljevati očetov s.p. s tem, da on ne bi bil popoldanc temveč redni s.p.. Zanima me kakšen bi bil davčni učinek, če oče prenese svoj s.p. na sina?

Prenos dejavnosti oziroma prenehanje dejavnosti obravnava 51. člen Zakona o dohodnini. Vendar pa se prenos dejavnosti smatra kot transkacija med povezanimi osebami - povečuje davčno osnovo zasebnika, ki preneha z dejavnostjo, razen:

  • ko je prenehanje dejavnosti s prenosom na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve v skladu z veljavnimi predpisi in ob izpolnjevanju pogojev iz istega člena (1. točka 4. odstavka 51. člena ZDoh-2). Davčna obravnava se prizna, če je priglašena davčnemu organu (glej 303. 304. člen Zakona o davčnem postopku)

Torej prenos dejavnosti in nadaljevanje po drugi osebi je možno, če so izpolnjeni pogoji iz Zakona o dohodnini: smrt, upokojitev, trajna nezmožnost za delo. Če preneha dejavnost iz drugih vzrokov, pa ni možnega prenosa na sina. V tem primeru gre za klasično prenehanje opravljanja dejavnosti.

Omejitve (smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve) veljajo samo ob prenosu na druge osebe; na zakonca, otroka... lahko prenesemo brez omejitev kadarkoli?

Imate popolnoma prav (četudi ste nekje prebrali):

  • na drugo fizično osebo se sme prenašati dejavnost samo v navedenih primerih;
  • na zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka pa brez omejitev (za davčno obravnavo).

Stvarno vložek v novi d.o.o.

Samostojni podjetnik ima več osnovnih sredstev, katere bi obdržal v "s.p.", nepremičnino po tržni vrednosti 60.000,00 EUR in neodpisani vrednosti v višini 2.500,00 EUR pa bi rad kot stvarni vložek prenesel v enoosebni d.o.o., katerega edini lastnik bi bil s.p. kot fizična oseba. Zanima me, kaj tak prenos pomeni za s.p. (dobiček, kaj je osnova za dobilček), ali je možen stvarni vložek samo te nepremičnine?

Je tak prenos neobdavčen in v katerem primeru?

Preden smete "uporabiti" nepremičnino kot stvarni vložek v d.o.o., jo morate prenesti v gospodinjstvo, saj s.p. ne more biti ustanovitelj/lastnik d.o.o.-ja. To je lahko le fizična oseba.

Pri prenosu pa morate upoštevati tudi davčni vidik takšnega prenosa (ki se nanaša na s.p.): 1. odstavek 50. člena Zakona o dohodnini:

  • Za odtujitev oziroma pridobitev sredstev se štejejo tudi prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom, razen prenosov denarnih sredstev.

4. odstavek 50. člena Zakona o dohodnini: Prenosi sredstev med podjetjem zavezanca in njegovim gospodinjstvom se štejejo za transakcije med povezanima osebama. Te transakcije pa se "ovrednotijo" po primerljivi tržni ceni na dan prenosa - torej po vrednosti, ki bi bila dosežena, če bi bila prodana tretji osebi. Razlika med tržno vrednostjo omenjene nepremičnine in neodpisano vrednostjo bi povečala vašo osnovo za davek iz dejavnosti.

Davčnih učinkov prenosov ni samo v primeru, ko gre za preoblikovanje s.p.-ja v d.o.o. v skladu z zakonom o gospodarskih družbah (podrobno 667. do 673. člen ZGD-ja(Popravek ZGD) in 51. člen Zakona o dohodnini), kar v bistvu pomeni "prenehanja opravljanja dejavnosti" in nadaljevanje opravljanja dejavnosti v d.o.o. - prenos vseh sredstev in obveznosti iz s.p.-ja na d.o.o.

"Neobdavčen" prenos osnovnih sredtstev oz s.p. v d.o.o.

(Odgovorjeno v juniju 2006!)

Zanima me, ce lahko s.p., ki bo odprl novo firmo prenese vrednost osnovnih sredstev na firmo, torej iz s.p na d.o.o.. Ni mi jasno, saj je potrebno imeti za ustanov, firme 2.100.000 SIT. Kako se ta prenos izvede oz ali prenakaze na trans.racun denar ali kako? kaj je za vse to potrebno priloziti in kako pri dvigu tega denarja kot d.o.o upravici dvig, saj pri potrebno pri d.o.ojih vsak dvig

"Prenos" osnovnega sredstva na d.o.o. (brez davčnega učinka) se lahko opravi, npr. če gre za preoblikovanje s.p.-ja v d.o.o.. Po preoblikovanju preneha s.p. z opravljanjem dejavnosti in se izbriše iz poslovnega registra, zasebnik postane lastnik d.o.o.-ja. Če je vrednost s.p-ja (premoženja) ugotovljena v bilanci pred preoblikovanjem, večja od 14 mio SIT, je potrebna ustanovitvena revizija. (glejte člen 667. do 672. ZGD). Celotno premoženje, ki se prenaša v d.o.o pa seveda mora biti vsaj 2.1 mio SIT, kolikor je predpisana višina osnovnega kapitala d.o.o..

