Samostojni podjetniki

Iz BazaZnanja
Redakcija dne 11:23, 1. september 2010 od Elektrik (Pogovor | prispevki) (Vsebina knjige izdanih knjigovodskih listin)

Skoči na: navigacija, iskanje

O poslovnih knjigah zasebnika

POSLOVNE KNJIGE

  • Poslovne knjige vodim po načelih enostavnega knjigovodstva. Vodim naslednje poslovne knjige: a) knjigo prihodkov in odhodkov, v katero vpisujem po kronološkem (časovnem) zaporedju vse poslovne dogodke s.p.-ja.. Knjiga je v vezani obliki (knjigo vodim v prostih listih...., knjigo vodim računalniško...; b) evidenco terjatev in obveznosti c) evidenco ostalih terjatev in obveznosti in d) register osnovnih sredstev, ki se vodi v obliki vnaprej vezane knjige. Zaporedna ševilka vpisa pomeni registersko številko osnovnega sredstva, s katero je označeno osnovno sredstvo.

xxx2: Poslovne knjige zaključim na koncu obračunskega obdobja. Na začetku obračunskega obdobja se v: knjigo terjatev in obveznosti, knjigo ostalih terjatev in obveznosti prenesejo začetna stanja iz ustreznih popisnih list.

KNJIGOVODSKE LISTINE

  • Za vsak poslovni dogodek sestavim knjigovodsko listino, ki pokaže spremembo sredstev in obveznosti do virov sredstev ali pa v nastanku odhodkov ali prihodkov. Izvirne knjigovodske listine, ki so podlaga za evidentiranje poslovnih dohodkov so: prejeti računi, izdani računi, izpiski denarnih sredstev, obračun prispevko podjetnika in potni nalogi (obračuni plač za zaposlene........) Izpeljane knjigovodske listine sestavim za knjiženje stroškov: amortizacija osnovnih sredstev, izravnav, popravkov v poslovnih knjigah . . . .

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

  • Nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za uporabo. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi davek na dodano vrednost, ki se ne povrne.
  • Po začetnem pripoznanju osnovnega sredstva vrednotim osnovna sredstva po modelu nabavne vrednosti.

www3: Amortizacija obračunavam po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, insicer po posamičnih osnovnih sredstvih. Osnova za obračun amortizacije je nabavna vrednost, obračunavat pa se prične prvega dne v naslednjem mesecu, ko je osnovno sredstvo razpoložljivo za uporabo. Stopnje amortizacije so: za računalnike 50%, pohištvo 10% . .....

  • Če je knjigovodska vrednost osnovnega sredstva večja od njegove poštene vrednosti, ki se ugotovi na podlagi primerljivih podatkov, se osnovno sredstvo oslabi. Oslabitev osnovnega sredstva predstavlja prevrednotovalni poslovni odhodek.

itd. itd. (še nekaj potnih nalogih, o načinu obračuna prispevkov zasebnika, razmejevanju stroškov med gospodinjstvom in zasebnikom, če le-ta uporablja prostore gospodinjstva za dejavnost, oslabitev neplačanih terjatev.........)

Poročanje o vodenju poslovnih knjig

Novost po 01. 01. 2008.

Je kakšna sprememba v zvwzi a poročanjem, ali samo preračunamo zneske iz sit v € na izjavi iz lanskega leta?

V Ur.l. 52/2007 je sprememba 3. člena Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in se nanaša na obveščanje davčnega organa, in sicer:

Zavezanci morajo o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig (dvostavno ali enostavno knjigovodstvo) ob začetku poslovanja obvestiti pristojni davnčni organ najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Zavezanci morajo o spremembi sistema vodenja poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za nasledje davčno leto. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne more spremeniti.

Iz tega je razumeti, da v primeru, ko zavezanec ne spremeni sistema vodenja knjig, ne obvešča več davčnega organa. Pomeni, da ohrani že prijavljen sistem vodenja poslovnih knjig iz tekočega leta.

S. p. in enostavno knjigovodstvo

Ali obstajajo kje navodila, kako voditi enostavno knjigovodstvo za s. p.: * katere evidence so obvezne? * katera poročila se pripravlja ter komu in kdaj se jih oddaja? * kateri dogodki spadajo v katero rubriko v evidencah... ?