Če pa fizična oseba/zasebnik ustanavlja novo firmo (d.o.o.), lahko prenese del dejavnosti na novo ustanovljeno družbo in tudi del premoženja (glej 673. člen ZGD). Vendar v tem primeru osnovno sredstvo s.p.-ja ne more biti kot stvarni vložek za ustanovitev družbe (lahko je stvarni vložek in povečan osnovni kapital d.o.o.). Potrebna sredstva za ustanovitev d.o.o. zagotovi fizična oseba in ne fizična oseba/zasebnik, zato tudi niso možna nakazila osnovnega kapitala iz poslovnega računa zasebnika. (v skrajnem primeru bi to pomenilo odtok v gospodinjstvo-ker pa potrebuje dokazilo o plačilu osnovnega kapitala, se plačilo mora glasiti na ime fizične osebe in ne s.p.-ja).

Način vodenja

Kako voditi po preoblikovanju?

Zanima me kako je potrebno voditi podjetje, ki se je preoblikovalo iz s.p. v d.o.o.? Z dne 16.04.2007 je postalo d.o.o. Ali je potrebno do tega datuma vse voditi kot s.p., po tem datumu pa kot d.o.o.?

Podjetje postane pravna oseba z dnem vpisa v sodni register, kar pomeni, da od tega dne naprej "nastajajo pri njej stroški/prihodki". Ker boste za s.p. (preoblikovanje s.p. v gospodarsko družbo) morali sestaviti davčni obračun na dan pred prenehanjem/vpisom v register, morate tudi prikazati stroške in prihodke s.p.-ja, ki se nanaša na obdobje pred preoblikovanjem in tako ugotoviti obveznost za davek iz dejavnosti (poglejte 295. do 303. člen Zakona o davčnem postopku, ki se nanaša na davčni obračun s.p.-ja).

Plače

Ali obračunamo plače do datuma preoblikovanja 16.04. narediti kot pri s.p. na to pa kot pri d.o.o., torej dvojne plačilne liste?

Obračuni plač bodo do dneva preoblikovanja s.p.-ja na s.p.-ju za tisti del, ki se nanaša na s.p.; od dneva vpisa, ko so delavci prešli iz s.p.-ja v d.o.o. (imate tudi spremembe prijav/odjav na ZPIZ in nove pogodbe o zaposlitvi.....) pa bodo obračuni plač v d.o.o. (stroški plač).

Prehod iz popoldanskega s.p. na "redni" s.p.

Iz popoldanskega s.p. bom prešla na redni s.p. Zanima me kaj vse moram urediti- moram javiti na DURS, Ajpes? Plače si ne bom izplačevala, le prispevke-kako si določim osnovo?

Spremembo lahko uredite na vaši izpostavi DURS ali direktno na AJPES. Prijaviti se morate v zdrav. in pokojn. zavarovanje iz naslova opravljanja dejavnosti kot redni s.p. ( obrazec M1/M2). V prvem poslovnem letu , kot s.p. začetnik plačujete prispevke za socialno varnost zasebnikov od minimalne osnove, ta je še za enkrat 538,53 € - znesek prispevkov cca 206 €/mesečno. Plače s.p. nima niti si jo izplačuje, ker prosto razpolaga s svojimi denarnimi sredstvi, zato je dolžan , kot sem že omenila plačevati prispevke za socialno varnost, ob pričetku, ste dolžni še obvestiti svoj DURS - izpostavo o plačilu AK davka iz dejavnosti za leto 2008, ki jih na podlagi plana prihodkov, ki bi jih oz. boste dosegli v letu 2008 in planiranih stroškov oz. odhodkov v letu 2008, določite sami.

Prodaja premoženja

Samostojni podjetnik bo zaprl svoje podjetje. Seveda mu od poslovanja ostane nekaj premoženja (oprema za gostinski lokal). To opremo bi prodal naprej. Zdaj me pa zanima, ali je vseeno, kako to proda: ali jo proda preko s.p. preden se ta zapre ali pa kot fizična oseba po zaprtju s.p.? Namreč, če jo proda preko s.p., gre razlika do sedanje vrednosti v davčno osnovo. Ali so lahko kakšni problemi, če jo proda kot fizična oseba, potem ko s.p. ne obstoja več?

Davčni obračun sestavite na dan pred prenehanjem opravljanja dejavnosti, na isti dan sestavite tudi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. V BS boste izkazali vsa sredstva in obveznosti, ki so bila na dan pred prenehanjem sestavni del premoženja s.p.-ja (ne pozabite do dneva prenehanja obračunati amortizacijo OS). To pomeni, da prenosa v gospodinjstvo ne knjižite v poslovnih knjigah.

V davčnem obračunu pa boste upoštevali 51. čl. Zakona o dohodnini, ki se nanaša na prenehanje opravljanja dejavnosti v povezavi z vrednotenjem sredstev, ki se bodo prenesle v gospodinjstvo. Ker se s.p. in fizična oseba - gospodinjstvo štejeta za povezani osebi se prenešena OS oz. razlika med tržno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo obravnava kot prihodek in povečuje davčno osnovo sam.podj. Zato menim, da je bolj primerno odprodati sredstva (če, le obstaja kupec) in ne prodati kot fizična oseba po zaprtju dejavnosti.