Najprej osnovni predpisi, ki se nanašajo na delovanje s.p.-ja (brez zakona o gospodarskih družbah, ki tudi predpisuje način vodenja poslovnih knjig za zasebnike):

- Zakon o dohodnini (najmanj v delu, ki se nanaša na davek od dohodka iz dejavnosti - to so členi 32. do 56: DAVČNI obračun, ki se predloži davčnemu organu najkasneje do 31.03. v tekočem letu za preteklo leto (torej 31.03.2007 za leto 2006), v katerem ugotovite obveznost za davek od dohodka iz dejavnosti ( v obračunu upoštevate tudi med letom plačane predhodne akontacije davka), ki jo poravnate najkasneje v 30 dneh po predložitvi davčnega obračuna. V omenjenih členih boste našli tudi kaj se vam prizna kot odhodek (strošek) oziroma v kakšni višini je določen strošek še davčno priznan oziroma davčne olajšave, ki vplivajo na ugotovljeno višino davčne osnove. Davčne stopnje in izračun davka je na enak način, kot to počnete pri dohodkih fizične osebe (letna napoved dohodnine). Razlika je v tem, da se s.p.-ju med letom ne upošteva splošna olajšava. Le-ta se upošteva šele ob obračunu dohodnine fizične osebe, na podlagi dohodninske napovedi (v to se vključijo tudi drugi obdavčljivi dohodki, ki niso povezani z opravljanjem dejavnosti). V 35. členu boste našli tudi možnost ugotavljanja prihodkov in odhodkov z upoštevanjem normiranih odhodkov (25% prihodkov za "običajne" zasebnike). V tem primeru bi vodili le evidenco izdanih knjigovodskih listin ter evidenco osnovnih sredstev. Davčni odtegljaj bi poravnavali plačniki davka (npr. kupci vaših storitev). Vse dohodke bi vključili v svojo dohodninsko napoved. Postopek prijave v ta način obdavčevanja je podrobno določen v Zakonu o davčnem postopku.

SRS 39: je računovodski standard, ki "predpisuje" način računovodenja, tako za dvostavno kot enostavno knjigovodstvo, oblike bilance stanja in izkaza poslovnega izida za zunanje poročanje.. Kako vodijo poslovne knjige in katere knjige vodijo zasebniki je v prilogi k standardu, in sicer: knjiga prihodkov in odhodkov; evidenco terjatev do kupcev in evidenco obveznosti do dobaviteljev; knjigo ostalih terjatev, knjigo ostalih obveznosti; register osnovnih sredstev. Knjiga prihodkov in odhodkov ima stolpce po vrstah prihodkov in odhodkov, kot na primer: PRIHODKI: prihodki od prodaje proizvodov in storitev; prihodki od prodaje trgovskega blaga; prihodki od dotacije, subvencij; prihodki od obresti; ODHODKI/STROŠKI: stroški materiala (material, pisarniški material, energija, strokovna literatura); stroški storitev (telefon, reprezentanca, intelektualne storitve, najemnine); nabavna vredost prodanega trgoskega blaga; prispevki za socialno varnost podjetnika; povračila stroškov podjetnika (dnevnice, kilometrina, povračilo stroškov prehrane, prevoza na delo/iz dela.); drugi stroški; amortizacija osnovnih sredstev....Na podlagi teh podatkov na koncu poslovnega leta (ki je enako koledarskemu letu) sestavite (izdelate) izkaz poslovnega izida, v katerem ugotovite tudi svoj izid (ali dohodek ali izgubo). Podatki iz knjige prihodkov in odhodkov so tudi osnova za izdelavo davčnega obračuna - Davka od dohodka iz dejavnosti. Če bi ugotavljali davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, na koncu leta ne bi sestavljali nobenih izkazov.

Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti. Upoštevajte del, ki se nanaša na evidenco knjigovodskih listin pretokov med podjetjem in gospodinjstvom lastnika. Pretoki so lahko: namesto iz poslovnega računa s.p.-ja poravnate določeno obveznosti iz svojega osebnega računa - nastane obveznost do gospodinjstva; iz poslovnega računa poravnate račun, ki se nanaša na vaše gospodinjstvo in zato ne predstavlja stroška/odhodka s.p.-ja - v tem primeru nastane terjatev do gospodinjstva itd. Zavezanci morajo do 31. decembra tekočega leta obvestiti davčni organ o načinu vodenja poslovnih knjig v naslednjem poslovnem letu: torej do 31.12.2006 boste davčni organ obvestili kako boste vodeli poslovne knjige: ali boste imeli enostavno ali dvostavno knjigovodstvo.

Pravilnik o načinu predložitve letnih poročil', njihove javne objave in obveščanje registerskega organa o javni objavi: javna objava podatkov iz Bilance stanja na dan 31.12., Izkaza poslovnega izida od 01.01. do 31.12. podjetnika. Podatki se pošljejo AJPES-u do 31.03. tekočega leta za preteklo leto. Ista obrazca: BS in IPI sta tudi prilogi k Davčnemu obračunu.

Pravilnik o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike. Plačilo prispevkov se izvede do 15. v mesecu za pretekli mesec. Obrazec predložite svoji davčni izpostavi, kjer boste dobili tudi številke računov na katere plačujete te prispevke (vključno z dodatnimi šiframi in sklici).

Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove: ker ste šele začeli z dejavnostjo in ste na podlagi načrtovanih prihodkov in odhodkov ob registraciji, že ugotovili osnovo od katere plačujete prispevke ta pravilnik morda niti ni toliko aktualen, vendar ga kljub temu poglejte.

Priporočam vam uporabo spletne strani Davčne uprave RS: Fizične osebe z dejavnostjo, kjer boste našli vse potrebne podatke/napotke, ki so pomembni pri vašem delovanju.


In še nekaj primerov knjiženj prihodka oziroma stroškov:

  • izdan račun za opravljeno storitev: a) vpis v knjigo prihodkov in odhodkov pod prihodke iz opravljene storitve; b) vpis v knjigo terjatev do kupcev (vrednost računa);
  • plačilo računa kupca priliv na poslovni račun: a) knjiga terjatev do kupcev (plačilo-zmanjšanje terjatve) b) vpis v evidenco stanja na računih;
  • prejem računa za pisarniški material: a) vpis v knjigo prihodkov in odhodkov v stolpev stroškov materiala in b) vpis v knjigo obveznsoti do dobavitelja (znesek računa z DDV-jem);
  • plačilo računa iz poslovnega računa: a) knjiga obveznosti do dobaviteljev (plačilo-zmanjšanje obvezosti) in b) evidenca stanja na poslovnem računu;
  • obračun prispevkov podjetnika (obračun je sestavljen zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec na obrazcu 1)): a) knjiga prihodkov in odhodkov v stolpec prispevki podjetnika po vrstah prispevkov ali v skupnem znesku in b) knjiga drugih obveznosti: obveznost do državnih inštitucij;
  • plačilo prispevkov iz poslovnega računa (do 15. v mesecu za pretekli mesec): a)knjiga drugih obveznosti-zmanjšanje obveznosti za plačilo prispevkov in b) evidenca denarnih sredstev; ali
  • plačilo prispevkov iz osebnega računa: a) knjiga drugih obveznosti - zmanjšanje obveznosti b)evidenca pretokov med podjetjem/gospodinjstvom (obveznost podjetja do gospodinjstva);
  • obračun potnih stroškov podjetnika na podlagi potnih nalogov ali drugih listin: a) knjiga prihodkov/odhodkov v stolpec povračila stroškov podjetnika in b) evidenca pretokov med podjetjem/gospodinjstvom (obveznost do gospodinjstva);
  • dvig gotovine iz poslovnega računa za "osebne potrebe": a) evidenca pretokov med podjetjem/gospodinjstvom (zmanjšanje obveznosti do gospodinjstva) b) evidenca denarnih sredstev.

Morda boste iz tega ugotovili, da je za začetek vendarle bolje, da se obrnete na kakšnega računovodjo, ki vas bo uvedel v to področje.

Pozorno sem prebrala primere knjiženj, pa ne vem ali ne razumem, ali pa je napaka: predzanja in zadnja alinea: * zakaj je pri obračunu potnih stroškov- obveznost do gospodinjstva? * zakaj je pri dvigu iz posl. računa za "osebne potrebe"- zmanjšanje obveznosti do gospodinjstva?