Kakšne bilance ob zaprtju podjetja?

Saj je obvezno tudi ob zapiranju dejavnosti opraviti popis vseh sredstev in virov sredstev, kako drugače zaključiti poslovne knjige na podlagi verodostojne poslovne in knjigovodske dokumentacije, predvsem BS in sploh, če je še zavezanec za DDV, ki ga je treba obračunati od vrednosti zalog, ki jih morebiti sam.podj.prenese v gospodinjstvo. Pa veliko sreče in uspehov ob zaključku posl.knjig s.p.!

To mi je že jasno, da je treba opraviti popis in v bilanci vključiti vsa sredstva in se ta sredstva potem prenesejo na fizično osebo oziroma v gospodinjstvo.... nisem pa vedela ali so kakšne omejitve, kdo lahko to proda ali pa se lahko oseba sama odloči, ali bo prodala preko s.p. ali potem kot fizična oseba.... na srečo ta s.p. ni zavezanec za DDV, tako da teh problemov nimam.

Če se ne mudi s prodajo, v bilanci ovrednotite premoženje čimnižje (tržna vrednost je hudo raztegljiv pojem). Če bo šel obračun "skozi", najbrž davkarji ne bodo prišli čez eno leto pogledat, kaj ste naredili s premoženjem (koliko ste res iztržili zanj).

Zapiranje s.p.

Zapiranje s.p.

ALi lahko na kratko opišete način zapiranja s.p. Zanima me tudi časovno trajanje postopka, predvsem zaradi tega, ker sem sedaj nosilka s.p. (plačujem prispevke), sedaj pa bi se rada čimprej zaposlila pri drugem delodajalcu. Ali se lahko zaposlim, preden je postopek zapiranja s.p. končan?

Za zapiranje s.p. je potrebno poslati obvestilo na durs, 30 dni pred datumom nameravanega zaprtja. Seveda morate tudi na tisti datum (obvestilo+30 dni) zaključiti poslovne bilance, kar pomeni narediti popis zalog, terjatev, obvezosti... Davčno napoved vložite enako kakor, da bi delovali vse leto. Delovno knjižico vam zaključijo na ZPIZ, v kolikor imate plačane vse prispevke. Zaposlitev pa ni razlog zaprtja s.p., v kolikor bi želeli s.p. obdržati. Samo delavsko knjižico ožigosate s svojim žigom, delovno dobo vam vpišejo na ZPIZ (seveda, če so plačani vsi prispevki), kamor se grete odjaviti iz svojega s.p., saj vas delodajalec ne more prijaviti, če niste odjavljeni iz svojega s.p.( kar pa ne pomeni, da mora biti s.p. zaprt!!) na DURS-u pa podpišete obrazec (na oddelku za priglasitev s.p.-ja), da ne boste več zavarovani iz naslova svojega s.p. ampak navedete, da je zavezanec za prispevke vaš novi delodajalec (priporočam vam , da imate s sabo izjavo delodajalca, da bo on resnično zavezanec za prispevke, kajti referenti na DURS-u si odvisno od tega na koga naletite zadeve razlagajo vsak po svoje). Tako da zaposlite se lahko kadarkoli, ne glede na zaprtje ali odprtje s.p., bistven je le obrazec z navedbo zavezanca za prispevke.

Zapiranje s.p. z "minusom"

Imam s.p. dejavnost Organizacija in izvedna nepremičninskih projektov za trg. Firmo sem odprl letos januarja in naredil eno hišo, ki se še ni prodala do danes in s tem imam prikazanih stroškov za . Do sedaj sem plačeval vse prispevke, ki so potrebni(PIZ, akontacija dohodnine,...). Sedaj me zanima kako je z zaprtjem s.p., ki posluje z minusom 71.000 €? Investitor sem jaz.

  • Kaj se zgodi z akont.dohodnine?
  • Stroški zaprtja?
  • Kam gre ta neprodana nepremičnina oziroma kako jo prodam?

Vprašanje je preveč kompleksno (pogovorite se z računovodjem ali pa svetovalcem za te zadeve), vendar razmislite:

  • hiša, ki ste jo gradili v svojem imenu in za svoj račun vam predstavlja bodisi zalogo nedokončane proizvodnje bodisi zalogo gotovih izdelkov...
  • in če imate zalogo, ki je še niste prodali, vam predstavljajo stroški (npr. 71.000 €) tako imenovane zadržane stroške v zalogi, ki ne vplivajo na rezultat (odhodki bodo postali šele takrat, ko boste hišo prodali in ustvarila iz tega naslova prihodke).
  • na vaš rezultat vplivajo preostali stroški/odhodki, ki niso potrebni pri izdelavi proizvodov in jih ne smete zadržati v zalogi.