Obračun potnih stroškov se nanaša na fizično osebo x (res da je tudi hkrati zasebnik), ki se v primeru obračuna obravnava kot "gospodinjstvo", saj stroški še niso izplačani iz poslovnega računa, torej računa "podjetja"= pritok denarnih sredstev iz gospodinjstva v podjetje in od tod tudi obveznost do gospodinjstva. Ko pa so potni stroški izplačani, vendar v tem primeru se mora dvig glasiti dejansko na namen in višino, pa preneha obveznost do gospodinjstva - fizične osebe, ki je hkrati tudi zasebnik = odtok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo. Enako se obravnava tudi plačilo privatnega računa iz poslovnega računa. Tudi v tem primeru je to = odtok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo; oziroma zmanjšanje obveznosti do gospodinjstva ali pa terjatev do gospodinjstva.

Podobno je v drugem primeru: dvig iz poslovnega računa brez opredeljenega namena (brez namena za potrebe delovanja s.p.-ja), se smatra kot dvig gotovine za gospodinjstvo = odtok denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo, ki pa je lahko: bodisi kot zmanjšanje obveznosti do gospodinjstva-fizične osebe za določene namene, ker ji pač še ni izplačano (npr. za potne stroške, prispevke, ki jih je poravnal iz osebnega računa), lahko pa ta dvig prikažete tudi kot terjatev do gospidnjstva. V primeru sem uporabila zmanjšanje obveznosti do gospodinjstva, ker je bila v predhodnem primeru izkazana obveznost do gospodinjstva.

Na koncu pa na kratko: vse kar je povezano z zasebnikom, kot fizično osebo, lahko poimenujemo gospodinjstvo. Če bi imeli zaposlenega, bi vse te spremembe smatrali kot obveznost/terjatev do zaposlenega.

Zanima me ali lahko plačam račun za gospodinjstvo/elektrika, kredit,komunala../iz poslovnega računa .Pri knjiženju pa te zneske poknjižim kot prenos v gospodinjstvo enako tudi bančno provizijo, ki je bila zaračunana za tovrstna plačila?

Moje mnenje in izkušnje so sledeče: TRR je namenjen poslovanju s.p., ne pa za gospodinjske namene. Zato za takšna plačila raje uporabljam klik, preko trr pa plačujem izključno račune, ki se nanašajo na dejavnost. Kadar na osebnem računu zmanjka denarja, pa naredim prenost iz trr na os.račun in knjižim polog v gospodinjstvo na konto 921.

S.p. in dvostavno knjigovodstvo

Obveznost dvostavnega knjigovodstva zasebnika

Vsa leta do sedaj smo knjige vodili po sistemu enostavnega knjigovodstva. Ker sta se letos število zaposlenih in promet precej povečali, lahko domnevam, da bomo drugo leto knjige vodili po dvostavnem sistemu. Kar me zanima je, ali moram novo poslovno leto začet vodit po dvostavnem sistemu?

Pogledat je treba davčni obračun in bilance za leto 2006 in če po tistem ne zapadete pod dvostavno, ni še treba začet. Glede na zapisano, boste morali šele za leto 2009 voditi dvostavno sistemu. Merila:

  • povprečno število zaposlenih ne presega 3
  • letni prihodek nižji od 41.729,26 EUR
  • poprečna vrednost aktive na začetku in koncu leta 2006 ne presega 25.037,56 EUR

Če pa ste merila že v letu 2006 presegli, pa morate poslati tudi obvestilo o vodenju knjig za leto 2008 do 31.12.2007.

Vsebina knjige izdanih knjigovodskih listin

Evidenca izdanih računov: kakšna mora biti, oz.je lahko v poljubni obliki(v exelu, wordu?) in katere podatke mora vsebovati, če gre za poslovanje s fizičnimi osebami?

Kaj mora vsebovati evidenca izdanih knjigovodskih listin je določeno v 5. in 6. členu Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, in sicer: 2. odstavek: zaporedno številko listine in znesek, opis poslovnega dogodka in datum vpisa. Evidenca lahko vsebuje tudi druge podatke. (3. odstavek): evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Z zaporedno številko, v katero je listina vpisana v evidenco, mora zavezanec označiti tudi listino in jo v takem vrstnem redu priložiti k evidenci.