V primeru, da zaprete s.p. prenesete stvarno premoženja (zaloge) v gospodinjstvo. Prenos stvarnega premoženja vpliva na davčno bilanco: povečate davčno osnovo za primerljivo tržno vrednost vaših zalog. Kar pomeni, da bi tudi v tem primeru lahko imeli npr. pozitivno davčno osnovo, od katere bi plačali davek iz dejavnosti (ker je pač tržna vrednost te hiše večja od stroškovne/lastne cene).

In ker imate tako velike zaloge, imate na drugi strani verjetno tudi velike obveznosti. Do koga? Do sebe-gospodinjstva? Do dobaviteljev? Do banke iz naslova kreditov, ki se morda financirale vašo gradnjo/investitorstvo?

Investitor sem bil jaz s svojimi prihranki.

Torej si boste vaše prihranke (ki je obveznost do gospodinjstva v poslovnih knjigah s.p.-ja) povrnili s prodajo nepremičnine, ko jo boste prenesli v gospodinjstvo in:

  • obvestili najmanj 3 mesece pred zaprtjem svoje upnike;
  • prijavili prenehanje opravljanja dejavnosti (izbris podjetnika) pri AJPES in davčnem organu;
  • v 30 dneh po prenehanju izdelali in dostavili davčni obračun na dan pred prenehanjem;
  • plačali davek iz dejavnosti iz povečane davčne osnove (z upoštevanjem primerljive tržne vrednosti nepremičnine);
  • poračunali odbiti/vhodni davek na dodano vrednost (če ste davčni zavezanec - kar najbrž ste, saj je obdavčljiv promet presegel 25.000 EUR);
  • poravnali vse prispevke za socialno varnost do dneva prenehanja;

in

nato to nepremičnino prodali kot fizična oseba. Kolikor boste dosegli dobiček pri prodaji (prodajna vrednost minus vrednost pri pridobitvi),boste plačali še davek od dobička iz kapitala. Stopnja davka je 20%, ki pa se za vsakih pet let lastništva zmanjšuje za 5%-ov.

To je bilo res v telegrafskem slogu in v zelo poenostavljenem prikazu (za "prvi občutek"). Za kaj več pa poiščite primernega svetovalca.

Stečaj s.p.

Odgovornost

Kako lahko s.p. izvede stečaj in kako je z njegovim osebnim premoženjem v tem primeru (npr. nepremičnina, v kateri njegova družina biva)?

Za vse neporavnane obveznosti odgovarja nosilec s.p. s svojim osebnim premoženjem. Hiša, v kateri biva njegova družina, gre za poplačilo dolgov do deleža, do katerega je nosilec s.p. lastnik, npr. v celoti, če je samolastnik ali ene polovice, če sta lastnika z zakoncem - potrebno je preveriti v zemljiški knjigi.

Stečaj - zaključna bilanca

Stečajni je določil, da jaz pripravim zaključno bilanco (bs, ipi, in obračun davka od dobičak za ajpes in durs). Ogromno listin manjka, nekako sem lahko sestavila bs vendar se mi poraja vprašanje. Ker ni bilo inventure oz. popisa, in ni drugih listin o zalogi ne morem razknjižiti material - posledično vpliva na obračun davka in ipi. Kaj naj naredim? Ali je dovolj da priložim izjavo? Vprašala bi stečajni za navodilo, vendar je na dopustu od včeraj in je nedosegljiv, mene pa preganjajo roki!

Vso dokumentacijo dostavim stečajnemu, kaj pa podatki na računalniku - zapečem na cd in dostavim stečajnemu; lahko potem zbrišem na računalniku; saj meni ni potrebno te stvari hraniti?

Normalno je potrebno vse narediti kot ob zaključku poslovnega leta, najprej inventuro, popis zalog in potem zaključne račune. Vse morate imeti shranjeno vsaj na cd-ju in izpise dnevnikov ter kartice glavne knjige.

Zapiranje s.p. kako z zalogami?

S.p. ni zavezanec za DDV. Lani je nabavil nekaj trgovskega materiala, ki pa ga ni prodal naprej. Kako naj knjižim prenos zalog v gospodinjstvo?Ali bo potrebno od tega plačati davek. Blago ni več veliko vredno, ker je veliko odpada. Katere obrazce je sploh potrebno izpolniti?

Ob zapiranju s.p.-ja izdelate davčni obračun na enak način kot ga izdelate na koncu leta. Obrazec davčnega obračuna najdete na strani DURS-a (e-davki), kjer so tudi priloge k obračunu: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida. ...... Prenos sredstev v gospodinjstvo se vrednoti v skladu s 51. členom Zakona o dohodnini: gre za promet med povezanimi osebami, kar pomeni, da se prenešena sredstva vrednotijo po tržni ceni. Razlika med tržno vrednostjo in knjižno (knjigovodsko vrednostjo) se upošteva kot povečanje davčne osnove. Primer: knjižna vrednost je 100 enot; tržna vrednost je 120 enot = 20 enot povečuje davčno osnovo. V primeru, da je razlika negativna, pa le-ta ne vpliva na davčno osnovo. V vašem primeru ob zapiranju s.p.-ja obstaja zaloga trgovskega blaga, katere tržna vrednost (po vašem mnenju) je nižja od knjigovodske/knjižne vrednosti, zato sam prenos ne bo imel vpliva na davčno bilanco. To tudi pomeni, da boste zaloge prikazali v bilanci stanja na dan zapiranja, saj bo prenos v gospodinsjtvo opravljen šele po zapiranju s.p.-ja. Če pa boste zaloge prenašali pred zaprtjem, pa morate biti prav tako pozorni na njeno tržno vrednost.