Podatki, ki jih mora vsebovati evidenca, se ne razlikujejo po tem ali so izdane knjigovodske listine fizičnim ali pravnim osebam. In zdaj večna dilem o tem ali jih lahko vodite v exelu ali ne? Glede na to, da evidenca ne spada med poslovne knjige, ki jih navaja zakonodajalec v 2. odstavku 1. člena tega pravilnika (to so tiste, ki jih vodijo s.p.-ji v skladu s računovodskim standardom in zakonom o gospodarskih družbah), menim, da jo lahko vodite tudi v exelu. Ta pa naj vsebuje nekoliko več podatkov, kot jih zahteva pravilnik:

  • datum vpisa;
  • datum izdaje knjigovodske listine;
  • številka izdane knjigovodske listine:
  • opis poslovnega dogodka;
  • ime in priimek kupca/naziv kupca
  • znesek (bruto, akontacija dohodnine, neto znesek - razdelitev zneska, ko bo izplačevalec pravna oseba ali s.p.)
  • zapadlost računa;
  • datum plačila računa;
  • znesek plačanega računa (ta kolona je namenjena kontroli prejetih obvestil izplačevalcev dohodka - pravnih oseb).

Knjiga sklepov samostojnega podjetnika

Prenos osnovnih sredstev v dejavnost

Prenos avtomobila v dejavnost - potrebna cenitev?

Ali za prenos terenskega vozila iz gospodinjstva v s.p. potrebujemo cenitev avtomobila ali lahko vozilo ovrednotimo po primerljivi tržni ceni npr. kakor se tržijo rabljeni avtomobili na avtonetu in potem od te vrednosti obračunavamo amortizacijo?

Prenos sredstva iz gospidnjstva v s.p.: SRS 39.52 (SRS 39): Gospodarska vrednost osnovnega sredstva, pridobljenega s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva, je vrednost, ki izhaja iz izvirne listine ali cenitvenega poročila. Ker vaše vozilo ni novo, torej ne morete uporabiti izvirne listine, ampak le cenitveno poročilo.

Prenos zgradbe v dejavnost

Fizična oseba je lastnik zgradbe. Po odprju s.p.-ja, je del nepremičnine namenil za opravljanje svoje dejavnosti. Vrednost je ugotovljena po cenilnem zapisniku in sicer posebej za stanovanjski del, posebej za poslovne prostore. Rad bi jo prenesel v s.p. kot OS. Prosim za pomoč ali lahko knjižim na konto 0210/9200 in pa ali je takšen prenos oproščen plačila 2% davka na promet z nepremičninami?

Prenos stvarnega premoženja v s.p. po pričetku opravljanja dejavnosti prenesete v poslovne knjige po vrednosti iz cenilnega zapisnika: 021/910 (konto 920 uporabljamo za pretoke denarnih sredstev med podjetjem in gospodinjstvom, kar pa prenos stvarnega premoženja ni).

Nepremičnina ostala kljub prenosu v s.p. še vedno lastništvo fizične osebe, torej ne gre za odplačni prenos premoženja, zato tudi ne obveznosti za plačilo davka na promet nepremičnin (kar pomeni, da sploh ta primer ni naveden v 10. členu ZDPN).

Prenos osnovnega sredstva iz gospodinjstva med opravljanjem dejavnosti

Ali lahko uporabim račun, ki glasi na mene kot fizično osebo, za prenos OS med opravljanjem dejavnosti?

V vašem primeru gre za prenos osnovnega sredstva v dejavnost med opravljanjem dejavnosti. Skladno s SRS 2006 se prenos šteje kot dolgoročno odložen prihodek, ki se porablja skladno s obračunano amortizacijo. Davčno se torej strošek amortizacije prizna le, če so za znesek amortizacije povečani dolgoročno odloženi prihodki. Davčnega učnka torej ni.

Gradnja objekta na "s.p." - dileme

Imam odprt sp in v prihodnjem letu bom gradil stanovanjsko hiso z apartmaji. apartmaje bom kasneje oddajal preko sp in me zanima kako bi stroske gradnje ze sedaj dajal pod stroske sp? je to sploh mogoce?