Zapiranje s.p. - kako z razredom 9 - "kapitalom" podjetnika

Mene pa zanima, kako davčno obravanvati stanje kontov razreda 9 ob zapiranju s.p.?

Razred 9 - s.p.-:

  • prenos stvarnega premoženja ob pričetku opravljanja dejavnosti
  • prenosi premoženja med opravljanjem dejavnosti
  • pretoki denarnih sredstev med podjetjem in gospodinjstvom
  • prenesi dobiček/izguba in akontacije davka iz dejavnosti
  • prenos presežka iz prevrednotenja

Stanja na teh kontih predstavljajo vir tistega premoženja, ki je v podjetju na dan zapiranja dejavnosti (v bistvu zato, da je bilanca stanja v ravnovesju). Po najbolj preprosti varianti, ko je vrednost osnovnih sredstev nič (nima neopisane vrednosti), vrednost terjatev nič, prav tako stanje obveznosti nič - potem je vsa vrednost kapitala na njegovem TRR, kar pomeni, da ta denarna sredstva prenese v gospodinjstvo. Kolikor pa obstojajo tako osnovna sredstva, terjatve in obveznosti, pa je stanje kapitala vir za kritje premoženja. Osnovna sredstva: v odvisnosti od prenašanja v podjetje bo končna vrednost vplivala na davčno bilanco (če jih pred zapiranjem ne bo prodal). Terjatve: ostanejo v bilanci stanja in preidejo na fizično osebo (podjetnik jih bo terjal kot fizična oseba in bo plačilo prejel na osebni račun - prenos terjatve ne vpliva na davčno bilanco) ... lahko pa se oslabijo, vendar oslabitev ni davčno priznana.

Zapiranje s.p. - prenos v gospodinjstvo

Popoldanski s.p. je zaradi upokojitve zaprl dejavnost z dne 20.11.2007 (odločba). Zanima me:

  1. Davčni obračun je potrebno sestaviti na dan 19.11 ali na 20.11.2007?
  2. Prenos osnovnih sredstev v gospodinjstvo:
    1. Kaj narediti z OS, ki imajo knjigovodsko vrednost nič. Zadostuje, da jih poknjižim na 0500/0400?
    2. Kako poknjižiti prenos OS z neodpisano vrednostjo 84,04 EUR (osnovno sredstvo bo prenešeno pred iztekom 5 let, zato bo potreben popravek odbitka DDV)?

Davčni obračun sestavite na dan pred prenehanjem opravljanja dejavnosti: torej na dan 19.11.2007. Na isti dan sestavite tudi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.

V bilanci stanja boste izkazali vsa sredstva in obveznosti, ki so bila na dan 19.11.2007 sestavni del premoženja s.p.-ja (normalno obračunali amortizacijo osnovnih sredstev....). To pomeni, da prenosa v gospodinjstvo ne knjižite v poslovnih knjigah.

V davčni bilanci pa boste upoštevali 51. člen Zakona o dohodnini, ki se nanaša na prenehanje opravljanja dejavnosti v povezavi z vrednotenjem sredstev, ki se bodo prenesle v gospodinjstvo. Ker se s.p. in fizična oseba-gospodinjstvo štejeta za povezani osebi, se prenešena osnovna sredstva za davčne potrebe vrednotijo po primerljivi tržni ceni (torej ceni, ki bi jo dosegli, če bi konkretno osnovno sredstvo prodali). Za razliko med primerljivo tržno ceno in neodpisano vrednostjo povečate davčno osnovo (vpis v zapor. 3.1. davčnega obračuna). In seveda poračunate vhodni DDV, če niso izpolnjeni vsi pogoji.

Če gre za prenos nepremičnin upoštevajte še 146. člen Zakona o dohodnini (Ur.l.RS 117/06)

Zaprtje - neporavanne obveznosti do DURS-a

Je potrebno pred zaprtjem s.p.-ja poravnati dolgove do DURS-a?

Zapreš lahko tudi če nimaš poravnanih prispevkov na DURS. Bo pa potrebno napisati prošnjo za odpis, delen odpis ali obročno odplačevanje dolga. Z dobavitelji pa se bo seveda tudi potrebno dogovoriti, ali plačati dolgove, ali vrniti robo.

S.p. gre v pokoj - kako naprej?

Samostojni podjetnik, ki si plačuje zavarovanje (ni zaposlen drugje, ne gre za doplonilno dejavnost) gre naslednje leto v pokoj. Zaposlenih nima. Zanima me če obstaja kakšna možnost, da hkrati prejema pokojnino in nadaljuje s svojo dejavnostjo?

Sam.podjetnik, lahko nadaljuje svojo obrtno dejavnost tudi po upokojitvi in sicer pod pogojem, da obvezno zaposli delavca za nedoločen čas (izobrazba primerna dejavnosti katero je opravljal do upokojitve); ne spreminja dejavnost (šifra SKD mora ostati enaka, kot pred upokojitvijo)!

Žal, upokojenci po veljavni zakonodaji ne morej odpreti popoldanskega s.p. - prav tako ob upokojitvi ne more s.p. spremeniti svoj redni s.p. v popoldanskega oz. t.i. - dopolnilno dejavnost. Po upokojitvi s.p. ne plačuje več prisp. iz naslova zdrav. in pokojn. zavarovanja - le obračunava in izplačuje plačo za zaposlenega

Prenehanje dejavnosti - prenos v gospodinjstvo

Prosim za pomoč pri prenehanju dejavnosti s.p., in sicer kot zavezanka za DDV, od leta 2004. Z 31.03.2009 bom zaprla dejavnost, ki jo opravljam (na točki VEM že sprožen postopek). Trenutno nimam nobenih odprtih terjatev in obveznosti, TRR je prazen, iz naslova poslovanja bo izguba, zaradi česar sem tudi zaprosila za zaprtje. Bilanco za 2008 bom oddala 31.03; bilanco za 2009 pa 30.04. Ob začetku poslovanja nisem naredila nobenega prenosa osnovnih sredstev v s.p.; vsa sredstva (8 kom) so bila kupljena in amortizirana tekom opravljanja dejavnosti.

Je potrebno knjiženje?

Prenosi v gospodinjstvo ob prenehanju opravljanja dejavnosti se ne izvedejo na takšen način - jih ne evidentirate (knjižite) v poslovnih knjigah in tudi ne izdajate računa sama sebi!!!!.

Ovrednotenje sredstev po tržni vrednosti in s tem ustrezna razlika (med tržno vrednostjo in neodpisano vrednostjo) se prikaže le v obračunu davka od dejavnosti v zap. 3.1.: povečanje prihodkov zaradi transfernih cen med povezanimi osebami ( v skladu z 51. členom Zakona o dohodnini se prenosi med podjetjem in gospodinjstvom štetejo za transakcije med povezanimi osebami - tam pa veljajo transferne cene). To velja za vsa sredstva: tako tista, ki imajo sedanjo vrednost nič, kot tudi tista, ki še imajo sedanjo vrednost. DDV: Za vsa osnovna sredstva, ki jih prenašate v gospodinjstvo (gre za spremembo pogojev obdavčitve, ki nastane s prenehanjem obdavčljive dejavnosti pred potekom 5 let, ki velja opremo) in ste pri nabavi upoštevali odbitni DDV, morate le-tega popraviti na podlagi 69. člena Zakona o davčku na dodano vrednost. Način kako to izpeljete je naveden v 111. členu Pravilnika o izvajanju davka na dodano vrednost:

Copy 111. člena: » (1) V skladu z drugim in tretjim odstavkom 69. člena ZDDV-1 se šteje, da je obdobje popravka začelo teči na dan, ko je zavezanec v svojem knjigovodstvu ugotovil znesek pravice do odbitka vstopnega davka oziroma ugotovil, da te pravice nima.

(2) Posamezno leto obdobja popravka teče 12 mesecev od dneva, določenega v skladu s prejšnjim odstavkom.

(3) V letu, v katerem je prišlo do spremembe pogojev, se popravek odbitka DDV ugotovi v davčnem obračunu za tisto davčno obdobje, v katerem je prišlo do spremembe pogojev, in sicer v znesku, ki je sorazmeren številu dni do konca tega dvanajstmesečnega obdobja popravka.

(4) Davčni zavezanec ugotovi znesek odbitka, ki ga mora popraviti tako, da najprej ugotovi, kolikšen znesek DDV, ki je bil ob nabavi priznan kot odbitek DDV, oziroma kolikšen znesek DDV, ki ob nabavi ni bil priznan kot odbitek DDV, je sorazmeren enemu dnevu. Ta znesek ugotovi na naslednji način:

znesek DDV, ki je bil ob nabavi priznan (oziroma ki ni bil priznan) kot odbitek DDV


(5 let ali 20 let) x 365 dni

(5) Davčni zavezanec ugotovi znesek popravka v skladu s tretjim odstavkom tega člena tako, da znesek, ki ga ugotovi v skladu s prejšnjim odstavkom, zaokroži na dve decimalki in pomnoži s številom dni, ki so preostali od dneva spremembe pogojev do zadnjega dne tega leta obdobja popravka.

(6) Davčni zavezanec, ki določa odbitek DDV na podlagi odbitnega deleža, kot znesek odbitka DDV iz četrtega odstavka tega člena upošteva znesek odbitka, ki ga izračuna po končnem odbitnem deležu za preteklo leto.

(7) V letih, ki sledijo letu, v katerem je prišlo do zadnje spremembe pogojev za odbitek davka, se popravek odbitka davka opravi v davčnem obračunu za tisto davčno obdobje, v katerem začne teči novo dvanajstmesečno obdobje popravka.«

Bilanca stanja na dan zapiranja ima vse podatke o sredstvih in obveznostih, ki so v s.p.-ju en dan pred zapiranjem - zato bodo v njej še vse vrednosti sredstev, ki jih prenašati iz podjetja v gospodinjstvo.