Seveda je mogoče. Vse papirje, ki jih boste do zdaj dobili morajo biti na vaš s.p. in vsi ti stroški se vodijo na kontu-nepremičnine v gradnji oz.izdelavi.

... verjetno bo to sorazmerni del stroskov sel pod sp recimo nekje 40% - ni mi pa cisto jasno kaj se zgodi takrat ko sp zaprem ce ga nekega dne?

"Stroški", ki so povezani z bodočo gradnjo imajo značaj investicijskega vlaganja, ki se smatra kot investicija v gradnji (del sredstev s.-p,.-ja). Ko bo zaključena in jo boste kot s.p.- dajali v najem, jo boste evidentirali kot naložbeno nepremičnino......

Ne razumem kaj boste prikazali kot sorazmeren del stroškov (40%)??? Bodoči investitor je s.p.- ki opravlja dejavnost in ne gospodinjstvo??? in trenutna vlaganja nimajo naravo stroškov???

Menim, da poiščete nasvete dobrega računovodje še preden boste pričeli z gradnjo. Ta vam bo znal odgovoriti tudi na tisto zadnje vprašanje: kaj bo, če boste s.p. zaprli?

40% bo stanovanjskega dela in60% apartmajskega s tem menim da bi bila investicija sorazmerno 40% pod gospodinjstvo. Res se bom obrnil na " dobrega " racunovodja pred pricetkom gradnje - sedaj sem sele pri idejni zasnovi in zato se najprej obracam na forum kateri mi je ze marsikaj pomagal.

Menim, da se pri vas pojavlja preveč če-jev in ?. Zakaj:

  • ali boste v času gradnje zavezanec za DDV ali ne in če boste, kako boste razmejili "stanovanjski del" od dela, ki se nanaša na bodoče opravljanje dejavnosti (zaradi različnih stopenj DDV-ja??);
  • ali ste/boste registrirani za opravljanje dejavnosti sobodajalstva?
  • investitor je/bo ali s.p. ali fizična oseba (gospodinjstvo) - samo eden ne oba;
  • če bo s.p.- prenos tistega dela, ki se nanaša na stanovanje (gospodinjstvo) ima vpliv na davčno bilanco s.p.-ja in poračun DDV-ja ali obračun DDV-ja???.
  • itd.

Torej: preveč davčnih pasti je v vašem projektu, da bi ga pričeli povsem nepripravljeni.

Da, res je veliko če-jev ampak vzemimo da jih ni in recimo da so naslednja dejstva:

  • gradil bom stanovanjsko turistični objekt, kjer bo 40% stanovanjskega dela ostalo turistični del - apartmaji.
  • odprt imam popoldanski s.p. in se mi zdi da kasneje oddajam preko njega, saj če bi oddajal kot občan plačujem 25% davka od prometa tako da z ustvarjanjem stroskov mi uspe marsikaj prisparati.
  • zavezanec za ddv ne nameravam biti.
  • kako bom razmejil - ne razumem kaj hocete vrasati?
  • registrirati se nameravam ja - pac za primerno dejavnost...

Se pravi je investitor lahko samo en - morda priporocate kaj je bolje?

Vrednost gradbenega objekta bo najbrž presegala 25.000€, kar je prag za prijavo v sistem DDV-ja - nesporno pomeni, da boste zavezanec za DDV.

In ko boste prejemali začasne situacije, bo na njih obračunan tudi DDV, ki pa je različen za stanovanjski objekt (8,5%) in poslovni objekt (20%). Ta vhodni DDV si boste nato odbijali........ To pa so že podrobnosti, za katere bi bilo potrebno preveč časa in prostora.

Izberite primernega svetovalca za ta projekt.

Vsebina računa

Začel sem s popoldansko dejavnostjo (pleskarstvo) in pojavilo se je nekaj vprašanj.

  1. Za stranko kupim barvo, zase pa recimo valjček in drugo orodje (vse na enem računu). Na izstavljenem računu bom stranki zaračunal barvo, valjčka pa seveda ne. Pod kaj naj vodim orodje in drugi drobni material, verjetno osnovno sredstvo?
  2. Nisem davčni zavezanec, imam enostavno knjigovodstvo. Kako naj izgleda izstavljen račun?