Če ima bilanca stanja na dan zapiranja vse podatke o sredstvih in obveznostih, ki so v s.p.-ju en dan prej zapiranjem, kakšen je potem izkaz uspeha? Ali so v njem vključeni prevrednotovalni prihodki od prenosa OS ali ne? Potemtakem do tako imenovane likvidacije OS sploh ne pride?

Kaj pa obrazec DDV-O, le-ta bi moral tudi vključevati prihodke iz naslova "prodaje" oz. prenosa OS? In če jih vključuje, jih je potrebno potem tudi nekam poknjižiti?

Resnično, čisto nič mi ni več jasno! Nobenega prenosa ni potrebno knjižiti?

V izkaz poslovnega izida vključite vse poslovne dogodke do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti. Če boste osnovna sredstva prodali tretjim osebam pred datumom prenehanja, potem je učinek prodaje še vključen v IPI (prevrednotovalni poslovni prihodki v zvezi z osnovnimi sredstvi AOP 059). In ker boste pri prodaji zaračunali DDV - tudi ni poračuna DDV-ja za spremembe obdavčevanja. Prodana osnovna sredstva nato tudi izknjižite iz analitične evidence osnovnih sredstev in iz registra osnovnih sredstev.

Druga osnovna sredstva, ki jih niste prodali: obračunali boste amortizacijo do dneva prenehanja (strošek amortizacije v IPI-ju) in sedanjo/neodpisano vrednost boste vključili v bilanco stanja na dan pred zapiranjem/prenehanjem opravljanja dejavnosti (torej ne pride do likvidacije osnovnih sredstev v klasičnem smislu, saj jih v celotnem znesku, ki vam je ostal prenesete v zasebnikovo gospodinjstvo).

Vsa neprodana osnovna sredstva, ne glede na njigovo knjigovodsko vrednost -( sedanjo vrednost) prenesete v gospodinjstvo, vendar se to dogaja po datuma prenehanja dejavnosti, zato sestavljajo vrednost osnovnih sredstev v bilanci stanja (če seveda še imajo vrednost). Ker se prenosi iz podjetja v gospodinjstvo (razen izjem iz 51. člena Zakona o dohodnini - prenešena v podjetje iz gospodnjstva ob pričetku opravljanja dejavnosti) smatrajo za poslovanje med povezanimi osebami, morate za potrebe davčnega obračuna, popraviti prihodke (tega ne knjižimo nikamor, le v davčnem obračunu povečamo davčno osnovo). Prihodki vam predstavlja: pozitivna razlika med sedanjo vrednostjo osn. sredstva in njegovo tržno vrednostjo: tržna vrednost OS je 100€, sedanja vrednost je 80€, pozitivna razlika je 20€, ki povečuje davčno osnovo v zap. 3.1. davčnega obračuna. Pa še obratni primer: tržna vrednost je 80€, knjigovodska vrednost je 100€, negativna razlika je 20€, ki se ne vpiše v davčni obračun - se ne popravlja davčna osnova.

Neprodana osnovna sredstva, nabavljena v sistemu DDV-ju, pri katerih še ni preteklo 5 let od odbitka DDV-ja, morate tega popraviti glede na obdobje, ki še manjka do 5 let. Znesek, ki ga izračunate še knjižite v poslovne knjige, saj je obveznost nastala ob prenehanju s.p.-ja.

Kar pa se bo dogajalo po dnevu zapiranja: plačilo dohodnine, DDV-ja, sprmemb na TRR---- pa ni več predmet evidentiranja v poslovnih knjigah podjetnika.

Sicer pa: zamislite si, da je dan prenehanja dejavnosti enako kot dan bilanciranja, to je 31.12.... v bilanco stanja vpišete stanje sredstev in obveznosti, v izkaz poslovnega izida vse prihodke in odhodke, ki so nastali do dneva bilanciranja (datum prenehanja), davčni obračun popravite le v delu, ki se nanaša na transferne cene, popravite DDV----

Prenos dejavnsoti na naslednika(co)

Sem samostojna podjetnica, do sedaj sem bila sama zaposlena, pred meseci pa sem zaradi zdravstvenih težav, prenehala delati in sem na bolniški, sem pa zaposlila hči. Pred dveme leti sem na liing kupila osnovno sredstvo za 20 mio SIT. drugih osnovnih sredstev s.p. skorajda nima. Kako naj ravnam, glede na to, da se bom verjetno invalidsko upokojila?

  • bom morala s.p. zapreti?
  • Kako je z OS? kako z DDV? kako sploh prenesti to OS, da bo najugodneje?
  • Moram biti na kaj posebej pozorna? katera je najboljša pot? hči bi seveda z dejavnostjo nadaljevala!