A glava:

  • mora biti polno ime s.p., ali je lahko skrajšano?
  • naslov, kontakti?
  • davčna številka?

B vsebina:

  • porabljen material (Moram na računu navesti natančno količino porabljene barve? Ali lahko navedem samo "porabljen material")?
  • storitev?
  • vsota: material (150 €) + storitev (100 €) = 250 €. Kaj naj piše na računu - "Za plačilo: 250 €" ali moram še kaj čarati glede davkov (Vsota: 250 €, davek (20%): 50 €, za plačilo: 300 €)?

Nekaj nasvetov:

1) običajno pleskarji zaračunate stranki opravljeno storitev pleskanja, v kateri je vključena tako poraba vašega materiala kot tudi poraba vašega časa, vključno z "porabo" orodja, ki ga pri opravljanju te storitve potrebujete. Cena storitve je torej sestavljena: material (barva) + "poraba" orodja + drugi pomožni material + delo (cena ure posamezne vrste dela preračunana na m2) = cena storitve/m2. V tem primeru bodo vsi elementi te vaše kalkulacije predstavljali strošek opravljanja dejavnosti (tudi valjčki bodo stroški opravljanja dejavnosti, že ob sami nabavi glede na njihovo nabavno vrednost). Izdana faktura: pleskanje z barvo to in to: m2, cena za m2 = vrednost (brez DDV, saj niste zavezanec za DDV); izdajatelj računa: polni ali skrajšani naziv s.p.-ja - tako kot ste prijavili firmo ob priglasitvi, vključno s sedežem sp.-ja; datum izdaje računa: xxxxxx; davčna številka:xxxxx

1a) V primeru, ko pa stranka sama nabavi barvo (četudi jo vi kupite namesto nje - takrat vam bo vrnila založen denar), pa ji zaračunate samo svojo storitev pleskanja, v katero je vključena tudi "poraba" orodja, ki ga pri opravljanju storitve potrebujete in drugi pomožni material (kolikor pa ji boste zaračunali ločeno tudi barvo, pa boste na računu izkazali posebej barvo, v količini in ceni iz nabavnega računa). Stroški opravljanja dejavnosti bodo: potrošni material in "poraba" orodja ter seveda tudi drugi stroški, ki so neposredno povezani z dejavnostjo kot so: kilometrina, prispevki za socialno varnost, amortizacija osnovnih sredstev, telefon.........

2) Za prikazovanje odhodkov/stroškov in prihodkov morate voditi Knjigo prihodkov in odhodkov, v katero vpisujete nastale stroške/prihodke. Pri gornjih primerih bi vpisali v knjigo odhodkov/prihodkov naslednje:

  • pod odhodke: porabo materiala (barvo), potrošnega materiala in orodja
  • pod prihodke: vrednost iz izdanega računa (celotna vrednost tako zaračunanega materiala kot storitve je za vas prihodek iz opravljanja storitev).

3) Ker niste davčni zavezanec boste upoštevali 141. člen Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, ki se nanaša na minimum podatkov na računu, ki jih izdajajo "nezavazanci za DDV iz 94. člena Zakona o davku na dodano vrednost):

141. člen (Podatki na računu, ki ga izda davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1)

(1) Davčni zavezanec iz 94. člena ZDDV-1, mora na računu navesti najmanj naslednje podatke:

  • datum izdaje;
  • zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
  • svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče;
  • prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV) in
  • skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV).

(2) Če davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka izda račun drugemu davčnemu zavezancu, mora na računu navesti tudi podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev.

Posojilo fizične osebe s.p.-ju

Če fizična oseba npr. Novak Janez da posojilo svojemu s.p. zaradi finančnih težav ali je potrebno tako kot pri d.o.o.-jih obračunati kakršnekoli obresti za posojilo ali ne in kakšne? Ali je prav, da to vodim čisto na posebnem kontu 920?

Fizična oseba, nosilec dejavnosti ne more dati posojila svojemu s.p.-ju. Priliv sredstev na TRR se obravnava v okviru konta 920 - Pretoki in odtoki med podjetjem/s.p.-jem in gospodinjstvom. In iz tega sledi, da tudi ni mogoče obračunati obresti.