Po zakonu o dohodnini se lahko prenese opravljanje dejavnosti na družinskega člana (na hči), če se zavezanec upokoji. S tem načinom se ohranijo vse davčne ugodnosti obstoječega s.p-ja (davčno nevtralen prenos). S prenosom se v poslovnih knjigah s.p.-ja nič ne spremeni (razen naziva oziroma imena zasebnika). Četudi ste pred dvema letoma (najbrž) koristili olajšavo za investiranje v osnovna sredstva,menim da ne gre za osebni avto), za "odtujitev" osnovnega sredstva pred rokom treh let, ne popravljate davčne osnove, ker prenašate dejavnost na drugo osebo. Ta prenos ne šteje za prenehanje opravljanja dejavnosti. Enako velja tudi za druge davčne olajšave, ki ste jih koristili kot. sp.p. (tudi za DDV od nabavljenih osnovnih sredstev). Ker pa imate osnovno sredstvo na leasing, se boste morali za prenos obveznosti po leasing pogodbi dogovarjati z leasingodajalcem. S prenosom osnovnih sredstev na drugo osebo/nosilca dejavnosti, se mora strinjati tudi on, saj "pride" do spremembe pogodbe. Kolikor se s prenosom ne strinja, se pogodba predčasno prekine.

Prenehanje opravljanja dejavnosti pomeni prekinitev rokov in bo potrebno ( navajam nekatere):

  • poračunati koriščene davčne olajšave, če še niso potekli zakonski roki (npr. 3 leta za investiranje v osnovna sredstva-popravek davčne osnove v davčnem letu);
  • popraviti vhodni DDV, če ste ga odbijali v letu nabave (po leasing pogodbi), zaradi spremembe pogojev. Če se v obdobju 5 let od koledarskega leta, ko se je oprema pričela uporabljati (za nepremičnine je ta rok 20 let), spremenijo pogoji, je potrebno popraviti vhodni DDV.

Če hči izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti (gre za pogoje opravljanja obrtne dejavnosti), je prenos dejavnosti na njo, ob upokojitvi, za vas najlažja varianta. Če pa teh pogojev ne izpolnjuje, pa še vedno lahko obdržite s.p., kjer je zaposlena vaša hči. (lahko nadaljujete z dejavnostjo, če imate v s.p. vsaj enega zaposlenega).

Na ZPIZ-u sem dobila informacijo, da nikakor ne borem obdržati s.p., čeprav samo kot nosilec, ker bi bila hči zaposlena, to pa zato, ker gre za invalidnost I. kategorije.! Kaj bi bilo pa zdaj za naredit?

Odgovorite si na naslednje vprašanje:

  • ali leasingodajalec pristane na prenos leasinga bodisi na nov s.p. (prenos opravljanja dejavnosti na hčerko) bodisi na d.o.o.:
    • NE pristane - prenehanje dejavnosti s.p.-ja in pri obračunu davka od dohodkov iz opravljanja dejavnosti upoštevati davčne olajšave za investiranje (povečanje davčne osnove) ter vhodnega DDV-ja zaradi spremembe pogojev (prenehanje uporabe opreme pred potekom 5 let od nabave);
    • DA pristane:= prenos dejavnosti na hčerko (upoštevanje 38. člena Zakona o dohodnini=davčno nevtralen prenos) ali

= preoblikovanje v d.o.o. (enoosebna družba), kjer ste samo družbenik - lastnik, ne pa direktor (iz istega vzroka kot ne morete obdržati lastnega s.p.-ja). Če je vrednost prenesenega s.p.-ja večja od 14 mio SIT je potrebna ustanovitvena revizija.

Nekatere odgovore boste dobili pri svojem računovodji, ki vas bo tudi napotil k primernemu svetovalcu. Za konkretne odgovore oziroma za izbiro ustrezne variante so potrebni dokumenti, ki jih na forumu ne morete razkriti.

Bilanca stanja na dan zapiranja ima vse podatke o sredstvih in obveznostih, ki so v s.p.-ju en dan pred zapiranjem - zato bodo v njej še vse vrednosti sredstev, ki jih prenašati iz podjetja v gospodinjstvo.

Iz s.p. v d.o.o.

Samostojni podjetnik bo preoblikoval podjetje v d.o.o..Jasno mi je, da se zaloge itd...prenesejo..Kako pa je z plačilom računov, ker se glasijo na s.p.?

Vse kar bo v s.p.-ju na bilančni presečni dan (to je dan, ko je izdelana bilanca stanja, ki je podlaga za vpis preobikovanja) se prenese v d.o.o. Pravna oseba je tako pravni naslednik s.p.-ja, ne glede na to, da se bodo prejeti računi glasili še na s.p.- In ker morate o preoblikovanju obvestiti svoje upnike vsaj tri mesece pred preoblikovanjem (preberite 667. do 673. člen Zakona o gospodarskih družbah - Ur.l.RS št. 42/2006), bi morali vedeti o spremembi in od dneva vpisa pravilno navajati naziv firme.

Prispevki nosilca dejavnosti

Povezava na: Prispevki nosilca dejavnosti

Plače delavcev pri s.p.

Povezava na: Plače zaposlencev pri s.p.

Povračila, nadomestila

Povezava na Nadomestila, povračila ....

Prehrana popoldanskega s.p. je na tejpovezavi.